i j m ^VftBDOP/s^ ZA LJUDSKE ŠOLE. Spisal France Govekar," 6 jr/ J 4 /£\ 1 PRIRODOPISJE LJUDSKE ŠOLE. -~r-ws,(553—=- Spisal lf>®n)Q© Govekar* učitelj. -®DK3e- V Pragi 1871. Tiskal B. Styblo, založil izdatelj. 97340 Pervo poglavje. TJ \~ o d. 1 . Kaj vidimo, ako po svetu okoli sebe pogledamo? Ako okoli sebe po svetu pogledamo, vidimo, da je povsodi kopna zemlja z najrazličnejšimi rastlinami po¬ krita, in da na njej živi, kakor tudi v vodi, brez šte¬ vila velicih in majhinih živali. Kaj zapazimo, ako pogledamo bolj na tanko tla, po kterik hodimo? Pogledamo bolj na tanko tla, po kterik hodimo, vidimo, da so sestavljena iz raznih zemlja, kamnov, kovin in drugih snovi. Ali so te prirodni izdelki med seboj enaki ali so razločni? Izdelki prirodni so med seboj jako razločni. V čim so si razločni in kako jih zato imenujemo? V tim so si razločni, da so nekteri sestavljeni iz raznih tekočih in čverstih delov, ter da se vedno spre¬ minjajo, in da ima vsaki njih del (organ) svoje opra¬ vilo. Take prirodnine so žive ali organske; to so vse živali in rastline. Druge pa ne kažejo v svojih delih 1 * 4 nikakoršne različnosti in spremembe; sostavljene so iz enakošne snovi, in ostanejo brez vnanjega vpliva, ka- koršne so. To so mertve ali neorganske prirodnine, ka¬ mor spadajo vse rudnine ali minerali. So li organske prirodnine med seboj kaj razločne? Organske ali žive prirodnine so med seboj zelo razločne. Dasiravno se vse rede in množe, vendar le samo živali čutijo, ter se samovoljno gibljejo. V koliko verst ločimo troverstne prirodnine? Troverstne prirodnine ločimo: 1. V živali ali žive prirodnine z občutjem in samo¬ voljnim gibanjem. To je živalstvo. 2. V rastline ali žive prirodnine brez občutja in brez samovoljnega gibanja. To je rastlinstvo. 3. V rudnine ali mertve (neorganske) prirodnine. To je rudninstvo. Kaj nas v obče prirodopisje uči? Prirodopisje nas uči, prirodnine po njihovih skup¬ nih in razločnih znamenjih prav ogledovati, imeno¬ vati, opisovati in vredovati. Jmenuj razna prirodna kraljestva! Tri razna prirodna kraljestva, kakor tudi trije deli prirodopisa so: 1. Prirodopis živalstva ali zoologija. 2. Prirodopis rastlinstva ali botanika. 3. Prirodopis rudninstva ali mineralogija. Živalstvo. A. Vreteničarji. 2 . Kako vse živalstvo delimo? Živalstvo delimo v tri poglavne verste, namreč: v vreteničarje (ker imajo herbtanec), v členarje (ker so iz členov), in v mehkužce. V koliko verst vreteničarje razverstujemo ? Vreteničarje vverstujemo v štiri verste, namreč: v I. versto sesavce, v II. ptice, v III. zemljovodnice ali dvoživke in v IV. ribe. I. Versta. Sesavci. 3. Ktere živali prištevamo k sesavcem? K sesavcem prištevamo vse živali, ktere imajo ru- dečo, gorko kri, ter da so z dlako obraščene; ki imajo štiri okrajke in dihajo s plačami. Sesavci svoje mlade dalj časa z lastnem mlekom živč, in zato jim tudi do- jivke pravimo. V koliko verst razdeljujemo sesavce? Sesavce razdeljujemo v tri verste, in sicer 1. v perstarje, 2. v kopitovce in 3. v plavutonožce, 6 Ktere prištevamo k perstarjem? K perstarjem prištevamo: 1. opice, 2. ferfetavce, 3. zaželkojedce , 4. zveri, 5. glodavce , 6. vrečarje, in 7. vedkozobnikarje. Ktere prištevamo k parklježem? K parklježem prištevamo 1. enoparklješe, 2. dvo- parklježe in 3. mnogoparkljeze. Ktere prištevamo k plavutonožcem ? K plavutonožcem prištevamo 1. navadne tulenje ali morske pse , in 2. ribake. X. P('rstar,j i. 1. Opice. 4. Ivterim živalim pravimo opice? Opice so živali, ktere so človeku najbolj podobne in ki vsa njegova dela posnemajo. Opice imajo 4 roke, t. j. 5 prostih perstov, med njimi palec, ki se z vsimi drugimi persti lahko stiče, torej imajo roko pripravno za prijemanje. Opice imajo zob kakor človek 32, in sicer 4 prednje, 2 očnika in 10 kočnikov v vsaki če¬ ljusti; oči imajo opice naprej obernjene. Opice so razun lica in dlani po celem telesu dlakove. Njihova glava je okrogljasta, kakor človečja, toda čelo je nazaj stis¬ njeno in čeljusti naprej mole, torej je obraz bolj živin¬ ski. Opice se po ravnem težko premikajo, bolj ročno pa znajo po drevji in po skalovji plezati. Kje opice navadno prebivajo in kaj one jedo? Opice prebivajo v gostih gojzdih in stermih pečinah tople Azije, Afrike in južne Amerike. V Evropi živi 7 turška opica na gibraltarskem skalovji na pol divja. Njih hrana je sadje, tičja jajca, mali merčes, nektere jedo tudi male ptiče. Naštej najimenitniši plemena opic! Najimenitniši so: 1. Gorila, največja in najmoč¬ nejša opica. 2. Orang-utan ali divji mož, človeku naj- podobniši opica. 3. Navadna ali turška opica, ki se da marsičesa naučiti in je dva—tri čevlje visoka, rumeno- sive dlakein ima namesto repakožnat rogljiček. 4. Mandril ali gojzdni hudir , 3—4 čevlje visok, dlake sivkastorujave naherbtupa zelenkaste. Glava je pasjipodobna, zdaljšana v gobec, nos je rudeč kakor škerlat, lica pa so modra in nabrana. Ustne mošnjice ima tolike, da more ob enem več jajc v nje poskriti, rep je 2—3 palce dolg. 5. Pa¬ vijan ima pesu enako glavo in grivi enako dlako. 6. Bujavi tulivec je 2 čevlja visok, rujave dlake, dolgega na koncu golega repa, ki mu služi za peto roko. Na podjezični kosti ima mehur, da more glas povzdigniti in tuliti. l.Bujava zvitorepka alicviležjel—1čevlja visoka in rujave dlake. Kep ima dolg, do konca kosmat, s kterem se za veje prijemlje. Ima 36 zob in širok nosni hripelj. Indijanci jo jedo. 2. Ferfetavei. 5. Kterem živalim pravimo netopirji? Netopirje imenujemo tiste živali, ktere imajo telo enako mišjemu in kterih noge so z letavno mreno pre- prežene. Ktere posebne lastnosti reš od netopirja? Netopir se po dnevi skriji v zidovje, pod streho, 8 v votla drevesa in v razpokano skalovje. V mraku in po noči leta ročno kot lastovka in si lovi zaželke, posebno ponočne muhe. Včasih snedo Špeh in meso z dimnika gospodarju, kterega je bil v dimnik obesil, da bi si ga posušil. Po zimi oterpne in jo prespi; kedar je na miru in tudi v zimskem spanji se obesi z zad¬ njima nogama, da glava doli visi, v mreno se pa kakor v plajšč zavije. Kteri so najbolj znani netopiri? Najbolj znani so: 1. Navadni netopir , kteri je 4 1 /« palce dolg, z razpeto ferčavno mreno meri pa 16 palcev v širokosti. Dlako ima kratko, zgorej dimasto, spodej belkasto-sivo, ušesa so dolga kakor glava, zobovje je ostro in popolno. 2. Mračnih ima kožnate kerpe na nosu, in zato ima ta žival za ljudi nekaj ostudnega in plašljivega. 3. Kervoses ali vampir ima na nosu dva kožnata lista, dolg je 5—6 palcev, razpet pa 15 palcev širok in je veverčine velikosti. Nahaja se v južni Ame¬ riki in je posebno zavoljo tega znamenit, ker ne je samo zaželke, ampak tudi spavajočim živalim, posebno govedju in konjem, pa tudi človeku kri pije. 4. Leteči pes , se nahaja na sandaških otocih, in meri 3—5 čevljev v širokosti. Živi se tudi s sadjem. 3. Zaželkojedci. 6 . Ktere posebnosti veš povedati od zaželkojedcev? Zaželkojedci so majhini, ponočni sesavci, kteri žive pod zemljo. Zobovje imajo enako drugi zveri, gobec pa podaljšan v rilček; noge so kratke in ustvarjene za 9 kopanje, zavoljo tega imajo tudi ključnice; hodijo po stopalih, Ktere so najnavadniši ? Najnavaduiši so 1. Navadni jež, kteri meri 10 pal¬ cev, ima špičast rilček in kratek rep. na herbtu in po straneh pa ima bodljike, pod trebuhom pa je mehke rujavkaste dlake. Jež se zavije v klopčič, skrije glavo in noge, našopiri bodljike, ter se tako sovražniku ubrani. 2. Kert , je 5 palcev dolg, valjastega telesa, goste in mehke modro-černkaste dlake. Rilček je hrustančast, dolg in zelo občutljiv; sprednji tačici sti kratki, široki in nastran obbernjeni. Oči in ušesa so tako majhine, da se ne vidijo iz dlake. 4. Zveri. 7. V čim se ločijo zveri od drugih živali? Zveri se ločijo od drugih živali po svojem ojstrem in močnem zobovji in špičastih krempljih. Žive se de¬ loma z rastlinami, deloma z drugimi živalmi. S čim nam zveri koristijo? Zveri nam koristijo s svojo kožuhovino. Ktere so najnavadniši plemena zveri? Najnavadniši plemena so: 1. Mačje, 2. pesje, 3. medvedje in 4. kanje pleme. 8 . Ktere zveri prištevamo k mačjemu plemenu? K mačjemu plemenu prištevamo vse zveri, ktere so mačkom najbolj podobne. 10 Ktere so med temi najimenitniši? Najimenitniši so: 1. Domača mačica. 2. Divja mačica , ktera je mnogo veča od domače mačke, in gosto rumeno - sivkaste dlake s temnimi poprečnimi progami; rep je s černimi progami skoz in skoz enako debel in je krajši od polovice telesa. Divja mačka je doma v evropejskih goratih gojzdih, po¬ sebno na Ruskem. Divjačini je zelo škodljiva, daje pa dobro kožuhovino. 3. Ris rudečkasto-rujave dlake z nerednimi temnimi lisami je tri čevlje dolg. Na koncu ušes ima šopek Černe dlake; rep ima gladek. Ris živi po goratih gojzdih v Evropi na drevji, in je najnevarniša evropejska zver. 4. Panter je 4 čevlje dolg, dlake je rudečkasto - rumene, na trebuhu bele. Na vsaki strani ima 6—7 verst okroglih lis, in vsaka lisa ima 3—6 černih peg. Rep je dva čevlja dolg. Panter živi v gojzdih Afrike in toplejše Azije, ročno pleza po drevji, odkoder skače potem na svoj plen, t. j. na opice, ptiče in antilope. 5. Lev , kralj štirinogatih žival, je 6—8 čevljev dolg, po celem životu enako ru¬ menkaste dlake, glave velike, bolj četverovoglate kot okrogle, širokih močnih pers in tankega zadnjega konca. Rep, kteri ima na koncu kito, v kteri je skrita rožena špica, je 3 čevlje dolg. Samec ima na sprednjem koncu lepo grivo. Lev živi v žarečih planjavah Afrike in tople Azije. 6. Tiger ima 5—9 čevljev dolgo stegnjeno telo, dlake je rudečkasto - rumene, na trebuhu bele s po¬ prečnimi černimi progami. Tri čevlje dolg rep ima Černe kolobarčke. Tiger živi v južni Aziji, posebno v izhodni Indiji in je najgrozovitniša zver, ker je neizrečeno močen in neznano kervoločen. Napada tudi ljudi. 7. Jaguar ali amerilcanski tiger je rijaste dlake, 11 podolgem ima 4—6 veršt velikih černkastih okroglih kolobarčkov, in vsaki kolobarček ima v sredi liso. Jaguar je 4—5 čevljev dolg in živi po gojzdih vroče Amerike, kjer je največa in najnevarniša zver. 9. Iitere živali prištevamo k pesjemu plemenu? K pesjemu plemenu prištevamo vse živali, ktere so našim pesom najbolj podobne. Imenujte nektere! Najbolj znane so: 1. Domači pes in njih razne verste. 2. Lesica, je poltretji čevelj dolga, glave zelo špičaste in rujave dlake. Kep je košat in dolg kakor telo. Lesica živi v celi Evropi, v Aziji in severni Ame¬ riki. 3. Volk je podoben velikemu ovčarskemu psu. Dolg je tri in pol čevlje, glavo ima špičasto in čelo plošnato. Ušesi mu stojite po koncu, očesi ste na pošev. Volk je poraščen z gosto rumen-sivkasto dlako; rep ima pobešen in živi v tropah po poljskih, ruskih in nor¬ veških gojzdih. 4. Hiena je pesje velikosti m postave, prednji konec je močnejši in visokejši od zadnjega. Dlake je sive s černo - rujavimi poprečnimi progami. Hiene žive samotno v severni Afriki in južni Aziji in žro večidel le merhovino. Pravijo, da včasih tudi spi- jočega človeka zaleze in požre. 10 . Kake posebnosti imajo zveri medvedjega plemena? Zveri medvedjega plemena hodijo po širocih pod¬ platih in se zato tudi podplatarji imenujejo. Poraščene so z dolgo in gosto dlako, rep imajo kratek. Glava je okrogla, čelo zbočeno, gobec kratek in špičast. Njih 12 .zobovje je popolno, očniki so veliki, kočniki gerbasti. Žive se deloma z rastlinami, deloma z drugimi živalmi. Ktere so med njimi najbolj znane? Najbolj znane so: 1. Bujani medved, kteri živi po vsej Evropi (pri nas in v južnih deželah le na plani¬ nah), v severni in v vzhodni Evropi sploh po samotnih in skalnatih jarkih. Medvedje urno tečejo, dobro ple¬ zajo in plavajo. Zimo prespe v svojih berlogih, njihovo meso nekteri jedo, koža pa da dobro kožuhovino. Mladič se da ukrotiti in se marsičesa nauči. 2. Beli medved je veči in nevaraiši od rujavega, in prebiva samo v severnih polarnih krajih. Dlake je srebernasto-ru- menkaste, glave bolj plošnate, in vse telo je bolj ste¬ gnjeno. V zimi se zakoplje v ledin sneg ter se ne zmeni za najhujši mraz. On ne je druzega nego meso (ribe, tulnje, mertve kite), nevaren je tudi ljudem. 3. Jamaj- ski medved živi v južni Ameriki, in je posebno zavoljo tega znamenit, ker si vselej svojo jed prej opere, pre¬ den jo zavžije. 4. Jazlec je dva in pol čevlja dolg, glavo ima špičasto in proti zadnjemu koncu je čedalje debelejša. Dlake je debele, zgorej rumeno-belkaste, na glavi pa je skor popolnoma bela, spodej pa černo- rujavkasta; na obeh straneh glave mu gre černkasta proga čez očesi in ušesi. V posebni žlezi se mu na¬ bira neki zoperno dišeč sok. Jazbec živi po gostih gojzdih v luknji, ki si jo sani skoplje. Po dnevi in po zimi živi skerčen v jazbini, in le po noči jo zapusti, da si išče korenine, sadje, jaželke, mlade zajce, poljske miši, tičja jajca i t. d. za hrano. Iz kože delajo lovske torbe, z njo prevlačijo popotne Skrinjice i t. d'., iz dlake pa delajo čopiče za malarije. 13 11 . Kake posebnosti imajo zveri kunjega plemena?' Zveri kunjega plemena so stegnjenega telesa, krat¬ kih nog, močnih krempljev, stopajo na perste, in imajo gladki jezik. So tanke in gibke in jako kervoločne po¬ nočne zveri. Koristne pa so človeku s svojo dragoceno kožuhovino. Ktere so najbolj čislane? Med vsimi so najbolj čislane: 1 . Domača kuna ali kuna belica, ki je veča od dihurja, dlake černo-rujav- kaste, le gerlo in persi so bele, rep je malo dalji ko polovica telesa. 2. Podlasica dolga samo 6—7 palcev, je stegnjenega telesa in zgorej cimetove, spodej pa bele barve; poldrugi palec dolgi rep je rujav kakor herbet. 3. Hermelin ali velika podlasica je veči od navadne podlasice. Njegova koža je velike vrednosti, ki je na¬ vadno jasno-rujavkasta, po zimi pa čisto bela, samo rep je na koncu čern. Živi samo v severni Evropi in Aziji, kjer ga tudi pridno love. 4. Dihur je 16 palcev dolg, in ima dvojno dlako, gornja in daljša je černo- rujavkasta, spodnja in krajša pa rumenkasta; gobček, kolobarček okoli očes in konci ušes so beli. 5. Sobol je doma v Sibiriji in živi v najpustejših krajih, po zimi ga love zavoljo dragocene kožuhovine. On je v postavi in velikosti domači kuni zelo podoben, samo da nima belega gerla, na glavi je pa sivo-lisast. 6. Vidra je 2—4 čevlje dolga, glava njena je široka in plošnata, gobec okroglast z dolgimi berkami, rep je močan in na koncu plošnat. Telo je stegnjeno, dlake je temno-rujave, noge so kratke in imajo med persti plavno kožo, 14 7. Ihneumon živi v Nilu, ter zalezuje jajca od Krokodila in jih potem izpije. 5. Glodavci. 12 . Kterim živalim pravimo glodavci? Glodavci pravimo tistim živalim, ktere imajo na¬ polnjeno zobovje in v vsaki čeljusti po dva (samo zajci imajo zgor 4) ostra dletasta prednja zoba, s kterima glodajo in grizejo svojo hrano in druge stvari. V koliko plemen se vsi glodavci dele ? Vse plemena glodavcev delimo v tri verste, namreč v mišje , zajčje in v speče plemena. Ktere mišje plemena so najnavadniši in kaj nam ško¬ dujejo ? Najnavadniši mišje plemena so: 1. Hišna miš , ktera prebiva po luknjah in po zakotjih, ter ogloje vse, od česa se človek hrani. 2. Poljska miš , napravi veliko škodo po njivah in gozjdih stim, da vse preriva in zgloda, kar na njih raste. 3. Hišna podgana , ktera je še bolj škodljiva od miši, ker ne škoduje le v naših žitnicah, ampak tudi zidovje razrušuje. 4. Siva podgana , ktera zraste 10 palcev dolga, je rudečkasto - sive barve in je najškodljivejša med vsimi, ker vse je, kar je za jed in tudi dobro plava, ter jo tudi zato vodno pod¬ gano imenujejo. 5. Leming, prebiva na norveških in švedskih gorah. Vzdignejo se navadno vsacih deset let v brezštevilnih tropah in romajo od severa proti jugu, popotvajo vedno le na ravnost in se ne ustrašijo nobe¬ nega zaderžka. 15 13. Ktere posebne lastnosti imajo zajčja plemena? Zajčja plemena imajo podolgovato glavo in dolga ušesa, imajo daljše zadnje noge in preklano gornjo ustnico. V gornji čeljustnici imajo za dvema dletastima zobema še dva manjša; spe pa z odpertimi očesmi. Kteri so najbolj znani med njimi? Najbolj znani med njimi so divji zajec in kunec ali domači zajec. S čim nam te živali škodujejo in koristijo? Zajci objedajo poljske sadeže in mlada drevesca. Koristijo pa, ker nam dajejo dobro okusno meso in dlako. 