Ljubljana, 12. januarja 1939. — Leto XII. — Št. 3.
Poštnina plačana v gotovini.
GLASILO
KR-fGANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Delavska zavest bo zmagala
Marsikdo, bodisi v mestu ali na deželi, ki je pred 10 leti ali še prej le redko slišal ime Jugoslovanska strokovna zveza, se čudi, kako je mogoč v hipu tak napad na organizacijo krščansko soc. delavstva. Od kje se je vendar ta organizacija vzela, ko so pa vendar
o	njej pred leti tako malo govorili. Se-daj pa jo izganjajo iz dvoran Prosvetnih društev, napadajo v časopisju, na tečajih, na predavanjih, na shodih, celo v gostilnah in v zasebnih razgovorih.
Pa vendarle je Jugoslovanska strokovna zveza živela in delovala že pred desetletji, in prav letos bo minulo 45 let, odkar se je pričelo krščansko socialno delavsko gibanje pod vodstvom duhovnika dr. J. Ev. Kreka. Iz tega gibanja se je pred 30 leti rodila stro-kovna organizacija kršč. soc. delavstva> današnja Jugoslovanska strokovna zveza. V njej so se zbirali delavci krščanskega svetovnega nazora, ki so se v polni meri zavedali svojih delavskih pravic. Vsa dolga leta so se borili ne le zn svoje lastne pravice, ampak tudi za koristi vsega delavstva. Kot nekaka samostojna edinica, v javnem življenju skoraj popolnoma neznana, se je borila za pravico najbolj potrebnih.
Težko je bilo to delo, kajti kapitalistična miselnost je čimdalje bolj prodirala tako v gospodarsko in javno življenje. Delavec je postajal čimdalje večji suženj modernega gospodarstva. Zato je bil interes gospodarskih krogov predvsem v tem, da delavstvo ostane nezavedno in čim bolj odvisno od njih. Prav zato je Jugoslovanska strokovna zveza v javnem življenju ostala širšemu krogu ljudi tako nepoznana. Tisti, ki so delali bodisi po časopisju ali po svojih organizacijah javno mnenje, pač niso čutili potrebe, da se širša javnost seznani z načeli in delom krščansko socialističnega gibanja.
Toda čas je šel tudi preko kovačev javnega mnenja. Idealni in požrtvovalni borci v JSZ so ostali vztrajni, in kakor čas razjeda vse nastalo, so oni s svojim neumornim in tihim delom razjedali oklep, v katerega so ga vklenili čuvarji nastajajoče dobe modernega kapitalističnega gospodarstva. Delavsko vprašanje je postajalo vedno bolj važno za delavstvo. Zato je razumljivo, da je delavstvo hrepenelo po organizaciji, s katero se bo lahko uspešno borilo za svoje pravice, ki so postajale vedno bolj ogrožene. In tu je razumljiv po-popolnoma normalen razvoj JSZ, ki je imela vse potrebne lastnosti za uspešno zaščito delavstva pred kapitalističnim izkoriščanjem.
V	tem zdravem razvoju JSZ ni pomagalo več kako umetno prikrivanje našega gibanja v javnem življenju. S svojimi prireditvami v zadnjih leti'h je naše gibanje razpihalo vso umetno meglo in stopilo na oder delavskega gibanja zdravo, sveže in mnogo obetajoče.
Ta novi pohod naše JSZ je prisilil nasprotnike do skrajnih sredstev borbe. Vse mogoče in nemogoče stvari jim pridejo prav, ne glede na kakovost. V svoji borbi proti svobodni in neodvisni JSZ gredo celo tako daleč, da se človek resno in s skrbjo vprašuje, kako veliko odgovornost si nalagajo pred prihodnostjo ljudje, ki so odgovorni za moralno in duhovno rast ljudstva v verskem, narodnem in državnem pogledu. S takim svojim nastopanjem proti JSZ ne ubijajo le nujno potrebnega idealizma današnjega časn, ampak
V koliko je Jugoslavija prava
agrarna država
V	9. številki -revije >Dejanje« je objavil tov. Rozman Jože tu sestavek, ki ga zurudi zanimivosti ponatiskujemo. — Ur.
Ob vsaki priliki trdi naše časopisje, da smo v pretežni večini agrarna država, to se pravi, da se večina prebivalstva bavi s poljedelstvom in od njega živi. To trdijo posebno zdaj, ko se evropsko gospodarstvo Vzhoda hoče na to dejstvo nasloniti. Pa tudi naši državniki se ob vsaki prilki, kadar pride delavstvo s kakimi zahtevami pred državno upravo, izgovarjajo, da je za delavstvo pri nas razmeroma dobro poskrbljeno in da morajo zato posvetiti več pažnje in sktbi našemu kmečkemu prebivalstvu, katero tvori do 80 % vsega prebivalstva naše države. Če si to vprašanje nekoliko pobliže pogledamo, ugotovimo, da temu ni tako. Kljub svoji agrarni strukturi naša država ni agrarna v pravem pomenu besede.
Statistični podatki dokazujejo povsem nekaj drugega. Tako mo-
remo iz teh podatkov ugotoviti, da 1,348.149 kmečkih družin poseduje 2,982.112 hektarov zemlje, vsa ostala zemlja v iznosu 7,664.868 hektarov pa je last kmečkih in drugih veleposestnikov. Več kot dve tretjini kmečkih družin ima za svoje preživljanje na razpolago samo po 2 hektara zemlje. Iz vsega tega bi mogli sklepati, da smo zemlja obubožanih kmetov (to predvsem velja za pasivne pokrajine, med katere štejemo tudi Slovenijo), ki si morajo iskati zaslužka in kruha drugod, da se prežive. Le nekaj sto-tisočev je tako srečnih, da imajo zemlje na pretek.
To je prva, za nas zelo uničujoča ugotovitev. Druga nič manj težka je ta, da smo v pogledu višine donosa poljedelskih pridelkov na hektar posejane zemlje skoraj na zadnjem mestu v Evropi. Samo nekaj številk, ki to prav nazorno dokazujejo.
Pridelek na hektar posejane površine je bil v letu 1935. naslednji:
Holandija
Belgija
Danska
Irska
Nemčija
Švica
ČSR
Francija
Italija
Jugoslavija
pšenice
29,20
25.55 28,80 24.10 21,70 20,75 16,90 13,95 13,65
11.55
Evropa	12,65
Ti podatki presenečajo. Pridelek pšenice, rži, ječmena, ovsa, krompirja in sladkorne pese je pri nas na hektar posejane površine daleč izpod evropskega povprečja. Pred nami so v tem ogledu skoraj vse evropske države, o katerih vedno govorimo, da so pretežno industrijske. Če s tem primerjamo še podatke o naseljenosti naše države in drugih, ugotovimo, da je gostota naseljenosti v naši državi 82, v Nemčiji 48, v Holandiji 27, v Danski 33 in v Angleški 7 prebivalcev na kvadratni kilometer produktivne zemlje.