14. Kaj veš povedati od glodavcev veverčinega plemena? Te plemena stanujejo v Zemljinih votlinah; njih zimsko spanje traja zelo dolgo. Imenuj nektere! Te-le so 1. Svizec ali marmotica , kteri je velik kakor domači zajec, ušesa se mu ne vidijo iz rumeno- sivkaste dlake, rep je košat in kratek. Svizec prebiva po najviših švajcarskih in tirolskih planinah. Meso nje¬ govo nekteri jedo, koža daje kožuhovino. 2. Veverica je navadno rujavkaste, po trebuhu pa belkaste dlake. Živi po gojzdih, ter se hrani od sadja mnogoverstnih dreves. Po zimi se zarije v zemljo in jo prespi. Kerz- narji čislajo njih kožuhovino. 3. Herce)\ ali sJcričelc je enake velikosti in postave kot siva podgana; samo da je rujavkast in da ima kratek kosmat rep in posebne mošnjice v ustih. Herček živi v podzemeljskih luknjah 16 in se hrani večidel z žitom. En sam herček nanosi v svoje hrame en cent žita. Ta živalica je serčna, grize in popada in celo v človeka se zaganja. Meso se da užiti in koža za kožuhovino porabiti. 4. Najbolj zna¬ menit in največi glodavec pa je bober. Dolg je 3 čevlje, dlake goste in dvojne; daljša je debelejša in rajava, krajša je rumenkasta in voljna. Ima na zadnjih nogah in med persti plavno kožo, rep pa je širok, plošnat in luskav. Bobri žive najrajši v druščini ob rekah in jezerih v Evropi, Aziji in severni Ameriki. Jedo listje in skorjo mladega drevja in germovja. Zavoljo drago¬ cene kože (za klobuke) in zavoljo pibrovine ali rumen¬ kaste zelo dišeče stvari, ktero nabira v žlezo, ki služi za zdravilo (za kerč) ga hudo preganjajo. 6. Vrečarji. 15. Zakaj pravimo nekterim živalim vrečarji? Zato jim pravimo vrečarji , ker imajo na trebuhu neko kožnato torbico ali vrečico, v kterej svoje mlade godijo in komor tudi pozneje, ko so že odrasli radi po¬ skačejo, če jim kaka nevarnost žuga. Kteri je najimenitniši vrečar? Najimenitniši vrečar je kenguru, kteri je velik ka¬ kor serna, in kar se tiče glave (samo da nima rogovja) prednjega konca, dlake in življenja jej nekoliko podo¬ ben. Zadnji konec je neznano debel, zadnji nogi močni in 5 ali 6 krat daljši od prednjih. Rep je 3 čevlje dolg ter debel in močen, da se kenguru na-nj opira če sedi ali skače. Kenguru živi po neizmernih tratah sred nove 17 Holandije in je največi sesavec. Hrani se s travo; nje¬ govo meso je okusno, zatorej go love in streljajo. On ne hodi, ampak le skače in to neizrečeno hitro in po 4 sežnje daleč. 7. Redkozobniki. 16. Ktere živali so redkozobniki in kje oni žive? Redkozobniki so živali, ktere imajo nepopolno zo¬ bovje ali pa so brez vsih zob. Persti so malo gibljivi in imajo velike kremplje. Žive samo v toplejših krajih zunaj Evrope, posebno v Ameriki in v Avstraliji. Imenuj nektere bolj znane med njimi! Bolj znani redkozobniki so: 1. Veliki mravljinčar , ki je blizo 4 čevlje dolg in je z debelo ščetinasto dlako poraščen; stegnjena glava se konča v dolg špičast gobec, usta so neznano majhina in brez zob. Njegov jezik je červu podoben, za 1V 2 čevelj ga lahko podaljša in tako hitro, da ga v 1 minuti zamore 50krat iztegniti in nazaj potegniti, na kterem obvise mravlje, ktere po¬ tem požre. Mravljinčar živi v južni Ameriki. 2. Lenivec je doma v Braziliji in živi po drevji, ter se hrani z listjem in sadjem; lenivec ne gre skor nikoli z dre¬ vesa, kajti na tleh je zelo neukreten. Razun rose leni¬ vec nikoli druge vode ne pije. 3. Luskovec je z ruja- vimi roženimi luskami, ktere kakor strešniki ena verh druge leže, po vsem životu pokrit; tu in tam ima tudi kako sčetinasto dlako. Manjši je od mravljinčarja, pa mu je v vsem podoben; doma je v vzhodni Indiji. 4. Pasanec živi v južni Ameriki, redi se z zaželkami, po- Govekar, Prirodopisje. 2 18 sebno z mravljami, pa tudi z merhovino. Dolg je blizo 20 palcev in ima terd koščen oklep, ki je na glavi, na plečih in na križu iz velikih terdih ploščic sestavljen; med plečnim in križnim oklepom ima 7—9 gibljivih obročev ali pašev, da se more telo gibati in obračati. Teči ne more naglo, pa z velikimi kremplji hitro luknjo izkoplje, v ktero se potem skrije. Ako mu žuga nevarnost, zvije se ko jež. 8. Kopitovci. 17. Kako razdeljujemo kopitovce? Kopitovce razdeljujemo v kopitovce, dvoparklješe in mnogoparldježe. Kteri so med kopitovci najnavadniši? Najnavadniši so: 1. Konj in njegove verste. 2. Osel posebno smešen zavoljo njegove postave in ušes. 3. Čebra, ktera živi v južni Afriki, je po vsem životu bela z rujavimi počeznimi progami. 4. Kvaga, ki je čebri enak, samo da je le na pervem koncu progast. 18. Ktere lastnosti zapazimo pri dvoparklježih? Dvoparklježi imajo na nogah po dva v parkljih skrita persta, na ktera stopajo. Imajo samo v spodnji čeljusti 6—8 prednjih zob; očnikov navadno nimajo. Njih želodec je v štiri predele razdeljen. Na čelnih bunkah dobe mnogoverstne izrastke, roge ali rogovje. Se žive z rastlinami, posebno s travo in listjem. Cio- 19 veku so jako koristne; imenujemo jih tudi prežve- kovavke. Ktere so najimenitniši ? Najimenitniši so: 1 . Govedje. 2. Ovce. 3. Koze. 4. Jeleni in 5. Kamele ali velblodi. Ktere živali prištevamo k govedju in kaj nam one koristijo? K govedju prištevamo: 1. Vole, krave in teleta. Dajejo nam meso, mleko, sirovo maslo, sir, kožo, mast, roge, kosti, dlako i t. d. 2. Tura in amenkanskega bivola ali bizona , ktera nam z mesom in kožami veliko koristijo. 19. Ktere živali prištevamo k ovčjemu plemenu in kaj nam te koristijo? K ovčjemu plemenu prištevamo: 1. Domača ovca in 2. Ovco merinos, ki se je iz Afrike čez morje na Špansko pripeljala. Ovce nam dajejo volno, meso, loj, kosti in čeva. Koža se rabi za kožuhe, ako je brez volne jo pa rokovičarji rabijo za miiogoverstne izdelke. 20 . Ktere živali prištevamo k kozem in s čim nam one koristijo? K kozjemu plemenu prištevamo: 1. Domačo kozo, od ktere dobivamo zdravo mleko in dobro usnje. Tudi kozje meso uživamo. 2. Kašmirsko kozo, je dolzih vi¬ sečih ušes, dolge svilaste dlake, iz ktere izdeljujejo najžlahtniše in najdraže tkanine. Doma je v Az'ji. 3. Gamsi ali divje koze, so veliki kakor serne, samo da 2 * 20 . so bolj štorasti. Gamsi žive v tropih po naših planinah blizo večnega snega. Meso je zelo cenjena divjaščina, iz kože pa delajo terdo usnje. 4. Kozorog ali divji Jcozel je kozje postave in velikosti. Dlake je kratke, gladke, zgorej sivkasto-rujave, spodej belkaste. Roga sta nazaj zavita v podobi polmesca. Kozorog je redka žival in živi le še v piemonteških planinah, na Pirenejah in na Kavkazu. 21 . Kake lastnosti zapaziš pri versti jelenov? Jeleni so dvoparklježi z rogovjem na čelu, ki se raznoverstno dele, in jim vsako leto odpade, ter jim vsako leto doraste nov rogelj. Truplo imajo bolj raz- tegneno in podolgovato glavo. Ktere so najimenitniši verste jelenov? Najimenitniši verste jelenov so: 1. Navadni jelen , ki je 7 čevljev dolg in 4 čevlje 1 ' visok, po letu je rudeč- kasto-rujav, po zimi pa rudečkasto siv. Je mnogo- verstna zelišča, gobe, listje, berstje in žito. člo¬ veku koristi z mesom, s kožo in z rogovjem. 2. Damijelc ali lanjec je manjši od jelena, po letu je rujavkast z majhnimi belimi pegami, po zimi temno- rujav brez peg, po trebuhu je belkast. 3. Serna je 4 čevlje dolga in 2y 2 čevlja visoka, po letu je rujava, po zimi rudečkasto siva. Sernjak nosi na glavi kratko rogovje, navadno s tremi roglji, ki mu pozno na jesen odpade, v zimi pa na novo zraste. — Te živali nam koristijo z mesom in kožo, iz ktere izdeljujejo rjuhe, hlače, škornje, rokovice in mošnje; loj rabijo v lekar- nicah za napravo različnih maž, iz rogovja pa strugar, različne reči struga, ali pa narejajo iz njih jeleuovec. 21 4. Los je večji od konja, ima visoke noge, vrat nosi ravno kakor severni jelen. Dlake je temno sivkaste, dolge in ostre. Rogovje včasih tehta 30—40 funtov, in je široki lopati z roglji podobno. Los živi po močvirjih in gojzdih severne Evrope, tudi v Aziji in Ameriki. 5. Se¬ verni jelen je v vsem enak našemu navadnemu jelenu, izvzemši, da ima krajši noge in krajši vrat, kterega ravno derži. Gosta dlaka je po letu rujava, po zimi bela. Severni jelen živi dandanas le še v polarnih krajih, kjer ga ondotni prebivavci v čedah po več tisoč derže, kakor domačo živino. Pa jim tudi daje obleko, mleko, meso in kožuhovino; verli tega vozi in nosi to¬ vore. 6. Žirafa živi po planjavah srednje in južne Afrike, ima 6 čevljev dolg vrat, in to jo dela za najvišo čveteronogo žival, kajti od prednjih parkljev do glave meri 18—19 čevljev. Na čelu ima dva s kosmato kožo nazaj upognjena 7 palcev dolga roglja, ki jej pa nikoli ne izpadeta. Gorna usta jej mole čez podnjo. Jezik ima dolg in s terdimi bradovicami posut. Ušesi so 9 palcev dolgi in špičasti. Rep je na koncu čopast in blizo 2 čevlja dolg. Truplo je poraščeno s kratko rumeno- belkasto dlako, ki je posuta s kerpastimi lisami. Noge ima tenke. Redi se posebno z listjem in berstjem. Arabci privadijo žirafo za lov na štruce, dasiravno prav čudno in smešno skače, a to zelo hitro in naglo, ker z vsakim skukom pride 10—12 čevljev naprej: jedo njeno meso, ki je neki prav tečno in okusno, posebno od mladih žiraf. Iz kož strojijo usnje in jerhovino, iz parkljev pa narejajo mnogoverstne posode in druge ko¬ ristne reči. 22 22 . Ktere živali vvrstujeme med velblode ? Med velblode vvrstujeme: 1. Dromedarja ali eno- gerbavega velbloda z eno gerbo in 2. Baktrijansko ka¬ melo ali dvogerbavega velbloda z dvema mastnema ger- bama. Kaj veste od velblodov ali kamel? Kamele, ki so 7—8 čevljev visoke, nimajo izrast- ' kov na čelu; njih gornja ustnica je gibljiva in razce¬ pljena; vrat in noge so visoke z dvema perstoma brez malih perstov. Velblodi imajo na podplatih kos mesa, ki je z debelo kožo obdan, ki stori nogo nepreobčut- ljivo in jim lajša težavno hojo po pekočem pesku. Perve so za peščene puščave, druge za skalovite gorske kraje vstvarjene. Za prebivavce v Aziji in v južni Ame¬ riki so kamele to, kar so nam konji, ovca in govedje. 2. Lama je k večemu tako velika kakor jelen in je brez rogovja. Glava s pokoncu stoječimi ušesi in z bi¬ strimi očesi je kozji glavi podobna. Vse telo je kuštravo, debelo navadno z jasno-rujavkasto dlako poraščeno. Na persih in na gležnjih je žulava. Lama prebiva po najvišjih gorah južne Amerike in nosi tudi tovore. Če jo človek draži, pljune na-nj neko smerdečo slino. 23. Ktere posebnosti veš povedati od mnogoparklježev? Mnogoparklježi imajo po 3—5 v parklje skritih perstov. Života so navadno bolj okornega in neukret- nega. Imenujejo se tudi zavoljo debele, žuljave le redko ščetinaste kože tudi debelokožniki. 23 Naštejte najimenitniše mnogoparklježe! Najimenitniši mnogoparklježi so: 1 . Domači prešič, kteri nam z mesom, Špehom, ščetinami in kožo koristi. 2. Merjasec in divji prešič , ki živi po močvirnih gojzdih in prerivaje zemljo iskaje si želoda, Žiri in korenine napravlja veliko škodo. Divji prašeč je serčen, pa pri nas manj navaden. 3. Povodni ali nilski Jcovj je za slonom največi in najneukretniši sesavec na kopnem. Vedno je v vodi ali v bičji na bregu. Hrani se večidel od vodnih rastlin. Živi v velikih rekah afriških. Love in pobijajo ga zavoljo 2 palca debele kože, ki je skor terda ko železo, pa tudi zavoljo mesa. 4. Nosorog ima rožnato, razpokano, kakor deska debelo in skor nepre- derljivo kožo. Na nosnih kosteh ima 3 čevlje dolg špi- čast rog in na nogah po 3 perste. Nosorog živi po močvirjih iztočne Indije, hrani se večidel z listjem; len je in miren. Afrikanski nosorog ima dva roga. Iz posušene njegove kože delajo ščite, palice, jermene in iz njegovih rogov pitne kupice. 5. Slon je 12 čevljev visok in 7000 funtov težek. Kože je sive, debele, ktera mu v starosti razpoka, le sem ter tje ima kako ščetino. Glava je debela, vrat kratek, ušesi sti dolgi in maha- dravi, očesi v primeri majhni. Slon ima zgorej in spo- dej na vsaki strani en ali dva sestavljena plošnata kočnika in dva velika čekana, ki mu molita iz gornje čeljusti. En čekan vaga navadno 60—70 funtov, dobe se tudi po 100—ISO funtov tčžki. Tako imenovana slo¬ nova kost se dobiva iz teh dveh zob. Rilec je na vse strani gibčen, na koncu med nosnicami ima perstu po¬ doben podaljšek, s kterim male stvari pobira. Rilec, v kterem ima slon neznano moč, raztegne lahko na 7 čevljev in na 2 čevlja skerči, tudi ga zvije kakor pero 24 v uri. Slon živi ali udomačen ali divji v južni Aziji in na sosednih velicih otocih. V Afriki živi drugi manjši slon. Živi se samo z rastlinami. Koristen je za¬ voljo slonove kosti (čekanov), lahko se udomači, nosi tovore, urijo ga za lov, in prej so ga tudi na vojsko jemali. 9. Plavutonožci. 24. Ktere živali vverstujemo med plavutonožce? Med plavutonožce vverstujemo: 1. Navadne tulnje ali morske pse, in 2. ribake. Kake posebne znamenja veste o teh živali povedati? Plavutonožci imajo plavutne noge, dlakovo kožo in zversko zobovje. Njih zadnje noge ste nepremakljive in nazaj obbernjene. Žive skor vedno v vodi, in le redko kdaj pridejo na kopno. Ktere plavutonožce poznate? Najimenitniši plavutonožci, ktere poznamo, so: 1. Tulenj ali morski pes , kteri zraste 3—5 čevljev v dolgosti in je z umazano zelenkasto na koncu belkasto gosto dlako poraščen. Glava je pesja, zobovje je zver¬ sko. Tulenj živi v društvu v severnih morjih, od vzhod¬ nega severa do ledenega morja, in se hrani večidel z ri¬ bami. Love ga zavoljo masti in kože. 2. Mrož je 15—20 čevljev dolga in neukretna žival. Dlaka je terda in rujavkasto-rumena. Iz gornje čeljusti molita dva. časih 30 palcev dolga in 5—10 funtov težka očnika ali čekana. Zavoljo čekanov, kože in masti je love. Iz zob izdeljujejo raznoverstne stvari; cenijo je sč bolj ko slonovo kost, ker ne zarumene. Mroži žive v severnem 25 ledenem morji v druščini; hranijo se z ribami, rakami in z drugimi morskimi živalmi. 3. Kit je do 60 čevljev dolg, in živi okoli Grenlandije, časih se najde tudi po drugih morjih. Zgorej je čern, spodej bel. Od kita se dobi ribja mast in ribja kost. Ena ribja kost vaga časih čez 30 centov, ribja mast pa čez 800 centov tehta ; ima čez 300 plošč ali usi (ribja kost imenovana) v gornji čeljusti. Ena us je 8—10 palcev široka in 10—12 celo 15 čevljev dolga. 4. PUskavka ali delfin je ribje podobe in 6—8 čevljev dolg. Glava se konča s špičastim gob¬ cem, vsaka čeljust ima 42—47 enacih ostrih zob. Plis- kavka živi v društvu v srednjem in atlantovem morji, je zelo požrešna, ter se živi z ribami in drugimi mor¬ skimi živalmi. 5. Morski volk ali pošerun je najstraš¬ nejši plavutonožec, kteri časih celo celega človeka požre. Dolg je 10—20 in tudi 30 čevljev. Razun hrapave kože in tolstih jeter se od morskega volka nič ne porabi. II. Versta. Ptice. 26. V čim so ločijo ptice od drugih živali? Ptice se ločijo po svojem z perjem obraščenem telesu od drugih živali. V koliko verst razdeljujemo vse ptice? Vse ptice razdeljujemo v 10 verst in'te so: 1. Ujedne ali roparice; 2. Pevke; 3. Tenkokljunci; 4. Plezovci; 5. Kure; 6. Golobje; 7. Vrane; 8. Tekavci; 9. Močvirnice; 10. Plavarice. 26 1. Roparice. 26. Koliko verst roparic razločujemo? Tri verste roparic razločujemo, iu sicer: 1. versta jastrebi ; 2. sokole iu 3. sove. Ktere znamenja imajo jastrebi? Jastrebi imajo raven, pa na koncu zakrivljen kljun, glavno in vratno perje je pavolnato. Imenuj najimenitniši jastrebe! Najimenitniši jastrebi so: 1. Beloglavi jastreb , meri z razpetima perutnicama 8 čevljev, in živi po celi Afriki, v Sibiriji in v južni Evropi, časih prileti celo blizo Du¬ naja. 2. Kondor , živi po najviših grebenih andeškili gora v južni Ameriki, kjer se vzdigne čez 20.000 čevljev visoko v zrak. Samo razpeti peruti merite 8—9 čevljev. 3. Berkasti ser je 4 čevlje dolg, rep sam 2 čevlja, z razpetima perutnicama pa meri 8—9 čevljev. Stanuje na najviših gorah evropejskih, in je groza za gamse, ovce, koze i. t. d. Ktere so znamenja sokolov? Sokoli imajo kratek, zakrivljen kljun, in nogi imate kratki piščali z dolgimi persti in močnimi, ostrimi kremplji. Imenuj nektere! 1. Kraljevi orel , sploh černo-rujavkaste barve. Je 2 čevlja 8 palcev dolg, in če razpne perutnici, meri čez 6 čevljev. Stanuje po ravninah jugovzhodne Evrope in na jutrovein. Pogostoma se dobi tudi v Avstriji na poraščenih donavskih otocih in po ogerskih močvirjih. 