Pri vsem tem pa pri nas pšenico in ostale poljedelske proizvode iz-
rži	ječmena	ovsa	krompirja	slad. pese
21,90	27,80	21,21	179,45	368,65
22,45	25,45	26,00	193,05	306,00
16,80	28,30	25,30	165,75	368,10
16,50	25,95	24,20	187,35	258,40
16,45	20,95	19,55	157,50	297.40
19,40	17,40	19,30	133.95	405,00
15,20	16,30	16,45	121,95	270,95
10,90	17,30	13,20	104,20	277,60
13,45	10,05	11.55	57,95	233,00
7,90	9,40	8,33	52,60	164,80
13,10	13,25	14,55	124,70	265,75
važamo na veliko. Leta 1935. je na primer znašal izvoz živine in poljedelskih produktov 41% vsega izvoza. Pridelek pšenice je leta 1936. znašal v naši državi 2,746.154 ton.
V	istem letu je je Nemčija pridelala 23,7 milijonov ton. Pridelek pšenice v Nemčiji je bil v letu 1936. devetkrat večji kot v Jugoslaviji, medtem ko ima Nemčija samo petkrat več prebivalstva kot Jugoslavija. In vendar Nemčija pšenico uvaža, mi pa jo izvažamo.
To je zgovoren dokaz, da kruha pri nas manjka, da je življenjska raven našega delavca in kmeta zelo nizka. Pšenica nam ostaja za izvoz zato, ker naš človek nima sired-
bodo vrgli tudi sumljivo luč sami na sebe, ki jim morda v teku časa ne bo poseben kras.
Za vsa ta dela_ mi ne odgovarjamo. Odgovornost zanje bo nosil pred zgodovino slovenskega naroda tisti, ki ves boj proti svobodni JSZ vodi in ga podpira. Mi zremo mirno na delo za koristi tistega, ki je pravice najbolj potreben, to je delavec. Prepričani pa smo v svojem srcu, da bo končno, kot že veliko-
krat v preteklosti, zmagala zdrava delavska zavest tudi sedaj in poslala vse intrigante in razdiralce krščanske delavske skupnosti tja, kamor spadajo, to je v žalostno poglavje zgodovine slovenskega narodnega in katoliškega gibanja. Jugoslovanska strokovna zveza je bila, ko teh današnjih razdiralcev še nikjer ni bilo, in bo tudi takrat, ko bodo te osebnosti izginile iz pozo-rišča slovenskega katoliškega gibanja.
stev, (la bi si kupil potrebnega vsakdanjega kruha, ne pa zato, ker bi je v resnici imeli preveč. V tem nas potrjujejo tudi tele številke: pšenice se porabi na osebo v Bolgariji 207, v Italiji 185, v Franciji 204, pri nas v Jugoslaviji pa samo 133 kg.
To pove več kot pavšalne trditve naših državnikov in gospodarstvenikov, da smo bogata zemlja in da je pri nas za vse kruha v izobilju.
V	zadnjem času se pri nas zelo razvija tudi industrija. Grade se nove tovarne za predelovanje sirovim odpirajo rudniki itd. S tem postaja tudi industrija važen vir narodnih dohodkov. Žal da to industrijo izkorišča v veliki večini tuj kapital, ki poleg izdelkov nosi na tuje tudi lepe dobičke.
Industrializacija dežele je važna, ker se na ta način doma predela in porabi mnogo agrarnih pridelkov, katere smo sedaj za cenen denar izvažali. Poleg tega pa raste tudi število zaposlenega delavstva, ki je prav tako važen odjemalec kmečkih pridelkov. Leta 1926. je bilo pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev zavarovanih 450.695 delavcev (v juniju), v istem mesecu leta 1938. pa že 760.071. Če prištejemo še rudarje in kovinarje, zavarovane pri bratovskih skladnicah, železničarje, državne in samoupravne uradnike, bo znašalo število ljudi, ki žive od zaslužka v industriji, trgovini, obrti in pisarnah, nad milijon.
Zato je prav, da pri tem poudarimo tudi naslednje: Z razvojem industrije in porastom industrijskega delavstva bomo doma kon-zumirali vedno več kmečkih pridelkov. To bo gotovo velike važnosti za našo agrarno proizvodnjo. Doma se bodo kmečki pridelki, pa naj bo to za predelavo v industriji ali porabo konzuma delavcev, bolje prodali kot sedaj, ko jih z velikim rizikom in čestokrat tudi z znatnimi izgubami izvažamo na tuja tržišča. S tem bo rastla vrednost in tudi cena poljedelskih pridelkov na domačih tržiščih.
Da bomo pa to dosegli, bo nujno treba dvigniti življenjski standard našega delavstva in uradništva. Predpogoj vsakega zdravega in solidnega napredka našega narodnega gospodarstva je namreč v tem, da se dvigne nivo delavskih zaslužkov in tako poveča konzum naših agrarnih pridelkov. S povečanjem (Konec na 2. strani.)
2 - st. 3
1939
DELAVSKA PRAVICA’
Kolektivne pogodbe in delovni sporazumi v slovenski Industriji
(Mam eJženfi
Iz statistike Delavske zbornice, ki je bila priložena tarifnemu poročilu na plenarni seji DZ dne 30. dec. 1938, je razvidno, da obstaja na področju Slovenije 104 kolektivnih pogodb in delovnih sporazumov, katere so z industrijskimi, obrtnimi in drugimi podjetji sklenile strokovne organizacije.
V rudarskih podjetjih obstoja šest takih pogodb, ki veljajo za 7.556 rudarskih delavcev. Ker znaša celotno število zaposlenih delavcev v rudarstvu 8.570, znači, da ima 88% rudarskih delavcev svoje delovno razmerje pogodbeno urejeno.
V industriji kamenja in zemlje obstoja 14 takih pogodb, ki veljajo za 2.938 delavcev. Ker je celotno število zaposlenih delavcev v tej gospodarski panogi 5.857, znači, da ima delovno razmerje pogodbeno urejeno 50% vseh delavcev v tej industriji.