27 2. Sokol selec, meri razpet 3— 4 čevlje. Zgorej je pe- pelast s černimi poprečnimi lisami, spodej pa je rudeč- kasto-bel s počeznimi progami. Živi po vsej Evropi, jesen se od nas preseli. 3. Kregulj , zgoraj rujavkasto- siv, spodej bel z valovitimi černo rujavkastimi počez¬ nimi progami, meri z razpetima perutnicama 2'/ 2 čevlje. 4. Skopec je kregulju podoben. 28. Kake znamenja zapazimo pri sovah? Sove imajo bolj mački podobno glavo, in velike oči; okoli kterih imajo lep venec od tanko razrezanega belkastega perja. Imenuj nektere sove! 1. Pegasta sova z posebno žlahtnem, mehkem in lepo pisanem perjem. 2. Velika uharica z veliko glavo in našopirjenem perjem. Oči ste veliki in rumeno- rudeči. 2 . Pevke. 29. V čim se pevke od drugih ptic razločijo? Pevke se od drugih ptic v tim ločijo, da so manjši od druzih, ter da lepo prepevajo. Imenujte nektere ptice pevke! 1. Škerjanec, kteri posebno lepo prepeva. 2. Ščin- kovec, kterega zavoljo glasnega in preminjajočega glasu v kletkah hranijo. 3. Lisček, ki je najlepši domača pevka. 4. Kalin ali popkar se nauči vižo, ako se mlad vjame, 5. Cizek je najmanjši ptica ščinkovskega rodu in tudi 28 prijetno poje. 6. Kanarček , je eden najprijetniših hišnih ptičev. 7. Vrabec , zvita in previdna stanovitna ptica. S. Slavec , vrabčeve velikosti, kterega zunanja obleka ne obeta nič posebnega, pa prav prijetno in milo gostoli. 9. Tasiča prav prijetno poje in se kmalo privadi. 10. Penica , neznatna ptica, pa prijetno poje. 11. Kova- ček ali černoglavka, slavčeve velikosti in postave, je izversten pevec. 12. Palček ali steržek najmanjša evro¬ pejska ptica. Po zimi včesih poje. 13. Senica , navadna in stanovitna ptica naših vertov in gojzdov. 14. Brinovka. 15. Škorec kakih 7'/ 2 palcev dolga živa in jezična se¬ livka, je v pokončevanji škodljivih merčesov zelo ko¬ ristna ptica. Na paši pobira zaželke celo iz živine. Njegov kljun je posebno pripraven, da privleče iz pod listja, ležečega na tleh, vsaki še tako skriti merčes. Vjet je rad vesel in smešen, poln muh in zvijač. Nauči se tudi besede izgovarjati. 16. Bela pasteričica ali pliska. 17. Lastovica , ktere sicer ne prepevajo, pa letaje za- ielke lovč, ter so tako prav koristne selivke. 3. Tenkokljunci. 30. Zakaj pravimo nekterem ptičem tenkokljunci? Zato jim pravimo tenkokljunci, ker imajo dolg, tenek in ojstro špičast kljun. Imenuj nektere! Najbolj znani so: 1. Kolibri , najmanjši pa naj- zaljši ptič. Dolg je samo 3 palce in živi v vroči Ame¬ riki in posebno v Braziliji. V kletki ne živi dolgo. — Nektere verste teh prelepih in živih živalic so samo 1 palec dolge. 29 4. Plezovci. 31. Od kod imajo nektere ptice to ime? Plezovci imajo svoje ime od tod, ker imajo kratke, posebno za prijemanje in za plezanje po drevji vstvar- jene noge. Kljun je ali raven ali prikrivljen. Povej nektere ptice te verste! 1. Cerna žolna. 2. Zelena žolna. 3. Več verst deta- lov, ki se po pisanem perji lahko spoznajo. 4. Papiga , ki je prav lepe barve in živi v brazilijanskik gojzdih, na amazonski reki in po drevji pleza. V Evropo prinesen, se nauči govoriti in z smešnim obnašanjem ljudi razve¬ seljuje. Od papig se še loči: učljiva siva papiga in beli kakadu z belim prizdigljivim čopom na glavi. 5. Kuka¬ vica. ki je zavoljo svojega glasnega petja, ki pa ima samo dva glasa obče znana; prišteva pa se med naj- koristniši ptice. 5, Kure. 31. V čim se ločijo kure od drugih ptic? Kure se ločijo od drugih ptic, da imajo tumpast r zbočen kljun in tumpaste kremplje. Imajo kratke pe¬ ruti, zato neukretno letajo in se kmalo upehajo. — Kure nam koristijo z mesom, jajcami in perjem. Imenuj nektere! 1. Domača hura , petelin kokoš , pisce in kopun. 2. Puran, kteri je doma iz severne Amerike in daje dobro meso. 3. Pav, kterega imajo po dvoriščih zavoljo 30 lepote. Dobe se tudi popolnoma beli pavi. 4. Fazan , ki so ga iz Kolhida zavoljo okusnega mesa v Evropo pri¬ nesli. 5. Jerebica sploh znana zavoljo okusnega mesa. •6. Prepelica edina selivka med kurami. 7. Divji petelin , naša največa divja kura, on vaga 9 funtov, ona 4 funte, in je kaj plašljiva stanovitna ptica v naših gorskih gojzdih. 3. Rušovec , ki je manjši od divjega petelina in se na¬ haja po hrastovih in bukovih gojzdih. 6. Golobje. 33. Naštejte nektere verste golobov! 1. Prihišni golob , od kterega dobivamo dobro, okusno meso. 2. Divji golob, kteri živi v velikih druš¬ činah v pečevji na bregovih medzemeljskega morja, pri nas posebno na Krasu. 3. Severno-amerikanski golob selec , ki je veči od prejšnih; gnjezdijo v neštevilnih tropah po drevesih, da časih veje polomijo in jih ljudje toliko pobijejo, da je zelo svinjam dajo. 4. Gerlica, ki je manjša od divjega goloba incelo pisanega perja. Je selivka, in prebiva po naših gojzdih, se privadi, in se je ljudem s svojo nježnostjo in s posebno grulečim glasom prikupila. 7. Vrane, 34. Ktere so najnavadniša znamenja vran? Vrane so večidel veče ptice z močnim, skor ravnim Kljunom, čegar nosnice ste popolnoma ali samo neko- 31 3iko s perjem zakriti. Delajo umetna gnjezda in jedo vse, kar je za jed. Imenuj nektere vrane! 1. Prava vrana ali krokar, prebiva po vsej Evropi in v severni Aziji; gnjezdi na samem v visocih gojzdih in v skalovji. 2. Poljska vrana , živi tudi po vsej Evropi. Hrani se večidel z červi in z drugimi škodljivimi mer- česi. 3. Kavka , je drugim vranom podobna, in gnjezdi rada na zvonikih. 4. Sraka je zelo živa in jezična, vranine velikosti, toda oža. Stanuje po vsej Evropi in v severni Aziji, je pa vse, kar je za jed. Mlada se pri¬ vadi in nauči žvižgati in nektere besede zgovarjati. 5. Šoga je lepega perja in majhnega kljuna. Na glavi ima čop. Prebiva v gojzdih srednje in severne Evrope; po leti je zaželke, červe in žito, po zimi pa se z želo¬ dom in žirom hrani. 6. Navadna rajčica je velikosti kakor kavka. Posebno lepa so zelo tanka, dolga zlato - rumena stranska peresa; samec ima v repu 2 čevlja dolgi peresi brez kosmače. Te posebno zavoljo pre¬ krasnih ferlečih stranskih peres imenitne ptice žive samo na Novi-Guineji in na bližnjih otocih v tropih. 8. Tekavci. 35. Kake znamenja imajo tekavci? Tekavci imajo visoke in gole noge, in lahko hitro in dolgo tekajo, so največi ptice in ne morejo leteti. Ktere so med njimi najbolj znane? Najbolj znane med njimi so: 1. Noj ali štruc, ki je 6—7 čevljev visok. Glavo ima majhno, plošnato in golo, 32 vrat je dolg, gol in gibčen. Noj je obraščen primerno s kratkem in posebno mehkem perjem. Noj živi v tro¬ pih po afrikanskih in arabskih puščavah. Znese po 15—18 belkastih po 3 funte težkih jajec, kterevpesek zakoplje in se vale po dnevi od solnčne vročine. Noje love zavoljo dragocenih peres. 2. Kazuar je v Indiji in novi Holandiji, in je jako noju podoben. Njegovo perje je žimasto, repnih in letavnih peres pa celo nič nima- Kazuarji imajo na glavi širok rog in na golem, brado- vičastem vratu dve viseči mesnati kerpi. 3. Droplja ali amša, največa in najtežja leteča ptica evropejska, je 3y„ čevlje visoka in tehta 30 funtov. Kljun ima zbočen in močen, in na bradi ima dve šterleče berke. Droplja stanuje po golih, obdelanih ravninah srednje Evrope, pri nas posebno na Ogerskem. Njeno meso ni posebno okusno. 9. Močvirnice. 36. Po čim se močvirnice spoznajo? Močvirnice se spoznajo po dolgih nogah, dolgem kljunu in kratkem repu. Ali poznate kake močvirnice? Te le močvirnice poznamo: 1. Čapljo , ktera je skoraj žerjavove postave in velikosti. Čaplje stanujejo najrajše blizo ribnikov in jezer, gnjezdijo pa v moč¬ virjih na mestih, kjer ni moč do njih. V južnih kra¬ jih in na spodnji Donavi se nahajajo lepe bele čaplje, njene, kakor tudi indijanskega Marabu-a krasne herbtne peresa imajo veliko vrednost. 2. Žerjav je čez 4 čevlje 33 visok in z razpetima perutnicama blizo 7 čevljev meri. Žerjav prebiva v močvirnih krajih severne Evrope in Azije in je selivec. 3. Bela štorklja je čez 3 čevlje visoka in je, izvzemši perutnic in dolgih plečnih peres, vsa belega perja. Štorklja stoji po več ur na eni nogi in klopoče z kljunom. 4. Ibis ima tanek dolgi serpasto zakrivljeni kljun. o. Flamingo z debelim zakrivljenim kljunom in neizrečeno dolgim vratom in dolgimi no¬ gama; persti na nogah so s plavno kožico zvezani. .6. Priba čevelj dolga, se odlikuje s privihanim černim čopom in pisanem perjem. Priba stanuje po leti na močvirnih travnikih srednje Evrope; je prav živa tiča in letaje glasno vpije. 7. Sluka je jako jerebici podobna ptica. Je selivka in jo zasledujejo zavoljo okusnega mesa. 10. Plavarice. 37. S kterimi posebnimi znamenji se plavarice odlikujejo? Plavarice imajo kratke, večidel daleč od zad sto¬ ječe noge, persti so s kerpasto ali s plavno pečico zve¬ zani. Na koncu telesa imajo mastno žlezo z mastjo, ktero večkrat s kljunom iztiskajo, pomažejo si perje, da se jim ne moči in da jih ne zebe. Imenujte najnavadniše plavarice! Najnavadniše plavarice so: 1. Bače in gosi , ktere žive divje in domače, in so ljudem koristne deloma s me¬ som in jajcami, deloma s perjem. 2. Gaga je veča od domače race in prebiva na severnih evropejskih bre¬ govih, je posebno korista s perjem. 3. Pelikan , velika Govekar, Prirodopisje. 3 34 spakasta ptica, živi okoli černega in livalinskega morja, po leti pride včasih na Ogersko. Lovi ribe, ter jih spravlja v svojo mavho, in jih med letanjem požira ali jih mladičem nosi. 4. Patagonski pinguin velik kakor gos in blizo 8 čevlje visok, živi v velikih tropih na bregovih magelanske ceste. Perja je modrosivega, krat¬ kega in ljuskinastega. Njegovo meso ne jedo, vendar ga pobijajo zavoljo masti in lepe kožuhovine. 5. Labud , velika plavarica, ima lepo ko sneg belo perje, svoji malo prizdignjeni perutnici kaj moško nosi in svoj dolgi tanki vrat more na vse strani zvijati. Doma je v se¬ verni Evropi. Z ribami se nikoli ne redi, ampak s ko¬ reninami, semenjem. červi in povodnimi zaželki. La- bu.d dočaka visoko starosti. Labudovo petje je prazna marnja. III, Versta. Zemljovodnice ali dvoživke. 38. Zakaj pravimo nekterem živalam dvoživke? Zato jim pravimo dvoživke, ker žive zdaj v vodi zdaj na suhem. Ktere so glavne znamenja dvoživk? Glavna znamenja dvoživk so: terdni kostnik, rudeča merzla kri, dihajo vsaj nekoliko svojega življenja s pluči, ležejo jajca s pergamenasto kožo, pa jih ne vale. V koliko verst razdeljujemo -dvoživke ? Dvoživke razdeljujemo v dve versti: 1. v take, ktere se počasi premikajo, in 2. v take, ki se plašijo po trebuhu. Ktere vverstujemo med perve in ktere med druge? Med perve — v počasi premikajoče — vverstujemo a) želve, b) kuščarice in c) rjolokožnice; med druge pa vse kače. 1. Počasi premikaj eče dvoživke. 1. a) Želve. 39. Kaj so želve ? Želve so živali najbolj krastavicom enake, pa da je njih kratko, široko truplo med dvema terdima čre- pinoma, ki ste z roženimi ploščicami pokrite. Naštejte' nektere želve! 1. Evropejska močvirna želva , ki živi v južni in srednji Evropi, pri nas posebno na Ogerskem. Hrani se s červi, polži in celo ribami. Daje prav dobro meso. 2. Velikanska morska želva, je 6—7 čevljev dolga in 7—8 centov težka. Živi v toplejših krajih v atlanskem morji. Razu n mesa, se od te želve porabi mast in plošče. 3. Kareta prejšni podobna, toda manjša, daje želvovino, t. j. rožene previdljive, rumenkaste, in rujavolisaste plošče, ki so na herbtni črepini, iz ktere glavnike, to¬ bačnice itd. izdeljujejo. 2. b) Kuščarice. 40. V čim se kuščarice od drugih dvoživk razločujejo? Kuščarice se od drugih dvoživk razločujejo, da imajo stegnjeno, z luskami ali s ščiti pokrito telo; na- 3* 36 vadno imajo po 4 noge in rep; njih usta se ne dajo na stran razširiti. Imenujte nektere kuščarice! 1. Martinček ali goščarica. 2. Zelenec ali kuščar , pervemu enak, toda veči. 3. Afrikanski kameleon živi v severo-afrikanskih gojzdih na drevji in se posebno v tem odlikuje, da vsako oko za se na vse strani lahko obrača, in da svojo enolično zeleno barvo, ako se ustraši, razdraži ali če je v hladni senci ali na mrazu hitro preminja v rumeno, rujavo, sivo ali černo. 4. Krokodil , velikanska 20—25 čevljev dolga kuščarica in najstraš¬ nejša roparica, je celo človeku nevaren. Živi pogosto v Nilu, Senegalu in drugih afrikanskih rekah. Strašno zobovje v širokem žrelu ima raztreseno na enako dolge, špičaste zagozdne zobe. Pokrit je s skoraj nepredrlji- vimi ščiti. 5. Kajman ali aligator so krokodilu po¬ dobne živali, ki žive v amazonski reki v Orinoku in Misisipiju. 6. V vročih krajih se odlikujejo še mnoge druge kuščarice s prav čudno in pošastno podobo, post.: leteči Sinaj , basilisk, kameleon in drugi. 3. c) Golokožnice. 41. Zakaj imenujemo nektere dvoživke golokožnice? Zato imenujemo nektere dvoživke golokožnice, ker niso ne s luskami ne s' ščiti pokrite; njih truplo je kratko ali široko, ali pa tudi stegnjeno in repato. Mladi niso starim prav nič podobni. Imenujte nektere! 1. Bega ali božja žbica prebiva na drevji in ger- 37 movji, ter posakuje od vejice do vejice pobiraje zaželke. Deržejo v steklenicah za vremenskega preroka. 2. Ze¬ lena žaba, živi v stoječih in mertvih vodah. 3. Rosica ali rujava žaba, živi bolj na suhem ko v vodi. Obe se zakopljete v zimi v blato ribnikov in ležete jajca v ko¬ pah v vodo. Stegna zadnjih nog se jedo. 4. Krastavica je po vsem telesu z večimi in manjšimi bradovicanu posuta. Živi v vlažnih krajih in je zelo koristna dvo¬ živka. 5. Močerad je skor kušarjeve podobe m živi v senčnih gojzdih, ter se po deževji pokaže. Hrani se z žuželkami, červi in polži. 6. Močarilec ali človeška ribica je čez 10 palcev dolga in debela ko perst. Živi v pozemeljskih jamah blizo Postojne in v Dalmaciji. 2. Kače. 42. V čem se kače ločijo od vsih drugih dvoživk? Kače se ločijo od drugih dvoživk, da imajo dolgo, stegnjeno, valjasto, z luskami pokrito telo brez nog in se zvijajo po tleh, v vodi ali po drevesih. Zobe imajo nazaj zakrivljene. Znano vam je, da delimo kače v nestrupene in stru¬ pene, imenujte tedaj najprej nektere nestrupene kače! Nestrupene kače so: 1. Belouška najnavadniša do¬ mača kača. 2. Velikanska kača, debela kot moška roka in čez 12—20 čevljev dolga. Nahaja se v brazilijanskih gojzdih. 3. Boa ali anakonda 20 čevljev dolga, in je menda največa med kačami. Imenujte kače, ktere so strupene! Strupene kače so: 1. Gad, čez dva čevlja dolga in za per.st debela kača. 2. Jumoamerikanska klopotača 5 —6 čevljev dolga in je ko moška roka debela. Na koncu repa ima iz roženastih kolobarčekov klopotec, s kterem posebno rožlja. Klopotača je najstrupenejša kača južne Amerike, njen pik umori človeka že v 10—12 minutah. 3. OČalnica je 5 čevljev dolga, strašno nevar¬ na, strupena kača v vzhodni Indiji. Vendar jo v kljub temu indijanski sleparji z muziko privabijo, vlove, po¬ pulijo jej zobe in jo potem marsičesa nauče. IV. Versta. A. Ribe. 43. Ribe so živali ki imajo kostnik, rudečo, merzlo kri in dihajo s škergami. Pokrite so z luskami, in le¬ žejo veliko majhinih jajec ali iker. Gibljejo se s plavu- tami, ter se v tim ločijo od druzik živali. Vse ribe pa delimo: 1. v take z hodečimi plavutami; 2. v take z mehkimi plavutami in 3. v hrustnice. 1. Ribe z bodečimi plavutami. 44. Naštejte nektere ribe z bodečimi plavutami! Bodeče plavute imajo: 1. Ostriš 1 čevelj dolg in 2—3 funte težak, je zelo požrešna in roparska riba, ktero zavoljo mesa radi lave. 2. Smuč 3—4 čevlje dolg in do 30 funtov težek, je ena naj bolj okusnih rib v sladkih vodah. Herbet ima siv in mnogo černih pa¬ sov, trebuh in boka so srebernasti. Precej velike se 39 dobe v ogerskih jezerih. 3. Tuna je zgorej temuo- zelenkasta spodej pa je jasneja s srebernasto se bliš- čečimi lisami, in je največa morska riba, ktero zavoljo zelo okusnega mesa na debelo love. Dolga je 6—8 čevljev in 3—6 centov težka. Tuni se nahajajo v med- zemeijskem morji, pa tudi na dalmatinskem primorji posamezne pobijajo z ostvami, 2. Ribe z mehkimi plavutami. 45. Naštejte nektere ribe z mehkimi plavutami! Mehke plavute imajo: 1. Kar p. ima na gornji če¬ ljusti 4 kratke berke, v čeljusti nima zob, ampak vse nebo je s plošnatimi in s brazdatimi zobmi nasajeno. Barve je odzgoraj večidel modrasto-olivaste, na bokih in na herbtu pa je rumenkast. Karp je ena najnavad- niših rib sladkih voda. 2. Mrena ima ozko stegnjeno truplo, enako dolgi herbtne in zadnje plavuti, je jedljiva riba. 3. Linj ima dvoje berk in majhne luske. 4. Golo¬ glavca je brez berk, ima kratko herbtno in dolgo za¬ dnjo plavuto. V postavi, hrani in po življenji je podobna karpu. 5. Srebernica , iz njenih srebernastih, lahko od¬ padajočih lusk se ponarejajo biserji. 6. Piškur ima dve berki in precej velike luske. 7. Smerh ali činkla v truplu jegulji podobna, ima 6—8 berk in rije rad po blatu. 8. Zlatica iz Kitaja, pri nas jo zavoljo lepote v steklenicah derže. 9. Ščuka , živi v sladkih vodah in je červe, vodne zaželke, ribe in njih ikre, kače, pod¬ gane, krastavice, celo kokoške, race in gosi potega pod vodo, tudi je že kopajočega se človeka napadla. 10. 40 Losos , 2—4 čevlje dolg; čeljusti, nebo, jezik in goltanec so mu nasajeni z močnimi, zakrivljenimi zobmi. Barve je različne. Losos je prav za prav morska riba. 11. Posterv je lepo olivasto-zelena, na strani rudeče pikasta; živi v bistrih in urnih gorskih potocih. 12. Som je ena največih rib v Evropi, meri 9 čevljev in tehta 4 cente. Glavo ima veliko, zgoraj plošnato, usta pa so široka in z ostrimi zobmi previdena. Som je požrešna roparska riba. Meso je okusno samo od mladega soma. 13. Je¬ gulja se od drugih rib odlikuje z rastegnjenim, valja¬ stim kačjim truplom. Barve je omazano-zelene, na trebuhu pa zelenkaste. Jegulje posebno rade obiskujejo po noči njive, kjer grah raste, ter se ga do sitega na- zobljejo. 14. Polenovka ali terska rumeno-sive barve z rujavimi lisami je 2—4 čevlje dolga in 12—40 funtov težka. Prebiva v severnih morjih Evrope in severne Amerike v obilnem stelivu. Razun mesa dobivamo iz njenih tolstih jeter zelo čislano zdravilo, jeterna mast imenovano. 15. Slanik ali sled prebiva v neizrečenih druščinah po globočinah severno-evropejskih morij, je 12 palcev dolg; ima jako stisnjeno truplo, velike luske, ki pa rade odpadajo. Zobce ima tako tanke, da se laglje otipljejo, kot vidijo, in so čeljusti, nebo in jezik z njimi nasajeni. 3. Hrustnice. 46. Za ktere hrustnice veste? Za te le hrustnice vemo: 1. Beluga , ki se dobi celo v Donavi 6—12 čevljev dolga in 8 centov težka. Beluga je bela kakor mleko, samo na herbtu je modro 41 siva. Prebiva v černem in kaspiškem morji. Njeno truplo je petvogelno in na robeh z enorednimi kaščenimi ščiti pokrito. Glavo pokrivajo tudi taki ščiti in je v špičast gobec podaljšana. Daje tečno in okusno meso in kar je še več vredno, ribji klej ali lim, ki se dobi iz me¬ hurja te velikanske ribe. 2. Morski volk ali požerun je največa prava riba celo 30 čevljev dolg. Barve je zgorej sivkasto modre, spodej rudečkasto bele. Kazun hrapave kože in tolstih jeter se od morskega volka nič ne porabi. 3. Jesetra je belugi podobna, samo da je manjša. 4. Kačela ališvelčica, riba kačje podobe, je 12—13 palcev dolga, nima lusk ne trebušnih ne persnih plavut. Zgoraj je černkasto zelena, spodej srebernasta. Prisesa se na mertve ali žive živali, pa tudi velike ribe počasi preverta in poje. Meso njeno je prav okusno. 5. Električni skat ima ploščnato, krožniku podobno, čudno vstvarjeno truplo. Med glavo in med persnima plavutama ima nek čuden del (organ), ki napravlja elektriko in ž njo udarja. Meso njegovo ni velike vrednosti. 6. Druge čudne mor¬ ske ribe so tudi kuglarice in ježarice, ki lahko svoje bodeče truplo z zrakom napihnejo. Njih čeljusti so gole, mole iz ust in so nekoliko papiginemu kljunu podobne. B. Glenkarji. 47. Ktere živali prištevamo med členkarje? Med členkarje prištevamo vse živali, kterih truplo je v tri dele razdeljeno, namreč v glavo, opersje in zadek, in da imajo členaste noge. Dihajo z dušnicami, 42 ki se končajo na strani telesnih obročkov, ter imajo belo merzlo kri. V koliko verst delimo členkarje? Členkarje delimo v 4 verste: I. Zaselke, II. Paj- kovce , III. Kosarje in IV. v Červe. I. Zaželite. 48. Ktere živali so zaželite? Zaželke so členkarji, kteri imajo razločno glavo, opersje in zadek, in po šest nog. V koliko verst delimo zaželke? Zaželke delimo v sedem verst, in sicer: 1. versta so hrošči, 2. metulji, 3. košokrilci, 4. dvokrilci , 5. mrezokrilci, 6. ravnokrilci, 7. polkrilci. 1. Hrošči. 49. Imenuj najimenitniši hrošče! Najimenitniši hrošči so: 1. Keber ali hrošec , ki se izleže iz jajc najpred červom podobnih ličnek ali oger- cev. Tako žive 3—4 leta v zemlji, in so kaj požrešni, ter s tem veliko škodo napravljajo. 2. Kresnica , ima pod zadkom rumenkasto piko, in se v poletnih večerih (o kresu) sveti. 3. Mokar je 7 črt dolg, živi v žitnicah, mlinih in je sploh znan njegov rumenkast ličink pod imenom močni červ. 4. Pisar ali smrekova grizlica, eden najškodljivših hroščev, je čez 2 črti dolg in 1 črto širok. o. Zlatokrilec ali zlata minica, je nekoliko manjši 43 od kebra, razjeda cvetje po rožah in je zato škodljiv. Njegova ličinka živi v mravljiščah. 6. Govnač ali govno- berbec. hodi počasi in nevkretno, ter zvečer glasno brenči in prebiva rad v blatu domačih živali ali v gnoju, kjer tudi njegovi ličinki žive. 7. Herkul je največi hrošec na svetu, meri 5 palcev in živi v južni Ameriki. 8. Moškatnik neprijetno diši in nekteri sikajo z nekim rujavim jedkim sokom. 9. Grobar koristen hrošec, je 14 črt dolg, grebe pogosto izpod mertvih miši in pod¬ gan zemljo, in je potem noter zakoplje. Potem leže va-nje svoje jajca. 10. Lešnikar leže po eno jajce v še mehke lesnike in želode, da ličniki jedro snedo. Dolg je 3 črte, barve sivkasto-rujave. 11. Rogač prebiva v hrastovih gojzdih in živi od soka hrastovih mladik. 12. Potapnik, prebiva v stoječih vodah, zvečer pa leta okoli. 13. Tertin prereže listne peclje pri vinski terti na pol, leže nekoliko jajc na notranjo stran lista in ga potem skup zavije. List se pa posuši in odpade. Tudi druga sadna drevesa poškoduje. 14. Silvin leže jajca v mlade slive in marelice, prereže peclje, tako da sad prej odpade predno je zrel. Drugi rilčkarji delajo ravno tako škodo na jablanah in hruškah. 2. Metulji. 50. Kaj so metulji? Metulji so zaželke, ki se popolnoma spreminjajo; njih telo obstoji iz treh delov; imajo zavit rilček in 4 široka kožnata krila, ki so na obeh straneh posuta z luskami, drobnimi kakor prah. 44 V koliko verst razdeljujemo metulje? Metulje razdeljujemo v podnevnike, v somračnike in v ponočnjake. Zakaj imenujemo nektere metulje podnevnike? Podnevniki jih zato imenujemo, ker po dnevi le¬ tajo, navadno kadar solnce sije. Na koncu imajo nit¬ kasti betičasti tipalnici. Kadar sede, derže svoja lepo- pisana krila kviško. Njih gosenice imajo po 16 nog in njih bube so robate. Imenujte najnavadniši podnevnike! Najnavadniši podnevniki so: Glogovi belin ima bele zaokrogljene, černo-žilavi krili in je neizrečeno škodljiv. Zeljni belin je tudi škodljiv. Rumenjak se med vsimi metulji najprej prikaže. Lastovičar ima v zadnjima kriloma v notranjem kotu rudeče oko. Lepi okač je majhen in lep. Navadni okrajčnik ima zadnji krili spodej sivo-rujavi s širokim jasnejim pasom. Lisar se nahaja po travnicih. Veliki spreminjavček ima na zadnjima kriloma rudeče obrobljeno oko. Osatnik ima zobčasta, rudeče-rumena černa in belo-pegasta krila. Admiral ima žametasta krila s škerlatastim pasom. Pogrebec , njegova gosenca živi na verbah, topolih in brezah. Veliki koprivar ali rujavec ima zgoraj rujava černa lisasta krila, in v sredi prednjih kril na robu pa 4 pike. Navadni pisanček je spodaj bolj jasen, ima rumenkasto bele toda, ne bisernate pege. Ktere somračnike veste imenovat? Te le somračnike: Smertoglavec, ki ima na persi nekoliko mertvaški glavi podobno podoba. Večerni pavlinček , njegova gosenca je velika in kakor perst de- 45 bela, hrapava, zelenkasta in belo-pikasta. Bčelar je bolj bčeli in osi podoben. Jezi čar. Mlečkovi večernjak in kalinji veČernjak. Zakaj pravimo tem metulom somračnjaki? Somračnjaki jim pravimo, ker letajo navadno še le o somraku. Imajo močno debelo truplo, dolga v raz¬ merji ozka temna krila, ki truplo kakor streha pokri¬ vajo. Tipalnici sti robate, kratke v sredi večkrat de¬ belejše ko na konceh. Njih gosenice so velike in gole, ter imajo 16 nog in večkrat na predzadnjem členu špičast rog. Zabubijo se navadno v zemlji brez zapredka. Kteri so najnavadniši ponočnjaki ? Najnavadniši ponočnjaki so: Sviloprejka, ktere prava domovina je Kitaj, in je zelo koristna. Obročar ali perstenica je rumen, ima na prednjih krilih dve ru- dečkasto rujavi počezni progi. Gosenica je drevju jako škodljiva. Rožni prejec. Gosenica ima debelo glavo, je rujavkasto siva ima modre proge po herbtu in je kaj škodljiva. Smrečji prejec leta konec junija, ter je eden najškodljivših prejcev v smrekovih in borovih gojzdih. Vertavec .brenči kadar leta. Borovi prejec je ru- jav, velik in za borovce eden naj večih sovražnikov. Kosmati prejec se med vsimi prejci odlikuje z živimi barvami; gosenica ni škodljiva. Ponočni pavlinček je največi domači metulj. Pozimski pedic je sadnemu drevju neznano škodljiv; prikaže se konec oktobra; je majhen, omazane rujavkasto-sive barve. Kosmuljni pedic, .gosenica je bela, na trebuhu rumena in černo pikasta, ter prezimuje v zemlji pod listjem. Jako škodljivi metulji so tudi gospica, žitni, suknarski, jabolčni in p tr¬ nasti molj, ki po noči ali pa po dnevu letajo. 46 Zakaj pravimo tem metuljem ponočnjaki? Ponočnjaki jim pravimo zato. ker se po dnevi navadno skrivajo in le po noči okoli letajo. Njih tipal- nice so ščetinaste ali grebenaste, njih krila večidel temna in so razprosterta v podobi strehe, ali so pa okoli trupla ovita. 3. Kožokrilci. 51. Kterim živalim pravimo kožokrilci? Kožokrilci pravimo tistim zaželkom, ki imajo štiri gola, prezerna, z malo žilami premrežena krila neenake velikosti. Usta so ali za grizenje ali za sisanje. V za- deku imajo votlo želo, s kterim včasih prav hudo pičijo. Imenujte nektere bolj znane kožokrilce! Bolj znani so: 1 . fičela, ktera je nam koristna z medom in voskom. 2. Čmerlji , ki so veči od bčel in vsi kosmati. Gnježdo si napravljajo v zemlji po luknjah, in se tudi kakor bčele razločujejo v delavke, samce in samice. 3. Navadna osa , si napravijo gnjezdo iz lesenih drobtinic po drevesih in na podstrešji. Ose so zelo serčne in urne živalice, ako so razdražene prav hudo pičijo. 4. Mala osa je černa in rumeno pasosta, obeša se na germe, grede ali ograje. 5. Mravelj je več verst, post.: navadna ali rujava mravelja ; rndeča mrav¬ lja ali rosica in velika konjska mravlja. V Braziliji je mravlja debeloglavka , ki pridere v neštevilnih tropih v človeška stanovanja, prežene človeka in vse pokonča, kar je za jed. in tudi ves nadležni merčes. 4. Dvokrilci. 52. 47 Po kterih znamenjih se dvokrilci ločijo od drugih zaželk P Dvokrilci se ločijo od drugih zaželk: imajo po dve kožnati perutnici, tipalnici in 6 nog. Naštejte nektere dvokrilce! 1. Hišna muha in mesarska mulia. 2. Konjski obad, znamenit posebno zato, ker njegova ličinka živi v konjskem želodcu. 3. Goveji obad, veči in debelejši od konjskega, znese z bodalcem govedju jajca pod kožo blizo herbtanca. 4. Ovčji obad , čegar ličinka skozi nos ovci pririje celo pod čelo in je vzrok bolezni tresnici. Zato se naša domača živina sploh obadov boji in jih že od daleč po brenčanju pozna. 5. Komar kervoločni je ves rujavkasto-siv in ljudi pika. Prav za prav pa to le samice delajo, samci pa se hranijo z rastlinskim sokom. 6. Golubaški komar je komaj eno čerto dolg in se po¬ kaže na spodnji Donavi v banaški granici in v Serbiji v takih rojih, kakor temni oblaki. Ta čas pa zapuste čede pašo in hite v vasi in v hleve, kajti komarji ži¬ vino tako zdelajo, da zna poginiti; dostikrat te komarji še celo majbine otroke pod prostem nebom umore. 5. Mrežokrilci. 53. Znano je že, da so mrežokrilci zaželke s štirimi na¬ vadno enako dolgimi mrežastimi krili in grizečimi ustmi, imenujte tedaj naj bolj navadne rarežokrilce! 48 Naj bolj navadni so: 1. Lepo pisani kačji pastir , ki hitro šviga sem ter tje, in tako muhe in druge za- želke lovi, s kterimi se hranijo. 2. Enodnevnica ali vod¬ nica , ki v popolni krilati dobi ne jedo in živd samo nekoliko ur. 3. Termiti ali bele mravlje v vročih deže¬ lah, dasiravno so majhne, vendar zidajo iz gline in peska 10—12 čevljev visoka, z mnogimi hodniki pre- videna poslopja v podobi obokane peči tako terdno, daje je le z motikami in železnimi koli moč razdreti. 6. Ravnokrilci. 54. Ktere zaželke vverstujemo med ravnokrilce? Med ravnokrilce vverstujemo zaželke z nepopolnem spreminjevanjem in z grizočimi ustmi. Imajo štiri nee¬ nake z žilicami preprežena krila. Imenujte nektere! 1. Kobilica ■ selena, ki je čez 1 palec dolga, in dobi krila še le v avgustu, s kterima glasno škriplje, ko dergne krilo ob krilo. 2. Kobilca selivka 2 palca dolga je tudi velika škodljivka; njena prava domovina je prednja Azija in severna Afrika. 3. Bramor jako škodljiva zaželka. Samica znese mesca junija ali julija v okroglo jamico 1V 2 čevlja pod zemljo do 300 rumen¬ kastih kot konopljino zerno debelih jajec. 4. Muren se živi od koreninic in semenja, vendar ni tako škodljiv kot bramor. 5. Šurek ali Švab je neki iz Azije doma, je ponočna, svitlobe se boječa zaželka. Šurek gloda vse kar je za jesti celo usnje, in ne znese posameznih jajec, ampak 16 skupaj v neko kožnato mošnico zavitih. 49 7. Polkrilci. 55. Naštejte najbolj znamenite polkrilce! Najbolj znameniti polkrilci so: 1. Pisani škratelj ali šoštar je tri čerte dolg, rndeč in po celem telesu s černimi pikami in pegami posut. 2. Stenica posteljna , ktera nima nikoli kril in je skoz in skoz rujavkasto rudeča. 3. Vodna stenica je 3 l i palca dolga, rumenkasto siva, spodej rujavkasta; herbet je čolnu podoben. 4. Uš glavna. 5. Uš rožna. 6. Slinarica. 7. Dersavec je pajku podobna vodna stenica; najde se v stoječih vodah, po kterih se neznano hitro dersa. — Te nagnjusne zažeike imajo sesajoča usta, nektere po dve krili, nektere pa so brez njih. II. 1‘il j lvOVCi. 56. Pajkovci imajo majhno, z opersjem zraščeno glavo in mehek nečlenast, jajčast in okrogel zadek, ki je s prednjim delom s tankim recljem zvezan. Na glavi imajo 8 različno postavljenih oči in močne, votle, ka- veljčaste čeljusti, iz kterih spuste pri vgrizu kapljico strupenega soka v rano. Na spodnji strani zadka imajo pajki pravo pripravo za predenje. Pajki imajo po osem nog. Imenujte nektere bolj navadne pajke! Najbolj navadni pajki so: 1, Navadni hišni pajek. 2. Matija ali suha južina ima nenavadno dolge in tanke noge, gre si še le po noči majhinih zaželk lovit, 3. Kri- Govekar, Prirodopisje. 4 50 žavec nosi na sredi na temnem polji iz belih peg se¬ stavljen trojni križ; dela velike kolesaste mreže. 4. Ta- rantula prava živi v Apuliji in v južno-izhodnem koncu neapolitanskega kraljestva pri starem mestu Tarent. Prebiva v podzemeljskih luknjah, ktere zapira s po¬ sebnim pokrovom, in je znotraj lepo oplete. Njegov pik napravi posebno bolezen. 5. Veliki tičji pajek je dva palca dolg, živi v vroči južni Ameriki po luknjah v zemlji in v duplih. Pravijo, da časih napade majhine ptice, ter jim kri izsesa. 6. Sirna presica živi v ne¬ znanih množinah v starem siru, kterega naposled zmelje v belo moko. 7. Evropejski, ščipavec ali škor¬ pijon je 2 palca dolg, stanuje v toplejših deželah evro¬ pejskih noter do južnih planinskih brežin; dobi se tudi v južnem Tirolu, na Kranjskem, Koroškem, Ilorvaškem in v Banatu. Po dnevu se skriva pod kamenjem, stari les, vzidne spokline in celo v hišah pod postelji, hišno orodje in pod pod; po noči pa si lovi za hrano raz¬ lične zaželke. III. Kosarji. 57. Po kterih posebnih znamenjih se kožarji spoznajo? Košarji so belokervne, nekrilate živali z apneno, roženasto, le redko kožnato lupine pokrite; imajo 2—4 tipalnici in deset in več nog. Razun stonog dihajo vsi s škergami. Kteri košarji so najbolj znani? Te le so najbolj znani: 1. Rak rečni. 2. Jastog ali morski rak našemu rečnemu podoben, samo da je 51 1 do 1V 2 čevlja dolg in debel kakor roka pod ramo in 10—12 funtov težek. 3. Eakulja navadna je posebno v veliki množimi v jadranskem morji, nekaj jih jedo. 4. Morski pajek ima posebno dolge noge in bodeče truplo. 