V kovinski in strojni industriji obstaja 17 takih delovnih in kolektivnih pogodb, ki veljajo1 za 6.800 delavcev. Ker je celotno število zaposlenih delavcev 12.856, znači, da ima svoje delovno in plačilno razmerje pogodbeno urejeno 53%.
v podjetjih za izdelavo prevoznih sredstev obstoja samo ena pogodba, ki velja za 51 delavcev. Celotno število delavcev v itej panogi znaša 472 in je delovno razmerje pogodbeno urejeno za 11% vseh delavcev.
V kemični industriji obstaja šest takih pogodb, ki veljajo za 852 delavcev. Ker znaša celotno število zavarovanih delavcev v navedeni industriji 2.434, znači, da ima pogodbeno urejeno delovno razmerje 35% vseh delavcev.
V tekstilni industriji obstajata dve kolektivni pogodbi za 43 tekstilnih podjetij in veljata za 13.858 delavcev. Celotno število zavarovanih delavcev v tej industriji znaša 17.127 in ima pogodbeno urejeno delovno razmerje 88% vseh delavcev.
V papirni industriji obstaja 5 kolektivnih pogodb oz. delovnih sporazumov,
(Nadaljevanje s 1. strani:) konzuma agrarnih produktov na domačih tržiščih bodo le-ti pridobili tudi na svoji vrednosti, kar bo zopet po drugi strani služilo izboljšanju položaja našega kmeta.
Zavedam se, da pričujoča kratka osvetlitev značaja naše agrarnosti nakaže mahoma nešteto drugih vprašanj, od katerih vprašanje naše industrializacije ni med najmanj perečimi. Delavstvo si zeli nepristranskih strokovnjakov, ki bi čim-prej ugotovili naš gospodarski dejanski stan in začeli skupno načrtno delo, posebno še glede na Slovenijo.
ki veljajo skupno za 1.327 delavcev. Celotno število zavarovanih delavcev v tej industrijski panogi znaša 2.031 in ima pogodbeno urejeno delovno razmerje 65% vseh delavcev.
V industriji usnja in gumija obstaja sedem kolektivnih pogodb oz. delovnih sporazumov, ki veljajo skupno, za 1.881 delavcev. Celotno število zavarovanih delavcev v navedeni industriji znaša 5.657 in ima tedaj pogodbeno urejeno delovno razmerje 33% vseh delavcev.
V gozdni in žagarski industriji obstaja deset kolektivnih pogodb oz. delovnih sporazumov, ki veljajo za 960 delavcev. Celotno število zavarovanih delavcev v tej industriji znaša 8.116 in ima tedaj pogodbeno urejeno delovno razmerje 12% vseh delavcev.
V industriji in obrti za predelavo lesa obstaja 13 kolektivnih pogodb in delovnih sporazumov, ki veljajo za 1.452 delavcev. Celotno število zavarovanih delavcev v tej panogi znaša 4.448 in ima pogodbeno urejeno delovno razmerje 32.5% vseh delavcev.
Pri mizarskih združenjih so upoštevani le pomočniki brez vajencev.
V industriji živil in pijač obstaja sedem kolektivnih sporazumov, ki veljajo skupno za 464 delavcev in so upoštevani le pomočniki brez vajencev. Celotno zavarovano delavstvo v tej panogi znaša 3.974 in ima pogodbeno urejeno delovno razmerje 17% vseh delavcev.
Za tobačno industrijo je uveljavljen nov pravilnik o zaslužkih stalnih mo-nopolskih delavcev.
V oblačilni industriji obstaja 7 kolektivnih pogodb in delovnih sporazumov, ki veljajo skupno za 671 delavcev. Celotno število zavarovanih delavcev v tej industriji znaša 5.344 in ima pogodbeno urejeno delovno razmerje 12.5% vseh delavcev. V podjetjih za gradnjo nad zemljo, gradnjo cest, železnic itd. obstaja 6 kolektivnih pogodb, ki veljajo skupno za 9.912 delavcev. Celotno število zavarovanih delavcev znaša 11.605 in ima pogodbeno urejeno delovno razmerje 85% vseli delavcev.
V grafični industriji obstajajo tri kolektivne pogodbe, ki veljajo skupno za 774 delavcev. Celotno število zavarovanih delavcev v tej stroki znaša 1268 in ima pogodbeno urejeno delovno razmerje 58% vseh delavcev. Kolektivna pogodba ne velja za 9 netari-firanih grafičnih podjetij in 19 knjigo-veških in kartonažnih podjetij.
Higijena: Tu pridejo v poštev le brivci in obstaja samo ena pogodba za 186 delavcev. Celotno število zavarovanih delavcev v tej obrti znaša 2.125 in ima pogodbeno urejeno delovno razmerje le 9% vseli delavcev.
Poleg zgoraj navedenih obstaja kolektivna pogodba za tehnično osebje mestne občine v Kranju.
Iz seje nameščenske internacionale
Dne 2. decembra se je vršila v Parizu odborova seja z dnevnim redom, ki je obravnaval položaj internacionale krščanskih nameščenskih organizacij, finančno stanje, spremembo odbora in slučajnosti. Kakor je bilo predvideti, je Sudetsko-nemška zveza prijavila svoj izstop iz internacionale, ker se je priključila splošni delavski fronti Nemčije. Prenehanje tega sindikata je sprožilo več vprašanj. Pomisliti moramo, da je internacionala postala že močno okrnjena, kajti iz nje so dose-daj že izstopili krščanski nameščenci Italije, Nemčije, Avstrije in sedaj še češki Nemci. Odbor je mnenja, da je danes bolj kot kdaj poprej potrebna mednarodna zveza, kajti posebne važnosti je to, da se osnove in uresničenje krščansko strokvnega gibanja uveljavijo predvsem v svobodnih državah proti totalitarni ideologiji, kakor tudi proti strokovnemu gibanju, ki je in-spirirano od socializma. Izstop Sudet-čanov pa je sprožil tudi vprašanje, ali se izplača izdajati poročila in objave internacionale v nemškem jeziku, kar se prepušča v presojo nameščenskim organizacijam, ki so v internacionalo
včlanjene. V ostalem pa je to vprašanje precej odvisno tudi od finančnega položaja zveze, kakor je tudi od tega vprašanja odvisno vprašanje kongresa. Vsi člani odbora so bili soglasnega mnenja, da je treba kongrese vkljub velikim finančnim žrtvam obdržati, kajti nujno je potrebno, da se vsaj vsake dve leti najde prilika za izmenjavo misli. Nekateri člani so bili mnenja, da naj se v svrho čvrstejšega soglasja bolj pogostokrat pismenim potom člani zveze izmenjavajo svoja mnenja. Da se zmanjšajo stroški internacionale, se bodo vršile od sedaj dalje seje vedno v Bruslju, ki je vsem zvezam najbližji. Proračun za leto1 1939. znaša 2040 holandskih goldinarjev ter se ta znesek porazdeli med včlanjene zveze. Sklene se izdajati svoje glasilo, ki bo izhajalo vsake tri mesece na 16 straneh.