5. Prešiček je ponočna živalca, in stanuje pod kamenjem, lesom i. t. d. Je samo rastlinsko hrano. IV. Čer vi. 58. Zakaj pravimo nekterem živalcem červi ? Zato jih tako imenujemo, ker imajo navadno stegnjeno mehko telo, na kterem se telesni obročki bolj ali manj poznajo. Nog ali nimajo nikakoršnih, ali jih pa nadomestujejo kratke nečlenaste niti. Naštejte bolj navadne červe! Bolj navadni červi so: 1. Navadna deževnica ali perštni červ. Živi v vlažni zemlji in pride le po noči ali po mokrem deževji na verh. 2. Ozka trakulja je blizo 20 čevljev dolga. Živi v tankem človeškem čre¬ vesu, in časih neprizadene nikakoršnih bolečin, časih pa neizrečeno hude. 3. Navadna glista živi tudi v tankem človeškem črevesu, pa tudi v domačih živalih; se lahko odpravi. 4. Prava pijavka živi v stoječih vodah in se hrani s kervjo rib, žab in drugih živali. V. Melikužoi. 59. Od kod je ime mehkužci? Od tod so dobili nektere živalice to ime, ker imajo telo brez kosti in so zavite v mehko ohlapno kožo ali plašč. 4 * 52 Kako pa delimo mehkužce ? Mehkužce delimo: 1. v mehkužce. 2. v zvezdarje. 3. v polipe in 4. v močelke ali infuzorije. Naštejte hektere mehkužce! Mehkužci so: 1. Glavonožci in med temi je naj- znamenitiši navadna Semiča. Živi v vseh evropejskih morjih, posebno pogosto v jadranskem. Če je razdražena ali če jo kdo lovi, brizgne kot tinta černi sok, ki vodo precej daleč tako skali, da žival med tem lahko pobegne. 2. Polži, med kterimi sta najbolj znana, stekel poljski polž, ki je rudeče-sivega telesa in brez hiše, in veliki jedljivi polž , kterega na več načinov pripravlje¬ nega jedo. 3. Školjke. Bolj navadne so: 1. Velika jezer¬ ska školjka in potočna biserna. 2. Prava bisernica. 3. Luskavo morsko pero. 4. Velika školjka. 5. Jedljiva za- gozdnica. 6. Navadni sveder. 7. Jedljiva ostriga. Školjke stanujejo večidel v morji, le malo jih živi v sladkih vodah. Nektere se jedo, od drugih se pa po¬ rabijo lupine in lasje. GO. Kaj so zvezdarji? Zvezdarji so morske živali, ki imajo mehko in golo telo, ali pa so z apneno ali usnato skorjo pokrite. Ali veste ktere zvezdarje imenovati? Te le: 1. Morski ježek, ki je doma skor v vsih evropejskih morjih, in ga pomladi celega kuhajo in jedo rudečkasta jajca. 2. Navadna morska zvezda. 3. Nava¬ dni morski klobuk. 53 61. Kaj so polipi? Polipi so sluznjaki valjastega telesa, z več ali manj k sebi potegljivimi lovkami okoli ust. Okoli sebe odlo¬ čujejo terdo stvar, na ktero se opirajo in ktera varuje njih mehko telo. To terdo stvar, ktero polipi zidajo na znotraj ali na zunaj, imenuje se koralnik. Imenujte nektere polipe! 1. Sivi polip, ki je tako malo občutljiv, da se lahko na kosce razreže, in gani konec, ampak zraste iz vsa- cega kosca spet popolni polip. 2. Žlahtna rudeča ko¬ rala, živi v medzemeljskem morji in je na skalah pri¬ raščena. kjer jo z drogmi lomijo in v mreže love, ter potem iz koralnika drage lepotije izdelujejo. 3. Zvez¬ dasta korala ■ živ koralnik je neznano lep, enak je cveto¬ čemu travniku. 62. Kaj so močelke? Močelke so jako majhine, za prosto oko nevidljive živalice, ki so enostavno vstvarjene. Ako zmočimo rast¬ linske ali živalske ostanke z vodo, in je pustimo, da začno gnjiti, imamo vse polno močelk. Močelke jim pa zato pravimo, ker žive na mokrem, v vodi i. t. d. Imenujte nektere močelke po imenih? 1. Meglenasta zvončica. 2. Zelenčica. 3. Živa pilta ali monada. — Stermeti se je neizrečenemu številu teh prostemu očesu nevidljivih živalic, ki v časih žive v ka- pliei vode; čuditi pa se njihovemu hitremu razplodu. Drugo poglavje. Rastlinstvo. TJ v o d. 1 . Kaj se učimo pri rastlinstvu ali botaniki? Pri rastlinstvu se učimo različne rastline imeno¬ vati in opisovati, ter jih sestavljati v pravi red ali versto. Kaj so rastline? Rastline so organske telesa, ktere se sicer rede in množe, vendar se samovoljno pregibati ne morejo. Kteri so rastlinini deli? Rastlinini deli so: Korenina, deblo, veje, listje ali perje, cvet, sadje in seme. Zakaj služijo rastlinom njih deli ali organi? Nekteri organi služijo rastlinom za živež, post: korenine, deblo in perje; druge za pomnoženje, kakor so cvetje, sad in seme. 2 . Kteremu delu drevesa pravimo korenine? Korenina je tisti del rastline, kteri raste in po¬ ganja v zemljo. Po koreninah rastline močneje stoje, ter po njih živež serkajo. 55 Kaki živež korenine povžijajo za drevesni živež? Živež, kterega korenince serkajo, je posebno voda, ktera je sestavljena iz vodenca in kislica, kteremu je tudi primešan ogelc. Korenine so gerčave, vlaknaste, grudaste in vretenaste. 3 . Kaj je deblo drevesa? Deblo ali steblo je tisti del drevesa, kteri raste na ravnost nakviško, in na kterem se njegovi različni recli združujejo. Zakaj služi deblo drevesu? Deblo služi v to, da podaja po korenincah poser- kani živež vsem drugem vejom, mladikom in perju. — Imenuje se deblo pri nekterih rastlinah tudi bil ali bilka in storž. Kaki razloček je med deblom in storžem? Deblo je, kadar je že terdo in se vse zleseni, storž pa dokler je še bolj mehko steblo. 4 . Kteri so poglavitni deli debla? Poglavitni deli debla so: Skorja ali lub, lika, les in steržen. — Skorja je tisti del debla, v kterega je vse drugo zavito. — Lika so dolge in vlečljive nitike, ktere so med. lesom in lubom, ki se mnogoverstno vpo- dobi in razteguje, ter popke nareja in deblo na kviško poganja. — Les je terda, krožcu enako naložena snov; nareja se iz živeža, kterega drevo po korenincah spo¬ mladi serka, ter potem zunanja tekočina lika postane, znotranja pa spremeni v les. — Steržen je najbolj 56 znotranji del lesa, kterega obdajajo lesni obročki. Drevo zamorc biti eno in mnogovejno ali rogljasto. 5 . Kaj je perje ali list drevesa? Perje ali listi drevesa so deli, kteri se iz popkov narede, in po kterih rastline potrebne snove v se vza¬ mejo. škodljive in nepotrebne pa oddajajo. Kteri so glavni deli peresa? Glavni deli popolnoma zrastlega peresa so pecelj ali recelj, listina nožnica in perje. — Becelj je ozki in srednji del peresa. — Listna nožnica je del, za kterega se pero veje derži. — Peresa ali listi so podolgovata ali jajčasta n. pr. od zelenike ali pušpana: štručasta, kakor od španskega bezga; suličičasta, kakor pri olean¬ drih; mečasto kakor pri lilijah. 6 . Kaj je cvetje? Cvetje je del rastline, iz kterega postane sad s se¬ menom. Imenuj dele cvetja! Glavni deli cvetja so: Piskric ali kelih, cvetna kron- čica ali venec, prašnik in steblo ali štibla. — Kelih je zunajni del, kteri sad zavija. — Cvetna krončica so znotraj v kelihu stoječa peresa, ktere prašnik obdaja. — Prašnik so majbine nežne nitkaste posodice, v kte¬ rih je cvetni prah. — Steblo je srednji del cvetlice, v kteri se cvetni prah nareja. 57 7. Kaj je sad drevesa? Sad je kadar pucek popolnoma dozori. — Po raz¬ ličnosti podob delimo sadje v jabelčen, koščičnat, so¬ čivje, pomoraneni in stročnati sad. Kaj je seme? Seme je tisto zernice od sadja, iz kterega s po¬ močjo gorkote, zraka, mokrote in svetlobe zopet nova rastlina požene in zraste. 8 . Y koliko verst delimo vse rastline? Vse rastline delimo v dve poglavitne verste, in sicer: v koristne in škodljive rastline. Ktere rastline prištevamo k koristnem, in ktere k ško¬ dljivem rastlinom? K koristnem rastlinom prištevamo te le rastline: 1. Obertne ali jedilne. 2. Zdravilne. 3. Kupcijske. 4. Drevesa, o. Olepševalne. — K škodljivem pa plevel in strupene rastline. I. Koristne rastline. 1. Obertne ali jedilne rastline. 9. Ktere so jedilne rastline? Jedilne rastline so tiste, ktere služijo ljudem in "živalim za živež. — Delimo pa jih v take, ki so edino ljudem in v take, ki so le živali v živež. V koliko verst delimo rastline, ki jih ljudje jedo? Rastlin, kijih ljudje jedo, je pet verst ali sort, namreč: 1. Žita. 2. Sočivje. 3. Zelenjava. 4. DiŠavje. 5. Sadje Imenujte najimenitniši žita! Najimenitniši žita so: 1. Pšenica, ki je mnogih ple¬ men, in se loči po barvi, po zernju in po podobi klasja. Najbolj znana je zimska in jara, daje najboljši moko. Kaljivost ohrani 3—4 leta. 2. Rež je tudi ozimna in jara, in daje dobro krušno moko. Iz slame se dela škopa za strehe, narejajo se povresla, pleto košare, vežejo terte, reže se v rezanico in meša v klajo; pa tudi razsekana se za steljo porabi. Seme kali 3—4 leta. 3. Ječmen je tudi ozimni in jari. Ječmen rabijo v pi- varnicah, pa tudi obdelan da dober ješprenj in zmlet dober kruh, posebno z drugim zernjem pomešan. Ječmen kali 2 do 3 leta. 4. Oves je pri nas samo jari, pa je černi in beli. Daje zemlet ljudem in živini dobro in zdravo jed. Oves ostane kaljiv 2 do 3 leta. 5. Tur¬ šiča koruza ali debeljaca je glava vsih žit, ter je raz¬ nih plemen. Koruza zmleta in z režjo ali ajdo zme¬ šana je za kruh, iz čiste koruzne moke so zdravi žgan¬ ci, močnik, laška polenta i. t. d. Živini je zdrobljena in na debelo zmleta tečna pica, tudi perutnina jo rada zoblje. Koruza kali 4 leta. 6. Proso je belo, rume¬ no , rudeče in rujavo ali černkasto. Iz prosa se dela pšeno, ki služi ljudem za kašo in klobase; tudi se zmleto med drugim zernjem za kruh rabi, in ga tudi perutnina rada zoblje. Slama je dobra kenna za živino. Kaljivost ohrani 2 leti. 7. Ajda je več plemen, daje kašo in moko v kuho, pšeno se tudi devlje v ajdinske klobase. Bčele ajdino cvetje jako ljubijo; seme kali 2—3 leta. 8. Laško pšeno ali rajž raste po močvirjih 59 v gorkih deželah, in daje tečno pšeno, ktero po šta- cunah prodajajo. 11 . Kaj je sočivje? Sočivje se imenujejo tiste rastline, ki imajo sad v stroku, kteri se navadno v dva dela razdeli. Sočivje vleče po svojem širokem perji iz zraka živež: torej manj zemlje zmolze, ko druga žita. Ljubi pa bolj lahko zemljo. Najkoristniši stročje pa je: 1. Grah, ki je več plemen: je ozimni in poletni, bel, rujav in zelenkast. Najboljši je sladkornik, ki se s stročjem je. Grah se zemlje za kruh, pa se tudi zmlet živini za pičo daje. Grahova slama da izverstno kermo za živino, in kot stelja rabljena, zdatni gnoj. Seme je dobro za sev še 5 let staro. 2. Leča je tudi več plemen; je drobna in debelejša, ozimna in poletna. Leča je tečna jed za ljudi in debelo zmleta redivna piča za živino. Lečno seme kali 2 leti. 3. Fižol je raznih barv in debelosti. Za hrano se rabi tudi zelen, pa tudi dozoreli, ki se omlati, sčisti in za človeške jed oberne. Nekteri fižol med drugo zernje zmešajo, ter ga zmleti dajo za kruh. Kali pa 5 let star. 4. Bob je za delavne ljudi tečna jed, tudi se med drugo žito meša, melje in moka za kruh obrača. Tudi ga živini kuhajo, sosebno teletom in mladim prascem, ki po njem bolj rastejo. 12 . Kaj je zelenjava? Zelenjava so rastline, od kterili ljudje njih kore¬ nine in perje različno pripravljeno vživajo. Najbolj navadna zelenjava je: 1. Zelje, ki stori de- 60 belo, veliko okroglo glavo in se sladko in kislo za jed rabi. 2. Vohrat ali kelj je zimski in poletni, je zelju jako podoben, samo da je perje bolj gubasto ali zger- bančeno. Za kisanje ne velja. 3. Kolerabe so podze¬ meljske in nadzemeljske, bele, rumene, rudeče i. t. d. Nadzemeljske ljudji s perjem vred jedo, podzemeljske pa so za ljudji in živino. 4. Krompir je zgodnji in pozneji, je okrogel, robat, moder ali rumen. Služi lju¬ dem in živalim v živež. 5. Solata je mnogih plemen in daje ljudem in živali dober živež. '6. Kumare ali mur¬ ke se kuhane ali sirove kakor solata jedo. 7. Čebulj ali luk se rabi v kuhinji in daje dobro dišavo. 8. Selar s’e z mesom kuha ali v ploščice zreže in z jeshorn in oljem ko solata vživa. 9. PetrŠilj je zeljenjad in ko¬ renje za rabo. 10. Kren je kuhan ali sirov zdrava jed. 11. Biluš ali spargelj je jako čislana rastlina. 12. Redkev je poletna in zimska, in je navadno sirova za jed, zamore se pa tudi kuhati v tečno hrano. 13. Dinje so sladkorne z belim in vodene z rudečim semenom. 13. Dišavje imenujemo rastline, ktere ljudje zavoljo njih prijetnega duha ali okusa pri kuhi rabijo. — Naj¬ bolj navadno dišavje je: Šnitlek ali drobnjak. (Jesen ali Česnik, kteri se tudi za lek pri živini rabi. Majoron. Kimelj in janež. GorŠica. Poper. Vanilija. ŽebiŠki in hmelj. 14. Drevesa so rastline, ktere imajo visoko in močno deblo, in nam dajejo zrelo in dobro sadje. Vverstujemo jih v prave drevesa in v germovje. 61 Sadne drevesa so: 1. Jablana. 2. Hruška. 3. Bre¬ skev. 4. Češnja. 5. Marelca. 6. Češplja. 7. Mandelj. 8. Oreh. 9. Kostanj. 10. Murva. 11. Figavo drevo. 12. Citrona. 15. Imenujte nektere germiče, kteri rode jedljivi sad! Jedljivi sad rode: 1. Leska rodi lešnike. 2. Ribes rodi drobno rudeče grojzdiče. 3. Bodičevje ali kosmato grojzdiče , je dobra jed. 4. Malinov germ in jagode, rode dobro okusen sad. 5. Vinska terta, od ktere do¬ bimo sladko grozdje iz kterega tudi vino in cibebe na¬ pravljajo. 6. Kraljevsko jablko ali ananas , kterega sad je zlato-rumen; raste v gorkejih deželah, pri nas pa v rastlinjakih. 7. Kopinje , sad je svitlo-čern in dober. 16. Živalim so za živež te le rastline: 1. Erman, ki ga imajo ovce posebno rade pa tudi vsaki drugi ži¬ vino dobro tekne. 2. Regrad , po kterem krave po¬ sebno dobro molzejo. 3. Terpotec je vsaki živini pri¬ jetna in tečna hrana. 4. Korninšica je ovcam pri¬ jetna piča. 5. Kozji bradec je izverstna klaja. 6. De¬ telja je mnogih plemen n. pr. navadna domača de¬ telja ; metelika ali turška detelja ; rudeča laška detelja in bela detelja. Trave , ki so za najboljo živinsko hrano spoznane, so naslednje: Ovsula, pahovka, tratnica, glistnilc , le- sičji rep, mačji rep, bilnica , pasja trava. — Manj do¬ bro in tečno klajo dajejo: Medena trava, rosidja, vo¬ nj avka, ostrica, pasji rep, kiliec, vodna sladka trava. 62 II. Zdravilne rastline, n. Zdravilne rastline so, ktere imajo zdravilno moč v sebi in jih zato pri zdravilstvu rabimo. — Zdravilne rastline so: 1. Bezeg Čemi , rabijo se jagode in cvetje. .Jagode raztapljajo, pomagajo k potu in čistijo želodec. Sirovo cvetje čisti počasi želodeč, posušeno meči in žene pot. Čaj iz bezgovega cvetja se rabi zoper per- sne bolečine, gosto slino, nahod, prehlajenje in spuš¬ čajo. 2. Detelja merzlična. Posušeno in stolčeno listje se rabi zoper merzlico, hromoto, kurdej, slab želodec, težko prebavljanje in vodenico. 3. Materna dušica. Zelišče krepča čutnice; čaj iz njega pomaga zoper ble¬ dico, kerč in vertoglavico. V vrečicah se tudi devlje na merzle otekline, ktere razplavlja. 4. Jetičnih-, iz po¬ sušenega perja se kuha čaj zoper kašelj, naduho in nahod. 5. Prava kamilica, cvetje krepča in razplavlja - f čaj se rabi zoper klanje ali ščipanje v trebuhu, kerč, napenjanje in merzlične bolezni. Stolčeno ali celo cvetje se devlje v vrečicah na šene in otekline, ktere razplavlja. 6. Kiselica ; čaj iz korenine se rabi zoper drisko, grižo in kurdej. Čaj iz zelenega zelišča gasi žejo, hladi, razplavlja in se rabi zoper gnjilo in žolčno vročico. 7. Sladka koreninica ; čaj iz nje se rabi zoper hripo, naduho, nahod, plučnico in suhi kašelj. 8. Lan , iz semena se kuha čaj zoper hripo, terdovratni zapor, in zoper bolečine od kamenja. V mleku kuhano seme meči, olajšuje bolezni, godi in se devlje na ote¬ kline, ki izvirajo iz kake bolezni. 9. Lučnik , iz cvetja se kuha čaj zoper kašelj in težko sapo. 10. Bohinski 63 ' mah; čaj iz njega redi, krepča in se rabi zoper plučno sušico ali jetiko, zoper zanemarjen nahod ali kašelj, in če potegne kaka bolezen na pljuča. 11. Melisa ; čaj iz zelišča krepča čutnice, vstavlja kerč in se rabi zoper hromoto, hude merzlice, inertvo ud in vertogla- vieo. V vrečicah se devlje na otekline, ktere raztaplja. 12. Mlič; čaj iz korenine raztaplja, čisti kri, ter se rabi zoper zlatenico in spuščaje. 13. Cerna ogeršica; seme draži čutnice in pomaga k prebavljanju, stolčeno se daje zoper vertoglavico, zasliženje v želodcu in v čevah i. t. d. 14. Pelin, zelišče draži čutnice in krepča želodec. Stolčeno suho zelišče ali čaj pomaga zoper vodenico in zlatico. 15. Oman; korenina raztaplja, draži čutnice in dela vročino, čaj pomaga zoper na¬ duho, kašelj in slabi želodec. 16. Navadni erman; rabijo se cvetke in listi, ki krepčajo, raztapljajo in vstavljajo kerč. Vroč čaj pomaga zoper drisko, klanje, kerč v želodcu, koze, ogrece in osepnice; merzli čaj pa zoper herkanje kervi in kervotok. 17. Poza sv. Uršule; čaj iz zelišča čisti, raztaplja, žene pot in po¬ maga zoper kurdej, podgrom in terganje po udih. 18. Sirotica; čaj iz zelišča odpira, žene pot, čisti počasi, goni na vodo in pomaga zoper garje. 19. Svedrec; zelišče raztaplja, krepča želodec in čisti. Stolčeno ali čaj se rabi zoper merzlico, oslabljeno prebavljanje, ble¬ dico in zlatico. 20. Rabarbara; korenina ima v obče znano zdravilno moč. 21. Kafra; skuhana korenina daje znani kafrovi cvet, kteri je močnega duha, ter se rabi za zunanja zdravila. 22. Kolmež; korenina se rabi za okrepčanje želodca; raste v Aziji in v Evropi po močvirnih krajih. €4 III. Kupčijske rastline. 18. Kupčijske rastline so tiste, ktere ljudje zato pride- Ijujejo, da iz njih kaj izdeljujejo, ter si tako kaj prislužijo. Najbolj koristne kupčijske rastline so: 1. Lan , ki daje olje. platno in tvarino vervarjem za razne umetne izdelke. 2. Konoplje so dvojnega spola, belice in Černiče. Konoplje dajo zernje za ptice, konopljino in tvarino za vervarske iz¬ delke. 3. Pavola , raste v ptujih deželah na nekih germih, iz ktere izdeljujejo razna oblačila, o. TekavsJca ščetica, ‘Glavice ocveto in dozorijo, se porežejo in potem posu¬ šene poprodajo. 5. Hmelj služi pri olarijah, pa mora biti svitlo-rumen, moknat nežen in mnogo dišečega smolnatega olja. 6. Kava se prideljuje v Indiji in Ame¬ riki in še celo v južni Evropi, vendar raste najboljša v Arabiji. 7. Cikorija se prideljuje zavoljo korenin, ktere se z oralom za to narejenim porujejo, in z njive, ali precej v fabriko speljejo, kamor so prodane, ali pa se domu zvozijo, prerežejo in v koših v peči posušijo. •S. Brošč. Koren hroščev da rudečo, mnogo rabljeno barvo, kadar se korenje izruje, osnaži in v broščni mlin proda. 9. Žefran ima korenje čebuline podobe. Cvetje, posebno v sredi po troje niti visoko, je rudeče barve in da žefran, ki je za prodaj. Dober žefran je temno- rudeč, skoraj svitel, dišečega duha, in ako se mane, zrudeče persti. 10. Tobak je mnogih baž: kmečki z rumenim, zelenim perjem, marilanski z rudečim cve¬ tjem, in virginski z rožno-rudečim cvetjem. Treba pa ga je še prej pripravljati, predenj je za rabo in prodaj. 11. Sladič ali sladke korenine ljubijo otroci; lekarji jih kupujejo za lekarstva ali zdravila za ljudi in živino. 65 Tudi se iz teh korenin černi sladkor v štručice dela. 12. Oljka; iz zelenega in sočnatega sadu se napravlja olje za zabelo in luč. 13. Dalje še tudi dajo olje: gor¬ čica, mak, solnčnice, bučina jederca , vinske peške, brinj, orehova in lešnjekova jederca. 14. Indigo se nahaja v Ameriki in vzhodni Indiji, iz kterega perja se nareja lepo višnjeva barva. IV. Drevesa. 5. Kaj nam gojzdno drevje koristi? Gojzdno drevje nam koristi z lesom, steljo in klajo za živali. — Drevesa, ki nam z lesom koristije, delimo v prave^ drevesa in palme. — Prave drevesa delimo v listnate ali terdi les, in šilovje ali mehki les, ktera drevesa rastejo v gojzdu. Gojzd ali goša se imenuje tako zemljišče, kjer drevje, germovje, in druge rastline v velikem številu brez vsega reda navadno same od sebe rastejo. Gojzdi so večidel po bregih in gorah, pa tudi na ravnem. Vse drevje se večidel s semenom pomnožuje, le nektero s koreninčnicami n. pr. jelša, i. t. d., in mladi¬ kami, kakor: akacija, trepetlika, verba beka i. t. d. Seme za sev mora biti čversto in popolnoma zrelo; seji se spomladi, le želod in kostanj se sade. Terdi les dajejo: 1. Hrast , ki daje želod svinjam, šipke usnarjem in lub strojarjem. Daje pa čversti les za marsikaj druzega. 2. Bukev je za kurjavo jioglavitno drevo, pa tudi izdeljujejo iz lesa razne reči; bukvicaje svinjam dober žir in daje tudi olje. 3. Akacija. Les je rumenkast, daje močno toploto, in služi za mnoga ko- Govekar, Prirodopisje. O 66 larska dela. Listje je klaja za ovce in koze; cvetje do¬ bra paša za bčele; iz semena se dela olje. 4. Jesen je belkasto-rumen, daje čversta derva za kurjavo in služi za lepo pohištvo. Listje je pa vsaka žival rada. 5. Javor, les je za muoga mizarska, kolarska in podobarska dela. 6. Gaber ima bel les, je čverst in gost, ter daje več toplote od bukve. 7. Brest. Les je za mnoga kolarska in druga močna dela jako dober in terden. 8. Jelša. Lub je za barvo, listje za klajo ovcam in kozam, dračje pa za gnoj v vinogradih. 9. Brezar Les je bel vlečec, srednje terdnosti in služi za kolarska in druga lehka dela. 10. Kostanj dela lepo senco, in daje kostanje za ljudi in za živino. 20 . Imenujte nektero šilovje ali mehko drevje! Šilovje ali mehko drevje je: 1 .Lipa; les je vlečec, za podobarje najboljši, ker je mehek in gladek. Cvetje ljubijo bčele, pa se rabi tudi za čaj. 2. Jagned je več rodov, kakor čemi jagned , topol ali trepetlika in stal¬ nica. Čemi jagned raste ob potokih in da kole. Topol ima belo gladko kožo in listje, ki se vedno maje, in zato se tudi trepetlika imenuje. Stalnica ima ravno rast in veje rastejo ob deblu na ravnost proti verhu. Lešje bel, mehek in vlečec, daje malo toplote. 3. Kostanj divji rada živina je, dela pa se tudi iz njega žganje in rnjilo. Ježice sožgane dajo lepo černilo. Koža da lepo stanovitno rumenilo za volnate tkanine. 4. Verba. Verb je več plemen. Velika verba , ki raste ob potokih in trav¬ nikih, in daje vsako četerto leto po dva, tri sežnje dolge kole. Po tem so: mačlcovec, rakita , belca, ki ima -rumeno kožo, in je najbolj vlečeča izmed našega lesovja. 67 5. Bor je dvojin. Eden ima bolj belkasto ali sivo kožo, drugi bolj rudečo. Les je belo-rudečkast, bolj smolnat in se ne kolje rad; koristen je za vodene cevi in druga dela v vodi. 6. Smreka. Les je bel, daje lepe dile, kar je gladkega; pa tudi za tesarska dela na suhem, za oglje in za kurjavo je dober. 7. Mecesen ima tenke, majhne igle v šopkih, in je rudeč in siv. Sivec navadno v vodi dalje zderži. Kar ni gerčavega lesa se porabi za dosodo, za okna, za strehe in za druge dela v vodah. Kdaj naj se les seka, da bo terpežen in obstoječ za stavbo in drugo rabo? Da bo les terpežen za stavbo, je najboljši čas les sekati takrat, kadar nima drevo nič soka v sebi, kadar tako rekoč spi, t. j. v pozni jeseni mesca listopada in grudna; slabše je že mesca prosenca, nevarno in škod¬ ljivo pa je v spomladi ali poleti drevje sekati. Kdaj naj se po gojzdih listje grabi, da se to brez škode zgodi? Da se listje brez škode grabi, naj se grabi vsako 5. ali celo 10. leto in sicer po čez, ne do čistega, da se vse koreninice ne podersajo in mlade drevesa ne podsujejo. Ali naj se vsaj po delih tako grabi, da se pride v petih letih na pervi kraj. Kako naj se listje obira za klajo? Listje za klajo naj se obira, da se pride vsako 5. ali 10. leto na tisto drevo, in to naj se stori vselej pred cvetjem, kajti pozneje je že listje in vejevje bolj terdo in mesnato. Kako naj se drevesa klestijo za steljo? Da se škoda ne godi drevju, naj se gojzd na več delov razdeli in naj se vselej le en del gojzda v raba oberne, nikdar pa naj se po vsem gojzdu ne klesti, ia 5 * 68 še tukaj mora listnato drevje 20, šilovje pa 30 let staro biti, sicer drevje pogine. Sme se pa le vsako deseto leto do polovice drevesnega verha vejevje z listjem okle¬ stiti. Najboljše pa je listje in veje od tistih dreves je- mati, ktera se mislijo prihodno zimo posekati. Ali je dopuščeno in modro živino po gojzdili pasti? Le govejo živino, in še ta naj se pase le v tacih gojzdih, v kterih so drevesa že toliko dorastla, da ži- vinče ne more z gobcem doseči mladik. Pašno koz in ovac po gojzdu pa gojzdne postave ojstro prepovedujejo, zavoljo škode, ktero drobnica v gojzdu naredi. Sploh pa ima gojzdna paša nekoliko vrednosti le v spomladi dokler ima drevje mlado in mehko listje, drugače je pa paša v gojzdu le male vrednosti. 21 . Palme so drevesa, ki rastejo večidel v gorkih de¬ želah, in kterih deblo ima bolj rahle koreninice, verh pa je iz perja sestavljen. Najznameniteje palme so: J . Dateljnova palma, raste v Egiptu in Perziji, ter rodi dobrookusni sad. 2. Kokošnjak, raste v Indiji. Iz sadu se nareja kokosovo olje in drak, iz lupine pa pitna posoda ali jo pa strugarji porabijo. Verhovno perje da dobrokusno zelenjad, drugo perje pa se porabi za raz- noverstno tkanino. 3. Sagavo drevo , nahaja se v izhodni Indiji. Deblo je posebne debelosti, lub je debel dva persta in pod lubom je steržen, iz kterega napravljajo sagovo moko. 4. Sčitasta palma ima nektero perje 15 čevljev dolgo in 12 čevljev široko, ter je najlepši drevo med vsimi palmami; na teh velikih peresih tudi pišejo z železnimi čertalniki, kakor na papirju. 69 22 . Olepševalne rastline so tiste, ki nam sicer ne do- našajo velikega korista, pa jih imamo vendar po vertih zavoljo njih lepote ali zavoljo njih prijetnega duha. — Najbolj čislane so: 1. Vertnica, ki se imenuje kraljica vsih cvetlic, in je več plemen. Iz perja delajo zelo čislano rožno vodo in rožno olje. 2. Tulipa je več sort, in naše verte kinča z svojo lepoto. 3. Šebovje ima na dolgem ozkem lusku štiri navskriž stoječe venčnate lističe, in kinča naše verte in sobe. 4. Vijolica dobro znana za¬ voljo njenega prijetnega duha. 5. Lilija je posebno lepe obleke in prijetno diši. 6. Besedica je zelo čislana in lepodišeča olepševalna cvetlica. 7. Šmarnice sploh lju¬ bljena zavoljo nje prijetne vonjave. 8. Klinčki , ki jih je več sort in prijetno diše. 9. Jacint. Cvetje je grojzdjate podobe in raznih barv, je čebulasta rastlina; pri umetni vertnarij je važna pri obertniji. 10. Georginke so doma v Meksiki in so raznih barv. 11. Potočnica ali mačje oči , ima majhino, višnjevo cvetličico. 12. Lepo dišeče cvetlice so tudi rožmarin , majaron in druge. II. Škodljive rastline. 23. Ktere rastline so škodljive, in zakaj jim tako pravimo? Škodljive rastline so: 1. Plevel. 2. Strupene ze¬ lišča in 3. Strupene gobe. Da so škodljive jim pa zato pravimo, ker po poljih, vertih in travnikih koristnem rastlinom rozdilno moč in živež jemljejo, ter jih v rasti zaderžujejo, in vzderžujejo in rede škodljivi merčes; -strupene pa človeku bolezen ali celo smert prineso. 70 Imenujte najbolj navadne škodljive in strupene rastline in gobe! Najbolj navadne škodljive rastline so pervič plevel, namreč: pirnica, habat, lapuh, divja, ali ptičja gr osica, konjski rep , slab, divji oves ali gluhec, ljulika, kolcalj, modrih ali škrebotec, divji mak, ogeršica, trica ali smo¬ leč in škerbinec. Škodljive trave in zelišča, dostikrat strupene so: I. Podlesck ali toše/j tudi uSivec. Perje je živini škod¬ ljivo, zernje pa hudo strupeno. 2. Mačkovec. 3. Kervo- mocnica ali rudeči mlečic. 4. Mišje zelice, trobelika ali smerdljivec. Ima pikašto, kosmato steblo, od njega glava boli, in že od daleč prav po mišje smerdi. 5. Kokalj in pijanka, požene klasje in ima rujavkasto osladno zernje. toda strupeno. 6. Divja solata. 7. Zobnik ali trava sv. Apolonije je kosmat in smerdljiv. Ima mertvaško- bledo, rudeče-pisano cvetje. Če ga pogledaš se ti že studi, ako ga povohaš, te boli glava; če si z zob¬ nikom zobe kadiš, se ti hitro zdrobijo. 8. Kristavec ali svinjska dušica. Germ je po vatlu visok, in v ostri bodeči ježici černo strupeno zernje. Kdor ga vžije, lahko znori in zdivja. 9. Volčji mlečec. 10. Bepje ali repinec. II. Volčjek ali hudičevo oko, ima tenko steblo, v verhu pa 4 zelena peresca, iz njih pricvete roža, potem pa černo-modra jagoda dozori, ki ima znotraj rudeča se¬ mena; vse je strupeno. 12. Kačje mleko, cvete lepo rumeno, in je škodljivo. 13. Urajnica ali lisjak, naper- stelc, ima kakor škerlat rudeče cvetje, toda oba sta ne¬ varno strupena. 14. Pesja, kačja ali volčja jagoda. Steblo ima temno, perje podolgasto, teinno-zelenato; po leti cvete černo-rudeče, v jeseni ima pa černo ^svetle jagode, ki so smertno strupene. 15. Suhopernik , 71 čeluljnek. 16. Beli in zeleni teloh. 17. Pes ji ali divji peteršilj smerdi po česnovo, in od spodaj cvete. 18. Cerlenka ; ko jakode dozorijo, so svetlo-černe kakor Černiče in so sila strupene. Še celo svinje, kokoši in teleta po njih pocerkajo. 19. Hostna ali gojzdna čer- lenlca, je od prpjšne še bolj strupena, se po drevji suče ima rudeče jagode, ki so živ strup. 20. Trobelika ima debelo, votlo steblo in več verhov. Ako živina pije vodo, v kteri trobelika raste, naglo zboli. Strupene gobe so gerde, imajo gnjil, omamljiv smrad, so polžke, pikeče in sprijemkaste kakor lim, in so najnavadniše: Mušnica , ki je lepo pikasta, belo- rudeča, in jako strupena. Ljudje je radi muhom nastav¬ ljajo, da pocerkajo. Plesnoba je tudi mnogo združenih majhinih gobic, ktere se kakor belkast ali černo-zelen- kast prah po malem kruha, sira, klobas, lesa, zidovja in drugih stvari lotijo in prijemajo, jih tako spridijo in celo škodljive za vžitje store. Tretje poglavje. Rudninstvo. l. Ktere truplovine imenujemo rude? Rude imenujemo stvari ali truplovine, ktere ne žive in ne čutijo, tudi ne rastejo, ampak se le vekšajo z zunanjem nabiranjem enakih delov. Kaj nas uči rudninoslovje? Rudninoslovje nas uči, rudnine opisovati po njiho¬ vih lasnostih, ter jih vredovati po njihovih sličnostih in različnostih. V koljko verst razdeljujemo vse rude? Vse rude razdeljujemo v pet verst in sicer: 1. F per- sli ali zemlje. 2. F kamenja. 3. F gorljive rudstva. 4. F soli. 5. V kovine ali metale. I. Persti ali zemlje. 2 . Koliko verst ali sort zemelj razločujemo? Navadno razločujemo 4 verste zemelj, namreč: 1. pu¬ hlico ali perhlico , 2. upnico ali apnenico, 3. il ali ilo¬ vico, in 4. krcmenico. 73 Ktere so najimenitniši verste puhlice ali perhlice? Najimenitniši verste puhlice so: 1. Navadna pu¬ hlica. Deli, iz kterih je sestavljena, se dajo zdrobiti, v ognju se pa sterde. Koliko sort puhlice navadno razločujemo? Navadmo razločujemo: 1. Vertna perst ali zemlja, iz ktere rastejo različne rastline. 2. Močvirna perst , ki je Černe barve in se nahaja le po močvirjih. 3. Ru- javina, ktero barvarji rabijo. 4. Okra , temnorujava ali rumena kovinina zemlja, ktera služi za risanje in slikanje. 3. Kaj je apnica ali apnenka? Apnico sožgejo v ognji v apno, in delajo iz nje lepe podobe. Imenujte najbolj znamenite apnice! Najbolj znamenite apnice so: 1. Kreda , s ktero pišemo, je mehka in melka; sostavljena je iz belih, močnatih delov. 2. Bela apnena perst naredi pene. 3. Lapor. Zemlja ta je višnjeva, siva, rumena tudi rudečkasta. 4. Malec ali sadra (gips) se nahaja na zemlji v veliki množini ali pa lepo belo in zernasto kakor slador, vBo- hinji na Kranjskem, v Mačah podRoščico in v Bajdišah na Koroškem in drugod. Iz sadre izdeljujejo razne reči. 4. Kaj je il ali ilovica? II ali ilovica je zemlja, ktera se v ognji sterdi. 74 Imenujte nektere zemlje! Bolj znane so: 1. Ilovica , iz ktere izdeljujejo lon¬ čarji razno posodo, tudi opeka se žge iz nje. 2. Glina je zmešana s apnom, železom, peskom in z drobci dru¬ gih rudnin. 3. Valjavski il je bel, siv in rumenkast. Ako se z vodo polije, se peni. Z njim se čistijo iz suknja oljnati ali mastni madeži. 4. Skrilavec je več sort; post: skrilavec je čern, teman in mehak. Po njem se lahko riše in piše; slanec je.tudi čern, in delajo iz njega galun in zeleno galico; strešni skrilavec je raznih barv, in se kolje v skrili, z njim se pokrivajo poslopja. o. Kaj je kremenica? Kremenica je taka zemlja, ki se v vodi ne rastopi in v ognji ne sterdi, ampak se zlugasto soljo rastopi v ognji in daje steklo za okna, steklenice in druge steklene reči. Imenujte nektere kremenice! 1. Svižec, je sestavljen iz majhinih soltanovih ali kremenovih delov, ki se pa ne derže skupaj, čisti in beli se rabi v glažutah. 2. Debeli pesek se rabi za zi¬ danje in najdebeleji pa za tlak. 3. Bazalt je čisto luknjast, a luknje so nekoliko izpolnjene z vsakoverst- nimi rudninami. Največ je černkast ali siv, malokedaj zelenkast ali rujavkast. Bazalt je izversten za nasipo- vanje cest, rabi se tudi za ogelnike, prage i. t. d. Ba¬ zalt se nahaja na Francoskem, na Kajnu, v Budogorji in Smrečini, na Moravskem, Ogerskem, Češkem, na Škotskem, Irskem, v Italiji, Mehiki in drugod. II. Kamenje. 6 . Kaj je kamenje? Kamenje so rude, ktere v ognji ne zgore in se v vodi ne rastope. V koljko verst kamenje delimo? Vse kamenje delimo v 4 verste, namreč: 1. V apne¬ nih. 2. Mavec. 