Z zadružništvom se bomo mogli delavci osamosvojiti. Zato pristopajmo k našim zadrugam, posebno k Prvi delavski hranilnici in Delavski tiskarni.
Važen preobrat pri viničarjih
V ponedeljek 9. januarja je prejela centrala JSZ v Ljubljani pišimo s post-nirn pečatom ljutomerske pošte z dne 8. januarja, v katerem Strokovna zveza viničarjev v Ljutomeru naznanja svoji centrali, da je sklicala za nedeljo 8. januarja izredni občni zbor. Kot dnevni red izrednega občnega zbora naznanjajo svoji centrali v točki 2. Izstop iz JSZ (glasovanje) in v točki 3. Pristop v ZZD (glasovanje).
Razumljivo je, da centrala JSZ za občni zbor, ki se je vršil en dan prej kpt je bila ona službeno obveščena, ni mogla poslati svojega zastopnika.
V nedeljo zvečer pu je ljubljanska radijska postaja že razširila vest, da so prestopili viničarji iz JSZ v ZZD. Prav tako so v ponedeljek prinesli vest že časopisi, v torek pa dnevniki. Po njih posnemamo, da je občni zbor vodil podpredsednik zveze g. Ribič, ki je pozdravil predsednika ZZD g. Prezlja, okrajnega glavarja g. dr. Farčni-ka, tajnika ZZD iz Maribora g. Rozmana Petra in zastopnika poljedelskega delavstva iz Cvena. Zanimivo je bilo nato poročilo o položaju, ki ga je podal tajnik viničarjev g. Jože Košnik. Med drugim je rekel, da je razlika v JSZ nekdaj in danes zelo velika. »Zaželeni nisimo vodstvu. JSZ se je izneverila poslanstvu, katerega je nekdaj pod vodstvom pokojnega dr. Kreka zastopala. Zato bomo izstopili iz JSZ in pristopili k novemu slovenskemu katoliškemu pokretu ZZD, ki je organizacija bodočnosti, ki ima v rokah tudi
legitimacijo slovenskega delavstva .. .< Na tem občnem zboru je govoril tudi znani Peter Rozman iz Maribora. Pozdravno pismo je poslal zbranim tudi gradbeni minister g. dr. Miha Krek. Govorila sta na tem izrednem občnem zboru tudi novi minister g. Snoj in predsednik ZZD g. Prezelj, uradnik OUZD v Ljubljani. Pri slučajnostih je spregovoril še ljutomerski župan gospod Sladič. Na občnem zboru so po časopisnih vesteh navzoči izglasovali izstop iz JSZ in prestop v ZZD.
JSZ ima ob tem silno važnem koraku viničarjev, ki so izmenjali svojo sindikalno centralo s centralo, ki ima svojo osrednjo centralo v Beogradu, to zavest, da je zanje storila več kot bi po svojih dejanskih razmerah morala. Njeno delo ni narekovala samo dolžnost do včlanjene zveze, ampak tudi ljubezen in notranji čut do pravice, da je viničar z roko v roki z ostalim delavstvom v JSZ obenem tudi človek z dušo in telesom, ne pa samo objekt izkoriščanja vinogradnikom. Vsi člani JSZ so s svojimi prispevki doprinesli svoj delež k delu za viničarje in predvsem tem so viničarji dolžni hvalo za to, kar imajo in kar so si pridobili.
Bojimo pa se, da so poleg prizadetih vaditeljev ZZD in njih prijateljev veseli tega prestopa tudi vinogradniki in da bo tisti, ki bo ta račun plačal, zopet ubogi viničar naših slovenskih goric.
Oglašujte v »Del. pravici«!
Katoliške politične stranke
Sarajevski nadškof dr. I. Šarič je pod tem naslovom napisal v »Katoličkem tjedniku« zanimiv članek o razmerju Cerkve do političnih strank. Članek ponatisku-jemo. — Ur.
•Vprašanje katoliške politike in katoliških političnih strank je z načelnega stališča že prišlo na čisto. To so v prvi vrsti napravile avtoritativne izjave sv. sedeža v zvezi z vprašanjem katoliške akcije/potem pa tudi številne razprave v katoliški javnosti.
Glede tega se morejo že postaviti pravila, katerim noben resen človek ne bo ugovarjal.
Katoličani kot posamezniki pa imajo brez dvoma pravico in dolžnost, da se, vsak na svojem mestu in v svojem položaju, pečajo s politiko, kolikor ta pomeni sestavo državljanskih dolžnosti in kolikor so od nje odvisne koristi domovine ter splošno narodno in državljansko blagostanje. Katoličani posamezniki morejo to delati tudi aktivno, na strankarski osnovi; morejo ustanavljati stranke in vstopati v nje; morejo agitirati, kandidirati, voliti in biti voljeni. A ta njihova politika more in v pravem pomenu mora biti katoliška« Morajo jo voditi po vesti, spoštujoč nravne zakone in socialno pravičnost,
z zavestjo odgovornosti pred Bogom, pred narodom in pred zgodovino, v duhu vere, z dobrim nadnaravnim namenom; tako da po njej kolikor mogoče uresničujejo kulturno-socialne ideje krščanstva, spoštujoč in varujoč zakonite pravice Boga in Cerkve. Tdda oni to politiko vodijo v svojem imenu, svobodno, v mejah splošnih nravnih zakonov, na svojo odgovornost. Sami morejo izbirati obliko svoje politične dejavnosti, morejo se združevati v stranke in skupine, kakor hočejo; morejo politično sodelovati tudi z nekatoličani, po znanih nravnih vodilih o sodelovanju na splošno-narodnih področjih.
Toda zaradi Cerkve kot take ne gre neposredno ne v politiko ne v politične stranke in skupine. Katoličani, kot organizirani členi Cerkve, v prvi vrsti hierarhija in duhovščina, niti ne sestavljajo posebnih političnih^ strank niti se ne vmešavajo v, politično življenje države, niti ne dobivajo od Cerkve kakih političnih navodil. Nobena politična stranka ne sme sebe enačiti s Cerkvijo, ne sme se postavljati kot pooblaščena ali edina braniteljica cer-kveno-verskih koristi, ne sme se krasiti s katoliškim imenom, kjer bi_ to moglo pomeniti kakršno koli organizirano povezanost s Cerkvijo. Duhovniki in izpostavljeni katoliški delavci se morajo tudi v svojem zasebnem političnem udejstvovanju skrbno varovati vsega, kar bi jih moglo zanesti v vrtinec političnih strasti, na škodo Cerkve in njihove dušnopastirske cerkvene avtoritete in dela. Cerkev posega v politiko kakor tudi v vsako drugo nravno
človeško udejstvovanje, samo posredno; v kolikor sebi pridržuje sodbo o nravnem značaju političnih dejanj in proti državi, narodu in strankam nastopa kot varuhinja razodetja, morale in cerkvenih pravic. Toda tudi ta njena delavnost se giblje vedno na cerkvenem področju; ona je ne izvaja preko političnih strank, ampak po svojih organih: svoji hierarhiji in svoji katoliški akciji.
Najgloblji socialni razlog tega stališča Cerkve je brez dvoma njen nadnaravni značaj. Cerkev ni poslana na svet, da ureja zemske zadeve, ampak da rešuje duše. Zemske zadeve spadajo v svobodno področje naravnih svetnih činiteljev: naroda, države, državljanov. To je njihovo suvereno področje. Če bi se Cerkev v to vtikala, bi prestopila meje svojega delokroga, sebi pa bi odvzela avtoriteto božanstvenosti, večnosti, nad naravnosti. Imeli bi jo za politično skupino, stranko, ki ji je samo za svetno oblast; metali bi na njo krivdo in odgovornost za vse politične in gospodarske napačne poteze in neuspehe, ki bi jih napravila ali doživela katoliška stranka.
To cerkveno stališče medtem ni ostalo samo pri teoriji. Katoliške politične stranke spadajo danes v preteklost. Razen v eni, dveh državah (Holandija, Švica, Slovaška), kjer se one vzdržujejo— dejansko kot dopuščen anahronizem — samo zaradi posebnih razmer, danes ni političnih strank. Bile so razumljiv pojav, ki jih je prinesel s seboj parlamentarni red v dobi še ne iz-
čiščenih praktičnih idej na katoliški strani. Anglosaške dežele sploh nikdar niso imele katoliških strank,^ ni jih imela tudi večina starih katoliških dežel (Francija, Španija, Portugalska, Irska, Poljska, južnoameriške države). Katoliške stranke so bile posebnost v Srednji Evropi, kjer so druga za drugo nastajale kot posnetek nemškega »Katoliškega centroma«. Odtod so prešle v Belgijo, Holandijo, Švico, Italijo, Avstrijo, češko-Slovaško, delno v Madžarsko in k nam, med Slovence in Hrvate. Toda povsod so obsta jale le kratko dobo. V večini teh dežel so nastale v desetletjih pred vojno ali celo po vojni, ko so v nekaj letih izginile. V Italiji je populare nasilno uničil fašizem; v Nemčiji je bil centrum likvidiran po želji sv. sedeža pred konkordatom s Hitlerjem; v Avstriji je katoliška stranka propadla s propadom Avstrije; na Češkem se je kompromitirala skupno s strankami koalicije, ko je prišlo do delitve češko-Slo vaške; Slovenska ljudska stranka se je utopila v interkonfe-sionalni JRZ, a ljudska stranka na Hrvaškem ustanovljena pred vojno kot posnetek Slovenske ljudske stranke in njen privesek, je bila od početka mrt-vorojenec; ljudstvo je ni maralo in kmalu jo je diktatura tudi formalno pokopala.
Medtem' je zanimivo opozoriti na dej stvo, da »katoliške stranke«, kjer so obstajale, niso nikjer dosegle kakih pomembnejših uspehov bodisi za Cerkev ali. za ljudstvo, niti niso pokazale politične žilavosti, daljnovidnosti in konstruktivnosti. S te strani gledamo mi
DELAVSKA PRAVICA
1939 - Sl 3-3
fr nalih krajih
Celje
Lelni občni zbor naše skupine bo v nedeljo 15. januarja ob deveti uri dopoldne v sobi JSZ, Delavska zbornica. Pri celotnem pregledu delovanja naše skupine kakor pri postavljanju novega odbora ne sme manjkati noben član, ■odnosno članica. Obvezno mora priti na občni zbor naše organizacije, ki je bolj ko kdaj delavska in samostojna! Tovariš Lešnik, ki pride kot zastopnik naše centrale, bo imel načelen govor. Udeležimo se polnoštevilno!
Predavanje! Dne 18. januarja priredi naša skupina javno predavanje v dvorani Delavske zbornice. Predaval bo župnik Jože Lampret. Naslov predavanja: Tvarna in duhovna stran slovenskega kmeta. Predavatelj bo imel
o	tej vsebini dvoje predavanj, drugo se vrši v februarju. Ker je vsebina vsesplošno zanimiva in predavatelj znan kot objektiven in resen poznavalec ljudskih razmer, smo naredili predavanje javno, obvezno pa je za vse ■člane in članice, ker je to predavanje v okviru rednih predavanj.
Jesenice
Strokovna skupina kovinarjev JSZ Jesenice sklicuje za nedeljo 15. t. m. ■olj 9.50 svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje in odo-brenjo zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila odbornikov. 5. Poročilo nadzorstva. 4. Poročilo zastopnikov centrale (Žumer Srečko in Smolej Tine). 5. Predlogi in slučajnosti. Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora udeleži, da bodo videli tisti, ki že težko čakajo našega razpada, da bodo še dolgo čakali nanj. Kajti člane, kot so v JSZ. ne odpihne vsaka sapica, ampak bo moral priti že močan orkan, da nas bo razkropil; uničil nas pa ne bo, pa naj pride kar koli. Torej pridi in pokaži, kaj hočeš in kaj nočeš! Ob tej priliki prinesite tudi denar za članarino. Tudi koledarčke in znake, kolikor jih še nimate, boste ob tej priliki lahko dobili.’ Brez tega ne more biti nobeden zaveden elan. — Odbor.
Razglas nedeljske zdravniške službe Za mesec januar 1939 so odreja naslednji vrstni red zdravniške službe -ob nedeljah in praznikih, ki velja za vse družinske člane in zavarovane člane brez razlike na njihovo bivališče, in 'sicer: 15. januarja Keržan Bartol, 22. januarja Čeh Milan, 29. januarja Tancar Avguštin.