3. Tučnih ali mastnih. 4. Stekleno ka¬ menje. Ktere sorte apnika so najvažniši? Najvažniši sorte apnika so: 1. Pravi apnili, je belo- sive barve, in se da sožgati v apno. 2. Mramor je več barv; je čern, rudeč, višnjev; najlepši in najčistejši se pa imenuje beli mratnor; dalje je pestri mramor, školjkasti mramor. Iz belega mramorja, posebno iz kararskega de¬ lajo podobe, z pestrim mramorjem pokrivajo stene in pode, ter delajo stebre in druge stvari. Lep školjkast mramor se nahaja v Plajbergu in na Obiru; lepi pisan mramor pa v Teržiču, v Idrii, pod Pečjo, na Krasu in drugod. 3. Ap¬ nena siga ali kapnik postane iz apnenih vod, ktere kapljajo in ture skozi apnenčeve gore; prišedši na zrak, se apno v njih sterdi in sesede, časi v lepih kristalih. Zaradi prelepih kapnikov slovi po vsem svetu postojn¬ ska jama in druge na Kranjskem, Goriškem in v Istrii. 4. Apneni maček se seseda iz tacih vod; maček je več ali manj luknjast, in prijemlje se listja, terstja, mahu, m sploh vsega, kar raste kraj tacih vod. Apneni maček se more sekati in žagati, in je najpripravniši kameni za zidanje oblokov, samo da se inora prej uležati, ker mo- 76 krega ni varno rabiti. 5. Smerdec je nečist apnenen od smolnatih stvari, ter diši po smodu, če se tare ali ugreje. 6. Hidravlično apno postane, ako ima lapor, ki je apnenec z glino pomešan 13 do 19 ali še več od¬ stotkov gline. Lapor je nekteri zemlji dober gnoj; hi¬ dravlično apno je koristno za zidanje pod vodo. 7. Imenujte najbolj znane sadre! - Najbolj znan je sadra ali malec in alabaster, je čisto bela sadra drobno-zernastega zloga, in je tako mehak, da ga je moči skoro z nožem rezati. Alabaster potre¬ bujejo podobarji, iz vlaknaste sadre se ponarejajo bi¬ seri in delajo se tudi zapestnice in drugi lišp. Z na¬ vadno sadro gnoje posebno deteljišča, in delajo mort iz nje. Žgana, stolčena in z vodo mešana sadra je po¬ sebno pripravna za modelovanje. 8 . Kteremu kamenju pravimo tučnik ali mastnik? Tučnik pravimo tistemu kamenju, ki je jako mehko in se blišči. Naštejte nektere tučnike! Najbolj znani tučniki so: 1. Navadni lojevec je svitel zelen, rujav, moder, siv, bel in jako mehek. Na¬ haja se posebno na Tirolskem, Štajerskem, Švajcarskem, in na Pohorji. Iz lojevca se dela lepotina, in mašine se z njim mažejo. 2. Ločnih je lojevec z nekterimi dru¬ gimi rudninami zmešan, in ker je mehak, ter se v ognji ne spremeni, delajo iz njega lonce in druge stvari. 3. Ka- olin ali porceljanka je čista glina brez železa. Kinezom 77 je bila že davno znana, na Nemškem pa jo je še le leta 1703 iznašel kemik Bottcher. Mož je marsikaj po¬ skušal, mešal in topil, ker je dobil od saskega kneza Joachima povelje, da mora zlato delati; naposled je dobil — pa ne zlato, ampak lepo belo stvar porcelan imenovano. Suh kaolin je pust, a moker se lahko gnjete. Najlepši kaolin se nahaja v angleškem Cormvallu, v saskej Mišnji, pri bavarskem Pasovu, na Slovenskem, pa pri sv. Martinu na Pohorji in blizoFravhajma. 4. Stiva ali morska pena , nahaja se po večih krajih v .mali Aziji, v Španiji, v moravski Hrubšici. Iz stive se zdeljujejo tobačne pipe. o. Serpentin se nahaja na Pohorji blizo slov. Bistrice, na gori Manzoni v Tirolu in drugod. Iz njega stružijo razno posodje in orodje, tudi ga rabijo zidarji. 6. Salovec se nahaja na Bavarskem; z njim gladijo mramor in drugo kamenje, čertajo po suknu in po steklu, ter mažejo lesene mašine. Tudi delajo iz njega barve in stružijo vsakoršne stvari. 9. Ktere so steklene rude? Steklene rude so take, ki se v hudem ognji raz- tope, ter se z lugasto soljo v steklo spremene. Imenujte nektere! 1. Granit , ki ima te zversti: plemeniti granat ali al- mandin je rudeč; cimetovec je rumen; grosular je zelen; černec je čern; kolofanit je rudečkast ali temno- rujav. Prelepi granati se nahajajo v Prevalah na Ko¬ roškem, najlepši granati so iz čilske in vetzske doline v Tirolu, v Banatu, v Sibiriji, v Norvegiji i. t. d. 2; S ir op ali češki granat. Nahaja se skora samo na češkem, 78 in ga tudi zato tako imenujejo, kjer ga brusijo in na niti nizajo. 3. Topaz je priljubljen drag kamen; karat stoji 16—20 gl. srebra. Nahaja se v velicih kristalih v Braziliji, v Sibiriji, v manjših v saskem Auerbachu, na Češkem in Moravskem. 4. Kvareč je več verst, nam¬ reč: a) Kamena strela je čista kot voda, in se dobi na Černem verhu blizo Polhovega Gradca, pri Cirknici na Štajerskem v Rogatci in drugod, b) Ametist je vi- jolčast in se najlepši nahaja v Braziliji, v Erdelji in v ogerski Ščanici. c) Gitrin ali zlati topaz je rumen, d) Sajavec, je siv in rujav. e) Morijon je temno-rujav. f) Mlelcovec je bel kot mleko, g) Roševec je rudeč kot roža. h) Železnati kremen, je od železne rje rumen, rujav in rudeč. i) Mačje oko se spreminja kot mačje oči, ako se okroglo zbrusi, j) Kalcedon se slabo sveti ali pa je teman, barve je razne; nahaja se v erdeljski Terstiji. k) Hrizopraz je gručav in zelen kot jabelko. 1) Kre¬ silnih je kepast, siv, rujav ali čern. m) Šlcrilav kremen je na lomu troskvast in nepregledljiv. n) Lidit je čern šlcrilav kremen, o) Jamša je jedernat železen kremen in ima razen kvarca in rje tudi glino v sebi. — Raba kvarčeva je velika in različna. 5. Smaragd je navadno samo izverstno zelen, a so še berilji , razen modro-zele- nega, ki se zove akvamarin. V Kolumbiji so najlepši smaragdi, manjši se dobivajo tudi na Solnograškem. Smaragd je dragocen kamen; karat prodajajo po 50 gl. srebra. Lepi berilji se nahajajo sosebno v Sibiriji, na otoku Elba, na Bavarskem in dr. Akvamarini so manj čislani in se dobivajo posebno v Sibiriji. 6. Demant ima med vsimi dragimi kamenji največo vrednost. Nahaja se skoro samo v izhodni Indiji in v Braziliji, kjer ga izpirajo iz rečnega proda ali iz naplavljene zemlje. 79 Razno ga brusijo za lišp. Z malimi kristali steklarji režejo steklo; bakrorezci a kameno-pisci ga rabijo za konice na dletih. Z demantovim prahom se brusijo drugi jako terdi kameni, posebno demant sam. 1 karat težak demant se ceni 100 gl. srebra, 2 karata po 400 gl., 3 karate po £00 gl., 4 karate po 1.600 gl., 5 karatov po 2.500 gl, 6 karatov po 3.600 gl. Naprej raste cena s težo še v večem razmerji. •— Največi demanti so: avstrikega cesarja 139 karatov, angleške kraljice, ne¬ kdaj velicega Mogula, 280 karatov; perzijskega Šaha eden 252, drugi 162 karatov, ruskega carja 194 kara¬ tov in nazadnje orlenskega vojvoda demant, ki je ne- nabrušen tehtal 410 karatov, a sedaj ima samo 136 karatov; dve leti so ga brusili in ima med vsimi de¬ manti najlepšo podobo. Vojvoda gaje kupil za 2,250.000 frankov, a cene ga na 6,000.000 frankov. 7. Korund , čist, previdljiv in lepe barve zverstuje se med najperve drage kamene; rudeči so najdražji, imenujejo se navadno orijentski rubini, modri onjentski safiri, zeleni orijent- ski smaragdi , vijolčasti orijentski ametisti in rumeni orijentski topazi. Smirek je korundova zverst z lojev- eem zmešana, zadnje rabijo za blazinice v urah. Naj- lepše satire in rubine dobivemo iz Cejlona; majhini satiri nahajajo se tudi na češkem in na Izerski pla¬ noti. Karat se ceni po 30 gl. srebra. 8. Opal je bel, rumen, rudeč, zelen, siv, čern, previdljiv in neprevidljiv. Opal ima več verst, in se sosebno lep, plemeniti opal nahaja v Červenici na Ogerskem, ter šteje med druge kamenje. Iz navadnega in poluopala delajo gumbe, to¬ bačnice in druge stvari. 80 III. Gorljive rudnine. 10. Kterim rudninom pravimo, da so gorljive? Gorljive rudnine so tiste, ktere rade gore in ve¬ čidel neprijetno diše. Imenujte najimenitniši med njimi! Najimenitniši gorljive rudnine so: 1. Kameno olje ali kamena smola, ki je več verst, imenujejo se: ka¬ meno olje, je tekočno, in če je'prav čisto, zove se nafta. Kamena smola ali asfalt je vratka, jako mehka; kameni vosek se da rezat, in vgret tudi gnjesti. Rabi se za sve¬ tilo, za kurjavo, za maz, za pokost, za tlak. Tudi se dela iz nje černi pečatni vosek in neki mort za zidanje pod vodo, in druge stvari. Nahaja se kameno olje so- sebno v severni Ameriki, v Perziji, v Modeni in na Bavarskem; kamena smola največ pri mertvem morji, v Albaniji, v Dalmaciji, na Tirolskem, v Galiciji in na Horvaškem. Kameno olje in kamena smola se dobivata tudi pri Bablji na Koroškem. 2. Smolnati premog gori s plamenom in diši po smoli. Premog se razločuje v te verste: Kujavi premog se lomi školjkasto in bolje sveti; močvirni premog se ne sveti tako; premogasti les. Čemi premog je Černe barve, ter se zopet raz¬ likuje v smolasti prčmog ki se jako sveti; svitlogori premog se slabo sveti; skrilavi premog; zernasti premog. Černi premog se je našel pri Vremu na Kranjskem, pri Vitanji na Štajerskem, pri Kozini in blizo Škofljega v Istri. Rujavi premog pa se dobiva: pri Lokah, v Še- meniku in Zagorji na Kranjskem; pri Lošah v pliber- škem okraju na Koroškem, v Hrastniku, v Trebovljah, na Laškem pri Celji in Konjcah na Štajerskem. Premog 81 se rabi za kurjavo. Iz svitlogorega premoga tudi izre¬ zujejo mnogoverstne posode, tobačnice, gumbe i. t. d. Samočisti premog ali antracit se nahaja v dolinah gornje Poljanščice in blizo Save in Javornika na Goren- skem. 3. Koks se naredi, ako se premog žge v zapertem prostoru, kjer zrak do njega ne more; odločijo se iz njega smolaste snovi, in nazadnje ostane neka černa, žlindrasta stvar, in to je koks. Koks gori brez plamena in brez duha. 4. Žveplo ali sera se nahaja v Forliji in v Ceseni na Laškem, na Španskem, v Galicii, na Vezuvu blizo Napolja in dr. Iz žvepla se čisti prodalni žveplo, a ta se rabi za smodnik, za žvepleno kislino (hudičevo olje), za cinober, za žveplenke, za zdravilo i. t. d. 5. Šota se naredi na takih zemljah, iz kterih se voda odtekati ne more. Po takih zemljah rastejo le malovredne ra¬ stline, ktere posahnejo, popolnoma spersteneti pa ne morejo, zavoljo vodne mokrote. Kadar se ti nezgnjiti ostanki s podzemeljsko smolo in s perstenino sternejo, naredi se šota. Šota je za kurjavo, za prodaj in tudi dober gnoj. V Ljubljanski okolici se je ne manjka. 6. Jantar je skamenela drevesna smola, v kteri se večkrat vidi kako zaželko ali kako rastlino. Nahaja se na bre¬ govih vzhodnega morja, sosebno po viharjih, kedar ga zburkani valovi mečejo na suho. Rabi se za vsakoverstne lepoče in umetne izdelke, za kajo, za pokost (Firniss) i. t. d. 7. Grafit ali tuha je sivkasto-černa, kovinsko svitla, mehka, in pušča barvo na papirji. Najčistejša se nahaja v angl. Cumberlandu, manj čista blizo Pasova na Bavarskem, na Češkem i. dr. Rabi se za svinčnike, za glajenje drugih kovin; z njo se čemijo stvari iz li¬ tega železa, mažejo se kolesa, iz tuhe in primešane gline delajo topilne lonce, ploče za peči, opeko i. t. d. Govekar, Prirodopisje. f 6 82 IV. Soli. n. Kaj so soli ? Soli so terde rudnine, ki se v vodi raztopč, in imajo okus, le kisle niso. V koliko verst delimo soli? Soli delimo v tri verste, namreč: 1. V selo hude , 2. v lugaste in 3. v prave soli. V čem se zelo hude soli od drugih razločijo? V tim se ločijo od drugih soli, da so zelo slanega okusa in da usta skup stiskajo. Imenujte nektere! 1. Vinslca skorja ali veštan, naredi se v vinskih sodah na dno in se rabi pri zdravilstvu. 2. Razjedna ali huda voda se naredi iz solitarje, in služi kovine raz¬ vezovati. V zraku napravi beli dim in neprijetno diši. 3. Galica ali vitrijol je več verst. Je zelena, modra in bela. Zelena galica postaja tam, kjer železni keršec razpada in na zraku prepereva. Kot stransk pridelek ga dobivajo po nekterih bakrenih rudnikih, post. na Kranjskem v Škofjem. Rabi se v barvariji in lekariji potrebuje se za tinto, kadar se zlati porceljan ali steklo; iz nje se dela hudičevo olje, tudi lepa modra barva, modrina ali berljnska višnjevica imenovana, pa tudi za razkužavanje zahodov in gnjijočih smerdljivih stvari. Modra ali bakrena galica je jako zopernega okusa. V vodi raztopljena modra galica se zove bakrica (Cement- wasser). Nahaja se po mnogih rudnikih, post. v Banski Bistrici na Ogerskem. Rabi se v barvariji i v slikariji, 83 v papirnicah iri lekarnicah. 4. Galun je bele barve in s perva osladnega, potem terpkega okusa. Dobiva se na Češkem in ga barvarji, strojarji in v pivarnicah rabijo. Živalske snovi brani gnjilobe, pa ga tudi potrebujejo v papirnicah. 12 . V čim se ločijo lugaste soli od drugih? Lugaste soli se v tem od drugih ločijo, da so zelo ojstrega, vjedljivega okusa, so lebe barve in v ognji zgore. Ktere veste imenovati? Te le: 1. Pepelih ali potašelj, belosivkastna stvar, sestavljen je iz ogelnokisline in kali, ter se nareja iz pepela od derv, da se z vročim kropom pari. Pepelik rabijo v glažutah in mjilarijah. 2. Soda ali natron se dobiva iz natronovih jezer. Na Ogerskem pri Debrecinu je kakih 20—25 natronovih jezer. Od vinotoka naprej se soda pokaže kot bel snegu podoben cvet. Soda se potrebuje v mjilariji, barvariji, belariji in steklariji. 13. Ktere so prave soli? Prave soli so tiste, ktere imajo prijetni slani okus: najbolj znane so: 1. Navadna kuhinska sol. Največ je bela, pa tudi rumena, rudeča, siva, lepo vijolasta, viš¬ njeva in modra; nečista sol je tudi zelena. Sol je morska, ktera se dobiva, ako se na nizkih in vročih morskih bregovih napušča slana morska voda v plitke gredice, kjer solnčna toplina in gorki vetrovi vodo izparivajo. Dobljena morska sol se mora še čistiti, toda ni nikdar 6 * 84 tako čista kakor ona iz solin. Studenčna sol se dobiva iz solin, ktera teče precej v kotel, ako so ob sebi že dosti bogata soline, ako ima pa solina samo nekoliko odstot¬ kov soli, mora se prej na zraku izparivati. V ta namen se solina napušča na ternjeve skladnice, da more pre- pihavajoči veter iz kapljojoče tekočine odnesti vodo, kolikor največ mogoče. S tem se tako dolgo ponavlja, da je solina gosta, ter da se izplača ostala vodo v kotlu izpariti. Kameno sol rudokopi kopljejo in lomijo kakor kako drugo robo. V Avstrii so neizmerni zakladi soli v Galiciji, Tirolskem, Ogerskem, Sedmograškem i. t. d. V Arabiji je toliko kamenite soli, da z njo zidajo hiše. 2. Solitar je hladečega slanega okusa, bele barve in se napravlja po pečinah, po zidovih in jamah kjer je kaj zraka, gnjijočih živinskih snovi in perhkih rudnin. Rabi se za zdravila in solitarna kislina se iz njega dela, tudi je dober gnoj. Iz solitarja delajo tudi smodnik, ki je zmešan iz 100 delov solitarja, 16 delov žvepla in 17.5 delov ogla. 3. Borova kislina je s perva okisnega, potem grenkasto-hladečega, nazadnje omlednega okusa. Kabaja se raztopljena v vročem vrelcu pri mestu Sasso blizo Siene in v toskanskih lagunih — uterjena pa ob robeh imenovanega vrelca in lagunskih bregov. Rabi se pri ognjarstvu za zeleno barvo. 4. Grenka ali angleška sol, je bele barve, in grenkega okusa. Dobiva se iz raznih rudninskih virov, ter se pri zdravilstvu rabi. 5. Arno- niakova sol se nareja iz morske soli, iz scavnice in iz različnih gnjijočih stvari. Rabijo jo pri barvarijah, le- karijah in pri pokositrovanji medi in železa. 85 V. Rude. 14. Kaj so rude? Rude so rudnine, ki so v naravi vezane zmirom na druge snovi, in se morejo samo na umetni način ločiti iz svojih sestav. V koliko verst delimo rude? Rude delimo v dve versti, v žlahne in nežlahne rude Ktere rude prištevamo med žlahne rude? Med žlahne rude prištevamo take rude, ktere na mokrim ne zarjave, ki so zelo raztegljive, ter se z njih denar in druge mnogoverstne lepoče delajo. Ktere žlahne rude poznate? Poznamo te le: 1. Zlato , ki je najlepši med vsimi rudninami, ter so ga zato že nekdaj imenovali kralja vsih kovin. Dobiva se čisto ali v večih kosovih, ali pa v drobnem zernji nadrobljeno v drugem kamenji; pa tudi v peski nekterih rek in naplavljenej zemlji, kamor ga je voda nanesla. Največ se ga nahaja v Ameriki (zlasti v Kaliforniji), v Avstraliji (Bathurst), v izhodni Indiji, Afriki, na Sedmograškem, na Ogerskem in na Uralu. Rabi se za denar in svetinje, za cerkveno, na¬ mizno in drugo orodje, za lepoče in za pozlato drugih kovin. Ker je zlato zelo mehko in dragoceno, neizde- Ijuje se nikdar čisto, ampak zmerom s srebrom ali ba¬ krom, ali z obema pomešano; 2. Platina se nahaja zmerom samočista; je bela in nagiblje malo na sivo, je precej mehka in jako raztezna, se težko topi, ne rjavi in je ne razjedajo kisline. Rabi se zarad izverstne 86 sijajnosti za kovinska zercala, za kemijska orodja in posodja. Iz platine izdeljujejo tudi mnogoverstne lepoče, na Ruskem celo novce kujejo iz nje. Nahaja se na Uralu v Sibiriji. 