Duplica
Zagovor. Božična številka »Slovenskega delavca« prinaša članek »Marksizem sili skozi špranje ...« V tem članku me z imenom napada jo ter preobračajo moje besede na glavo. Če bi resnico vsaj delno upoštevali, bi na to odgovarjal, tako pa polemike ne bom načenjal. — »Slovenskemu delavcu« v premišljevanje samo tole: Vsa-
kemu, kdor je V letu 1938. le enkrat videl predsednika prave »katoliške organizacije« ZZD na Duplici Malnarja v cerkvi pri sv. maši, plačam 50 din. Ker mi pa »Sl. delavec« podtika komunizem, bi ga prosil za posredovanje, da me isti predsednik ZZD Malnar nauči marksistične himne, ki jo je še v decembru tako lepo prepeval v gostilni. — Mavricij Bore.
Št. Vid
Strokovna skupina lesnega delavstva v Št. Vidu ima redni mesečni sestanek v četrtek 19. januarja ob 8 zvečer pri g. Mureju v St. Vidu. Ker je sestanek zelo važen, vabimo vse člane, da se ga udeleže. — Odbor.
Vir pri Domžalah
V vrsti občnih zborov krajevnih skupin JSZ :se je v nedeljo 8. januarja vršil tudi občni zbor naše strokovne skupine tekstilnega delavstva na Viru. Udeležba je bila 90%, vršil pa se je v prostorih gostilne Mamincelj v Dobu. Občni zbor je vodil delovni in agilni predsednik tov. Juteršek. Centralo je zastopal tajnik Jožko Rozman. Iz poročil, katera so podali člani odbora, je bilo razvidno, da je skupina bila vedno pridno na delu za koristi svojega članstva. Veliko dela je bilo izvršenega na sejah, sestankih, v tovarni z intervencijami itd., to vedo povedati le tisti, kateri so bili s tem delom vedno vpreženi. Skupina ima tudi podporni fond, v katerega se je zbralo že precej rezerve. Tov. Rozman je obrazložil vse težave, ki se nam v zadnjem času stav-ljajo na pot. Članstvo je enodušno obsojalo način borbe, katero se vodi danes proti JSZ. Kdor napada in blati JSZ, ta napada nas delavce. Zato se bomo še bolj tesno oklenili naše matice in storili vse, da naše vrste ohranimo neokrnjene. V odbor je bilo izvoljenih več novih tovarišev in tovarišic, predsedstvo pa je še nadalje prevzel agilni tov. Juteršek.
Črna pri Kamniku
V nedeljo 15. januarja 1.1. se bo vršil ob 2 pop. v prostorih Janeza Osolnika v Praprotnem, sv. Primož štev. 10 naš redni letni občni zbor. Pridite vsi!
Zagorje
Vse člane skupine rudarjev JSZ opozarjamo, da se naš redni članski sestanek, ki bi se moral vršiti v nedeljo 15. januarja 1939, ne bo vršil. Pač pa se bo vršil v nedeljo 29. januarja ob 9 dopoldne redni letni občni zbor v dvorani Zadružnega doma z običajnim dnevnim redom. Prav zaradi tega naš redni sestanek odpade, da bo možno slehernemu članu udeležiti se občnega zbora. Občni zbor smo preložili za eno nedeljo naprej, to pa zarudi tega, ker bo vsak prost in se ne bo redno delalo.
zelo nezaupno tudi na slovaške mini-stre-monsin jorje in na njihov totalitarni režim. Prihodnost bo tudi o tem izrekla svojo sodbo. Sorazmerno je še najbolj častna zgodovina nemškega centruma; on je do neke mere bil vsaj v svojih prejšnjih časih zgodovinska nujnost, obenem pa se je vedno varoval istenja s Cerkvijo in namerne ver-s ,.!.1arve". Tmla po vojni tudi njegova politika ni bila srečna. Bil je prisiljen na sodelovanje in kompromis s socialisti, proti Franciji in antanti je vodil slabotno politiko popuščanja, proti kateri je pozneje Nemčija pod Hitlerjevim vodstvom odgovorila z ločitvijo od mirovnih pogodi). Italijanska ljudska stranka, največja meščanska stranka v povojni Italiji, je prav tako bolehala na popuščanju in je bila slabotna prot.i socialistom. Avstrijski »krščanski so-cialci« so hoteli biti odločnejši in so se odločili za vsiljeni korporativizem, toda kljub vsemu so ostali v manjšini in pokazali v zgodovinskem času usodno slabost, nekateri njihovi visoki pripadniki pa žalostno strahopetnost idejnega kapituliranja. Češka ljudska stranka je oportunistično podpirala vse režime v l-SR, paktirala z vsemi smermi, vodila ozkosrčno in kratkovidno politiko proti Slovakom in Nemcem, bila je preveč obzirna in uslužna, ko je bilo treba protestirati proti teptanju verskih pravic. Na Hrvaškem je končno »pučka stranka« in njena agitacija z verskimi gesli največ pripomogla k usodni odtujitvi med Cerkvijo in ljudstvom in šla po politični smeri, ki jo je ljudstvo odločno in dosledno odklanjalo, njen
splošen političen pomen pa je bil enak ničli.
Naposled je v cerkvenem pogledu ostala bilanca vseh teh »katoliških« strank v splošnem zelo skromna. Kljub temu, da so se one ponekod postavljale kot ustanove, s katerimi socialni ugled Cerkve stoji in pade, se položaj Cerkve po njihovem ni nikjer bistveno poslabšal, če se celo ni, kot n. pr. pri nas na Hrvaškem, popravil. Izkazalo se je, da se more Cerkev uveljaviti v javnosti tudi brez navlake politike, samo z notranjo močjo in ugledom svoje popolnoma versko-kulturne organizacije.
To so dejstva! Dejstva, ki zelo dobro — praktično morda prcpričevalne-je od vsega drugega — ilustrirajo načelno stališče Cerkve v tem vprašanju. 1 rehod cerkvenih krogov na tuj, stran-karsko-politični teren, ni nikdar blagoslovljen. Ne za Cerkev ne za ljudstvo.
Zdi se^ nam, da ima to razen načelnih tudi duseslovne vzroke.