3. Srebro je belo in jako raztezno, in se rabi skoro kot zlato. Ker je premehko, se mu navadno nekoliko bakra doda. Nahaja se v Norvegiji, v Ameriki, na Češkem in drugod. 15. V čim se ločijo žlahne rude od nežlahnih? Nežlahne rude se od žlahnih v tem ločijo, da rade rjove, ter da se jih skoro vše kisline primejo. Imenujte nektere nežlahne rude! Nežlahne rude so: 1. Železo, ki je izmed ysih kovin najimenitniše in najdragoceniše. Deli se v tri glavne verste, namreč: a) Surovo ali lito železo ali tudi grodelj se imenuje kovina, kakor neposredno teče iz plavža. b) Kovno železo je skoro samo čisto železo, ter se do¬ biva iz surovega, ako se na zraku žari. c) Jeklo dobivamo na dva načina, in se potem imenuje surovo jeklo in žgano jeklo. Rujavi železovec, ki da sosebno dobro jeklo, nahaja se na Kranjskem v Bohinji, v Železnikih, v Kropi in drugod. 2. Baker ali med, je lepo rudeče barve, jako vlečen in raztezen, precej terd, ter se topi še le v velikej teploti. Rabi se v rokodelstvu in v umetnostih, z njim se po¬ krivajo strehe, obijajo ladje, izdeljujejo denarji in vsa- koverstno orodje in posodje, pa ^tudi druge kovne zmesi se mešajo z njim. Najbolj znane mesi so: a) Mesing iz 71 delov bakra in 29 delov cinka, je jasno rumen, iz njega se vlivajo razne litine, b ) Tompak ali rudeči mesing ima 85 delov bakra in 15 delov cinka. Zmlet 87 se rabi za pronarejeno zlato barvo, in za bronzirnaje. c) Topovina je zmes iz 90 bakra in iz 25—20 cina. d) Zvonina ima 75—80 bakra in 25—30 cina. e) Novo srebro ali argentan obstoji iz dveh delov bakra, 1 ni¬ klja, 1 cinka. Baker se nahaja sosebno v sibirskem Bo- goslavskem, v banatski Moldavi, v ogerski banski Bi¬ strici in drugod. 3. Svinec je mehek, se da z nožem rezati, v ploče zvaljati in v cevi raztezati. Zeleni svin- čenec se nahaja v češkem Pribramu in v saskem Čo¬ povem, rumeni svinčenec pa na Koroškem, v Plajbergu in v Černi. 4. Kositar ali čisteč je za srebrom najlepše v rudi kositrovec imenovanej. Najboljši kositar imajo Angleško, Špansko in vzhodna Indija. Ker je premehek, mu dodajo nekoliko svinca. Iz kositarja delajo vsako- verstno kuhinjsko posodje, tudi se železne, rumeno- medaste in bakrene posode z njim kositrijo. V kositru se časih nahaja malo arzena ali pa je tudi nalašč s svin¬ cem pomešan, in je obojekrat nevaren in škodljiv. Či¬ steč v jako tenkih listih se imenuje stanijol; z njim se preoblačijo steklene posode, leseno orodje itd. 6. Cink je bela, kerhka kovina in se večidel dobiva iz dveh rudnin. Iz cinka vlivajo spominke in druge umetnije, s cinkovimi pločami se pokrivajo raznoverstne posode. 7. Živo srebro je tekoče, v velikem mrazu zmerzne, in se da potem kovati. Nahaja se v Idriji, na Ogerskem, na Španskem in v Kaliforniji. Rabi se za fizikalna orodja (toplomere, gorkomere), za ločitev zlata in srebra iz rud, za pozlato, za zercala in za zdravila. Nje¬ gova para je vsim jako škodljiva. 8. Bizmut je sre- berne barve, vleče jako na rudečkasto in se nahaja v Joachimovem dolu na Češkem in drugod. Rabi se za lehko tekočne kovinske zmesi (s svincem in čistečem)? ktere potrebujejo orglarji, kositrarji, steklarji za varilo ali spojilo. 9. Antimon je ena najkerhkejih kovin, kajti da se lahko v prah stolči, je čistečeve barve, nahaja se na Češkem, Francoskem, in drugod. Meša se s čiste¬ čem, svincem, bakrom, železom, in potem se izdeljuje za razna orodja, posebno so iz antimonove zmesi ti¬ skarske pismenke. Steklo, porceljan in drugo ilovo po¬ sodo z njim jasno-rumeno barvajo; iz njega se delajo rakete, umetalni beli ogenj in tudi bela barva. 10. Av¬ senik je kerhek, barve cinaste in se nahaja na Saškem, češkem in Erdeljskem. Rabi se v raznih kovinskih zmesih, kterim daje terdoto in belo barvo v barvariji in malariji na steklo. Arsenik je hud strup; njegova para po česnu diši. 11. Smaltit je barve cinaste in je kerhek; nahaja se na Saškem in drugod. Iz njega de¬ lajo lepa modra barva smalta imenovana, s ktero se modro barva porceljan, emajl, navadna lončena posoda in tudi steklo. 12. Kobaltin je kerhek, terd in raz¬ tezen, topi se samo v najhujšem ognji. Barve je sive kakor jeklo, da se izgladiti. Nahaja se v švedskem Tu- nabergu. Rabi se kot smaltit ali smaltovi keršec. Za tehnično rabo pa ni. Doda tek. Za ponavljanje in pismene naloge. I. Živalstvo. 1. Kako delimo vse vstvarjene reči? 2. V koliko glav¬ nih verst se živalstvo razdeljuje? 3. V koliko verst v ver- stujemo vreteničarje? 4. Ktere živali prištevamo k sesav- cem? 5. V koliko verst sesavce delimo? 6. Ktere živali prištevamo k perstarjem, kopitovcem in plavutonožcem? 7. Kterim živalim pravimo opice? 8. Ktere so najbolj na¬ vadne opice? 9. Ktere so najbolj vidne znamenja Mandrila? 10. Kaj so perhutarji? 11. Imenujte najbolj znane netopirje? 12. Ktere so najbolj očitna znamenja pri mračniku in pri letečem pesu? 13. Ktere plemena razločujemo pri zverih? 14. Ktere so najimenitniši živali mačjega plemena? 15. V čim in kako živali mačjega plemena koristijo in škodujejo? 16. Kteri živali je volk najbolj podoben? 17. S čim nam volkovi koristijo in škodujejo? 38. Kaj nam koristijo medvedje? 19. Kaj znamenitega veste od jamajskega medveda? 20. S čim nam koristijo živali kunjega plemena? 21. Kterim živalim pravimo glodavci? 22. Koliko verst glodavcev poznate? 23. S čim nam koristijo zajci in s čim bober? 24. Kte- rem živalim pravimo speče živali in ktere so najimenitniji med njimi? 25. Ktere so speče živali, in imenujte nektere! 26. Ktere vrečarje poznate, in povejte kaj od njih! 27. Ime¬ nujte najimenitniši redkozobe! 28. Kako delimo parklježe? 29. Kterim živalim pravimo kopitovci, dvoparklježi, in zakaj prežvekovavke? 30. Ktere plemena dvoparklježev po¬ znate? 31. Kaj nam koristi govedje? 32. Naštejte najime- so nitniši ovce in koze? 33. S čim nam koristijo seme in je- lini? 34. V čim se loči los od jelena? 35. Kaj koristijo velblodi? 36. Kteri je največi sesavec na kopnem? 37. Kaj so plavutonožci in koliko verst teh poznate? 38. S čim koristijo tulenji? 39. Ktera je največa morska zver? 40. Za¬ kaj love pravega kita? 41. Kaj so ptice in v koliko verst. jih delimo? 42. Ktere so plemena vjednih ptičev? 43. V čim se ločijo sove od drugih ptičev? 44. S čim nam koristijo ptice pevke? 45. Kterim pticam pravimo tenkokljunci? 46. Ktera razločna imena imajo plezovci? 47. Koliko verst plezevcev razločujemo? 48. S čim nam kurd koristijo? 49. Koliko sort golobov poznate? 50. Ktere ptice imenujemo tekavce? imenujte nektere! 51. Ktere močvirnice poznate; v čim se one ločijo od drugih ptičev? 52. Kaj so zemljovodnice, in kako jih razdeljujejo? 53. Ktere zemljovodnice v ver- stujemo med počasi premikajoče, in ktere se plazijo? 54. Kaj nam koristijo želve? 55. Po kterih očitnih znamenjih se kuščarice odlikujejo? 56. Kako razdeljujemo kače? 57. V čim se ločijo strupene kače od nestrupenih? 58. Kaj so ribe in v koliko verst jih delimo? 59. Ktere so najimenitniši hrust- nice? 60. Zapišite nektere ribe v bodečimi, in nektere z mehkimi plavutami! 61. Kaj so zaželke? 62. V ktere verste delimo zaželke? 63. Ktere zaželke so nejpridniši? 64. S čim nam koristijo čbele? 64. Po kteri zaželki do¬ bimo šiške? 65. Napišite najimenitniši kebre! 66. Kaj so metulji in kako jih v verstujemo? 67. Ktere podnevnike poznate? 68. Naštejte najnavadniši somračnike! 69. Kteri so najlepši ponočnjaki! 70. Imenujte žužke, ktere prište¬ vamo k ravnokrilcem! 71. Kteri ravnokrilci so najnavadniši in najškodljivši? 72. Kterem žužkom pravimo polkrilci, in s čim nam koristijo? 73. Kaj so pajkovci? 74. Kteri pajki so najbolj strupeni? 75. S čim je ščipavec ljudem in ži¬ valim škodljiv? 76. S čim se razločujejo košarjiod drugih? 77. S čim nam koristijo raki? 78. Kaj so červi? 79. Ime¬ nujte nektere červe! 80. Zakaj se rabi pijavka? 81. Kaj so mehkužci, in kako jih razdeljujemo? 82. Naštejte naj¬ bolj znane mehkužce! 83. Kaj koristi širokoustni škerlatovec? 84. Kaj so zvezdarji? napišite nektere! 85. Kaj so polipi? 91 naštejte nektere! 86. Kaj nam koristijo korale? 87. Kaj so močelke in ktere so najbolj znane? 88. V koliko glav¬ nih kerdel se dado vse živali po njih očitnih in važnih imenih razločiti; in kako se ta glavna kerdela imenujejo? 89. V čim se ločijo vrečarji od členarjev, od trebuharjev ali sluznikov? 90. Ktere živali prištevamo med kostničarje? 91. Zakaj pravimo nekterim živalim členarji, zakaj sluzniki? II. Rastlinstvo. 1. Kaj so rastline? 2. Zakaj služijo rastlinom njih organi ali deli? 3. Kake podobe so korenine, kake debla? 4. Kaj je listje in kake podobe je? 5. V koliko verst de¬ limo vse rastline? 6. Koliko sort jedilnih rastlin razloču¬ jemo? 7. Naštejte najimenitniši žita! 8. Ktero je najbolj znano sočivje ? 9. Ktera zelenjad pri gospodarstvu najbolj koristi ? 10. Zakaj pravimo nekterim rastlinom dišavje, na- stejte nektero! 11. Imenujte najnavadniši drevesa in ger- rnovje! 12. Kaj so zdravilne rastline, in ktere so najpo- trebniši pri hiši? 13. Ktere kupčijske rastline nam dajejo snov za obleko, ktere za barve? 14. V koliko, verst delimo gojzdno drevje? 15. Kaj je gojzd? 16. Ktero iglato drevje nam daje vodene cevi? 18. Kdaj naj se les seka? 18. Kdaj in kako naj se listje grabi? 19. Kako in kdaj naj se drevje klesti? 20. Kaj so palme? 21. Kaj nam koristi kokošnjak? 22. Ktere olepšalne rastline so najbolj čislane? 23. Zakaj pravimo, da so nektere rastline ško¬ dljive? 24. Imenujte škodljivi plevel. 25. Ktere strupene in škodljive rastljine poznate? III. Rudninstvo. 1. Kaj so rude? 2. V koliko verst delimo rude? 3. Ime¬ nujte najimenitniši persti! 4. Iz kterih zemelj se nareja barva? Imenujte najbolj znane apnice! 6. Kaj se nareja iz ila? 7. Zakaj se skrilavec rabi? 8. Zapišite nektere bolj znane krcmenice! 9. Kaj so kamenja in koliko sort kamenja 92 razločujemo? 10. Zakaj se rabi apnik, zakaj mramor? 11. Iz česa se nareja kapnik? 12. K kteri sort kamenja prištevamo alabaster, in zakaj se rabi? 13. čemu se rabi malec ali sadra? 14. Kje se nahaja morska pena, kaj ko¬ risti? 15. Kaj koristi serpentin, kaj salovec? 16. Zakaj se rabi kvareč? 17.Ktera je najterji in dražji žlahna ruda? 18. Kje se dobe najlepši demanti? 19. Ktera žlahna ruda je perva za demantem? 20. Kake barve je kalcedon? 21. Kaj se rabi jamša in kake barve je? 22. V čim se loči berili od smaragda? 23. Kaj je smirek? 24. Kje se nahajajo naj¬ lepši granati in zakaj so? 25. Kaj so gorljive rude? 26. Iz česa je jantar in kje se nahaja? 27. Kaj se rabi jantar? 28. Zakaj se grafit ali tuha rabi? 29. Kaj se rabi kamena smola ali asfalt? 30. Kaj so soli? 31. Ktere so najimenit- niši sorte soli? 32. Kje se dobi vinska skorja in zakaj se rabi? 33. Zakaj se rabi vitrijol? 34. Kaj je hudičevo olje in zakaj se rabi? 35. Kje se dobiva galun in zakaj se rabi? 36. Kaj so lugaste soli? 37. Iz česa se nareja pepelik ali potašelj ? 38. Kje se dobiva soda ali natron in zakaj nam je? Koliko sort je soli? 40. Kje so največi zakladi kame- nene soli? 41. Iz česa se solitar napravlja in čemu nam je? 42. Zakaj nam je solnjak? 43. Zakaj se borova ki¬ slina rabi? 44. Kje se dobiva grenka sol, in zakaj se rabi? 45. V čim se ločijo kovine od drugih rudnin? 46. Kako delimo kovine ? 47. Imenujte nekoliko žlahnih kovin! 48. Za¬ kaj se rabita zlato in srebro ? 50. Ktera rudnina je naj- koristniša? 51. Ktera kovina se dobi iz zmesi bakra in cinka; ktera iz tompaka, cina in cinka? 52. Zakaj se rabi čisteč ali cin? 53. Kakega vpliva je arsenika za srebro in baker? 54. Zakaj se rabi živo srebro? 55. Zakaj nam je antimon? 56. Kake barve sta smaltit in kobalt in zakaj sta nam ? 57. Preberite imenik čerke II in povejte, ktere so tu živali, ktere rastline in ktere rudnine? 58. Vsaki naj zapiše kar ve od ene prirodnine pod čerko S! 59. V ver- stite ves imenik v vse tri prirodna kraljestva! Imenik opisanih živali, rastlin in rudnin. A. Admiral 44. Ajda 58. Akacija 65. Alabaster 76. Aligator 36. Ametist 78. Amša 32. Anakonda 37. Antimon 88. Antracit 87. Apnik pravi 75. Apno hidravlično 76. Argentan 87. Arzenik 88. I i. Baker 86. Bazalt 74. Bazilisk 36. Bčela 45. Bčelar 45. Belin glogovi 44. Belin zeljni 44. Belouška 37. Beluga 40. Bezeg 62. Biluš 60. Bisernica prava w 40. Bivol amerik. 19. Bizon 19. Boa 37. Bob 59. Bober 16. Bodičevje 61. Bor 67. Bramor 48. Breskev 61. Brest 66. Breza 66. Brinj 65. Brinovka 28. Brošč 64. Bukev 65. O. Čebra 18. Cikorija 64. Cink 87. Citrin 78. Citrona 61. Cizek 27. Cvilež 7. V C. Čaplja 32. Čebul 60. čerlenka 71. Černiča navadna 52. Černoglavka 28. červ 51. česen 60. češnja 61. Češplja 61. činkla 39. čmerlj 46. D. Damjek 20. Debeloglavka 46. Demant 78. Dersavec 49. Detal 29. Detela bela 61. „ laška 61. „ navadna 61. „ merzlična 62. „ turška 61. Deževnica 61. Dihur 13. Dinja 60. „ sladkorna 60. Drobnjak 60. Dromedar 22. Droplja 32. Drevec 65. Dušica materna 62. „ svinjska 62. E. Enodnevnica 48. Erman 61. Erman navadni 63. F. Fasan 30. Figovo drevo 61. Fižol 59. Flamingo 33. G. Gaber 66. Gad 37. Gaga 33. Galica 81. Galun 83. Gams 19. Gerlica 30. Georginka 69. Glina 74. Glista 51. Glistnik 61. Glušec 70. Gojzdni hudir 7, Golob divji 30. „ prihišni 30. „ selec 30. „ sever, amerik, 30. Gologlavka 39. Gorila 7. Goršica 60. Gos 33. Gospica 45. Goščarica 36. Govnač 36. Govnoberbec 43. Grah 59. Granat češki 77. Grašiča divja 70. Grašiča ptičja 70. Grizlica smrek. 42. Grobar 43. Grojzdiče kosmato 61. „ rudeče 61. Grodelj 86. H. Habat 70. Heliotrop 87. Herček 15. Herkul 43. Hermelin 13. Hiena 11. Hmelj 60. Hrast 65. Hren 60. Hrizopraz 78. Hrošec 42. Hruška 61. I. Ibis 33. Ihneumon 14. II valjavski 74. Ilovica 74. Indiga 65. J. Jabelko kraljv. 61. Jablan 61. Jacint 69. Jagned 66. Jagoda 70. * pesja 70. „ kačja 70. „ volčja 70. Jaguar 10. Janež 60. Jantar 81. Jaški 78. Jastreb beloglavi 26. Jašma 78. Javor 66. Jazbec 12. Ječmen 58. Jegulja 40. Jelen navadni 20. „ severni 21. Jelša 66. Jerebica 30. Jesen 66. Jesetra 41. Jetičnik 62. Jež navadni 9. Ježarica 41. Ježek morski 52. Ježica 52. K. Kača velikanska 37. Kačela 41. Kačje mleko 70. Kačji pastir 48. Kafra 63. Kajman 36. Kalcedon 78. Kalin 27. Kamela baktrijanska 22. „ afriuanska 22. Kameleon afrik. 36. Kamelica prava 62. Kanarček 28. Kaolin 7«. Kapnik 76. Kareta 35. Karp 39. Kava 64. Kavka 31. Kazuar 32. Keber 42. Kelj 60. Kenguru 60. Kervomočnica 70. Kervoses 8, Kert 9. Kihec 61. Kimelj 60. Kiselica 62. Kislina bdrova 84. Kit 25. Klinček 69. Klobuk morski 52. Klopotača 38. Kobaltin 88. Kobilca zelena 48. „ selivna48. Kokalj 70. Kokol 70. Kokoš 29. Kokošnjak 68. Koks 81. Koleraba 60. Kolibri 28. Kolmež 63. Komar 47. Komar golubaški 47. Kondor 26. Konj 18. Konj povodni 23. Konj nilski 23. Konjski rep 70. Konoplje 64. Kopinje 61. Kopriva velika 62. Kopun 29. Korala rudeča 53. „ zvezdasta 53. Koralnik 53. Korenina sladka 62. Korninšica 61. Korund 79. Kositarjevec 87. Kostanj 66. Kostanj divji 66. Kovaček 28. Koza domača 19. Koza divja 19. „ kašmirska 19. Kozel divji 20. Kozji bradec 61. Kozorog 20. Krastavica 61. Krava 19. Kreda 73. Kregulj 27. Kremen škrilavi 78. „ železni 78. Kresilnik 78. Kresnica 42. Kristavec. 70. Križavec 50. Krokar 31. Krokodil 36. Krompir 60. Kuglarica 41. Kukavica 29. Kumara 60. Kuna domača 13. „ belica 13. Kunec 15. Kura domača 29. Kuščar 36. Kvaga 18. Kvareč 78. L. Labud 34. Lajnec 20. Lama 22. /V 4 % Lan 62. ; Lapor 73. Lapuh 70. Lastavica 28. Lastovičar 44. Leča 59. Leming 14, Lenivec 17. Lesi ca 11. Leska 61. Lešnikar 43. Lev 10. Lidit 78. Lilija 69. Linj 39. Lipa 66. Lisar 44. Lišček 27. j Lisičji rep 61. Lisjak 70. Ljulika 70. Ločnik navadni 76, Lojevec 76. Los 21. Losos 40. Lučnik 62. Luk 60. Luskovec 17. Al. Maček apneni 75. Mačje oči 69. Mačka domača 10. „ divja 10. Mačkovec 66. Mah bohinski 62. Majoron 60. Mak 65. „ divji 70. Malec 73. Malinov germ 61, Mandel 61. Mandril 7. Marabu 32. Marelca 61. Marmotica 15.