Cerkvi »katoliška politika« (v strankarskem pomenu) že zaradi tega ne more koristiti, ker ona svojo borbo za Cerkev nujno, že po naravi stvari, na eni strani zvodeneva in izenačuje na popolnoma politično-nacionalno taktične cilje, na drugi strani pa kompromitira s politično nepriljubljenimi potezami, strankarskim machiavellizmom, s prodiranjem duhovščine na vodilna svetna mesta, s sebičnim materialnim stremuštvom ljudi v stranki, ekskluzl-vizimom in strankarstvom. Katoliške stranke so v cerkvenem pogledu nujno
Tovariši! Naj bo naš letošnji občni zbor živ dokaz naše delavnosti in naše skupnosti. Leto je za nami. Odbor bo polagal račune o svojem delu, ki ga je po nalogu članstva vršil v preteklem letu. Zato je dolžnost vsakega člana, da se občnega zbora gotovo udeleži in poskrbi za čim večjo udeležbo. Vsak naj pripelje s seboj kakega novega prijatelja, da se seznani z delom naše organizacije, ki je in hoče biti z delavstvom in za delavstvo. Občni zbor je forum našega dela ali kritike. Tu je mesto, kjer nas je odkrito pove, kaj ni prav, in tudi prizna, kar je prav. Hočemo biti prijatelji odkrite besede, ljubimo resnico in delamo za pravico delovnega ljudstva. Smo v času, ko smo vse drugo, samo tisto ne, kar bi morali biti. Da pa imamo prav, za kar se borimo,_ je dokaz, da nam do sedaj še nihče ni mogel dokazati nepravilnosti našega delovanja. Zato proč s sumničenjem in z zavihanimi rokavi s podvojeno silo na delo. To naj bi bil odgovor vsem, ki nas v drugačni luči gledajo.
Zato je dolžnost, da pride 29. januarja vsak član na občni zbor!
Odbor skupine rudarjev JSZ opozarja vse svoje člane, da se 11. januarja ob 4. uri popoldne prične izobraževalni tečaj za vse delavstvo našega rudnika. Tečaj priredi II. skupina rudarske zadruge in bo trajal 14 dni, in sicer vsak dan. Tečaj bo v dvorani rudniške restavracije in bo brezplačen. Da bo tečaj važen in poučen za slehernega delavcu, nas zagotavljajo že imena predavateljev: g. dr. inž. Kerš-nic, g. inž. Jože Mastnik, upravnik Br. skladnice g. Franc Šobar in g. dr. Kaj-želj, zdravnik. Naša organizacija stremi za napredkom in izobrazbo, zato smo hvaležni prirediteljem in tečaj toplo pozdravljamo. Vse člane pa prosimo, da se tega važnega tečaja udeležujejo v čim večjem številu. Le v izobrazbi je moč delovnega ljudstva.
Trbovlje
Dajte nam človeku dostojnega življenja! Brezposelni rudar, oče štirih otrok, Vas prosim, da objavite v vašem delavskem listu nekaj vrstic, katere kažejo, kako se nam brezposelnim godi v našem kraju.
Bil sem 10 let zaposlen pri podjetju Dukič in drug pri odkrivanju premoga na Doberni. Med leti zaposlenosti sem si ustvaril družino, za katero sem v dobi zaslužka vsaj nekako omogočal skromno življenje. Bred nekaj meseci pa sem bil z drugimi mojimi tovariši zaradi pomanjkunja dela odpuščen. Istočasno nas je bilo pri tem podjetju odpuščenih 50 po številu. Vedno kakor sedaj sem stremel le za delom, da se delavec preživim sebe in družino; tudi sedaj nisem imel namena prosjačiti denarja, marveč sem dneve stal pred podjetniškimi pisarnami in prosil delu. Povsod pa sem dobil odgovor, da ne rabijo delavcev, sploh pa, če koga sprejme jo, vzamejo samce. Na nekem rudniškem ravnateljstvu sem dobil še odgovor, da se poročenih zato
realistične, oportunistične, izolacioni-stične, breznačelne, napol svetne. Del vernikov se s tem naravnost odbija od Cerkve, Cerkvi pa se jemlje sijaj absolutnega, 'božanskega, preroškega.
Ljudstvu spet »katoliške stranke« ne koristijo, ker so politično brezbarvne in na nek način brez programa. Močnejših dejanj »katoliška stranka« ne sme napraviti že zaradi tega, da ne naloži odgovornosti za nje Cerkvi. Tu so vedno pomisleki verskega značaja, avtoriteta vere in hierarhije. Taka stranka je obsojena na kompromise. Če pa na drugi strani hoče spolitičnimi sredstvi kolikor toliko predpostaviti cerkvene koristi, jo to sili, da zapostavi narodne in politične ideale in programe; lahko pride v skušnjavo, da postane politično brezbarvna, da se prilagodi vsakemu položaju.
Cerkev in politika torej ne gresta skupaj; to sta dva svetova in dve kraljestvi, ki moreta iti sporedno, toda ne moreta se brez škode za eno in drugo pomešati. Vera je nad politiko; če se spusti v politiko, pokvari njo in sebe.
Zaradi tega nam Hrvatom ni treba ne »katoliških strank« ne zaključenih katoliških političnih skupin v strankah. Kolikor je potrebno, da Cerkev kaj reče političnim činiteljem ali s čim stopi pred nje, bo to storila po svojih zakonitih predstavnikih ali po organizacijah Katoliške akcije. Drugo Dodo opravili zavedni katoliški posamezniki, vsak na svojem mestu. Vsako ločeno zbiranje katoličanov v politiki razumljivo pelje v strankarstvo in boleha na strankarstvu.
ne sprejema, ker zahtevajo stanovanje in kurjavo. Zmanjkalo mi je vseh sredstev za preživljanje in za življenje družine, zato sem bil primoran obrniti se na občino in prositi podpore. Ker pa dimom v trboveljski občini še pristojnosti, mi ta ni dala podpore, in taiko sem stal ves obupan za prihodnost imoje družine.
Obrnil sem se ves obupan na predsednika skupine Jugoslovanske strokovne zveze Križnika ter mu razložil moj skrajno težak položaj. Ta mož pa mi je dejal: »Naša skupina je v sedanjem času velike brezposelnosti že mnogo storila za vaše brezposelne tovariše in bo za vas tudi nekaj. Skupina sama nima denarja za podpore, vam bom pa drugje izposloval nekaj podpore. Pridi čez dva dni.« Nikoli prej nisem z njim govoril, nikoli nisem bil pri tej organizaciji član, pa kljub temu sem našel pri tej organizaciji razumevanje. Iz hvaležnosti sem istočasno hotel pristopiti v organizacijo, in zopet sem dobil odgovor: »Clan boš lahko takrat postal, ko ti bo organizacija izposlovala delo, sedaj prispevkov ne moreš poravnavati.«
Zakaj to opisujem? Skoro bi se mi kdo smejal in mi rekel, da komu slavo pojem ali ga povzdigujem. To povem zaroti tega, ker občina, ki pobira davke, ni imela zame nekaj kovačev, pa ne samo zame, marveč za mojo družino.
Zaznal pa sem, da so dobili drugi podporo, čeprav nimajo istotako v občini pristojnosti in tudi zakoniti predpisi niso tega ovirali. To so bili pač njihovi pristaši — Socialni demokrati. Tudi to sem povedal zato, ker se mi ne zdi nepravilno pdbiranje javnih davščin samo za eno vrsto ljudi, ker tudi jaz, kot neobčan sem v tej občini neposredno, dokler sem imel denar, plačeval davščine.
Za kar mi pa gre, povem pa tu naprej. Država, banovina in občina bo morala skrbeti, da nas brezposelne zaposli. če pa za nos dela ni zlasti v zimskem času, moramo dobiti podpore v denarju, da se preživljamo in oblečemo, saj živi vendar ne moremo pod zemljo. Imamo pa. mislim, tudi pravico do dela im življenja. Saj smo voljni delati, ne pa prosjačiti suhih podpor, če pa dela ni, se gotovo mora drugače urediti za življenje nas .in naših družin.
Kamnik
Strokovna skupina kovinarjev Kamnik sklicuje red'ni letni občni zbor za nedeljo 15. januarja 1939 ob 9 dopoldne v restavraciji »Grajski dvor« (pri
I	etru). Vse člane in članice pozivamo, da se občnega zbora udeleže, ker bodo sklepi za vse članstvo obvezni. Predsednik.
Brdo
Dne 8. januarja je imela skupina svoj redni letni Občni zbor. Centralo JSZ je zastopal tov. štibil j iz Št. Vida. Iz njegovega govora je delavstvo sprevidelo, da nobena druga organizacija tako energično ne nastopa v prid delavstva kakor JSZ. Spodbujal je delavstvo k skupnemu delu. Ob 16 je zaključil svoj govor. Na to so sledila poročila funkcionarjev. Vsi odborniki so vodili svoje funkci je vse leto vzorno in jim je članstvo tudi dalo zaupnico. Po jioročilih so sledile volitve, predložene so bile tri liste. Končno smo prišli do zaključka in je bila lista (št. 2) soglasno sprejeta, in sicer: odborniki Trček Franc, Dolenc Franc, Škof Franc, Snoj Silvo, Acetto Stanko; namestniki Berd-nik Anton, Jarc Franc, Trček Anton, Prezelj Ivan in Mravlja Jože. Nadzorstvo: Jankovič Anton, Preželj Ivan in Bizjan Franc. Delegati za centralni občni zlbor: Snoj Silvo, Trček Franc in Acetto Stanko. Ob 17 je bil občni zbor zaključen. Po občnem zboru so se funkcije takoj razdelile, in sicer takole: Predsednik Trček Franc, pod-redsednik Dolenc Franc, tajnik Skof rane, blagajnik Acetto Stanko, gospodar Snoj Silvo. Namestniki, nadzorstvo in delegati so isti, kakor so zgoraj navedeni. Občnega zbora se ie udeležilo 50 članov.
Rimske Toplice
Občni zbor naše skupine se bo vršil v nedeljo 29. januarja v gostilni gosp. Majcena na Gračnici ob 2 popoldne z običajnim dnevnim redom. Zastopnik centrale pride. Odbor prosi vse člane in članice, da se občnega zbora gotovo udeleže.
Križe
Bedni letni občni zbor strokovne S _x-V*ne čevljarskih pomočnikov se bo vnšil v nedeljo dne 15. januarja ob 9 dopoldne v gostilni Uranič (pri Zot-larju). Pridite vsi! — Odbor.
41 — St. 3 — 1939
DELAVSKA PRAVICA
Občni zbori skupin J SZ-e	CQjOZqhA	fl& WdlL
15. januarja se bo vršil januarja 1939 ob 2 popoldne v prosto-	<7	W
V	nedeljo 15. januarja se bo vršil občni zbor Strokovne skupine gradbenega delavstva v Dolu, in sicer ob 8 dopoldne v prostorih gostilne Morela v Beričevem. Vise tovariše vabimo, da se občnega zbora zanesljivo udeleže.
Občni zbor Strokovne skupine kovinarjev v Kamniku se bo namesto 15. t. m. vršil v nedeljo 22. januarja 1939 oib 9 dopoldne v prostorih gostilne Grajski dvor v Kamniku.
Občni zbor Strokovne skupine gradbenega delavstva v Ljutomeru se vrši, kakor je bil napovedan, v nedeljo 15. januarja ob 9 dopoldne v gostilni Štra-ser v Ljutomeru.
Občni zbor Strokovne skupine lesnega delavstva na Duplici ne bo v nedeljo 22. januarja, pač pa v soboto 21. januarja 1939. Če bo pa kaka sprememba glede na delovni čas v tovarni, bomo članstvo pravočasno po zaupnikih obvestili.
Kakor je bilo že v prejšnji številki »Del. pravice« oibjavljeno, se bo vršil redni letni občni zbor Strokovne skupine tekstilnega delavstva v Jaršah v nedeljo 15. januarja ob pol 10 dopoldne v prostorih gostilne Bunkež v Jaršah.
Občni zbor Strokovne skupine rudarjev v Hrastniku bo v nedeljo 15. januarja 1939 ob pol 9 dopoldne v prostorih gostilne Loger v Hrastniku.
Občni zbor Strokovne skupine rudarjev v Zagorju se ne bo vršil dne 22. januarja, ampak 29. januarja ob 9 dopoldne v prostorih Zadružnega doma v Zagorju.
Občni zbor Strokovne skupine lesnega delavstva v Rimskih toplicah bo 29.
januarja 1939 ob 2 popoldne v prostorih gostilne Majcen v Gračnici.
V	nedeljo 22. januarja bodo imele občne zbore tele skupine:
Javornik: Strokovna skupina kovinarjev; -zastopnik centrale Sr. Zuimer.
Kočevje: Strokovna skupina delavcev; zastopnik centrale Pavšič Štefan.
Kranj: Strokvne skupine stavbincev, tekstilcev in splošna; zastopnik centrale Škofič Ciril.
Kresnice: Strokovna skupina delavcev; zastopnika centrale Sotlar Henrik in Nagode Ivan.
Domžale: Strokovna skupina oblačilnega delavstva; zastopnik centrale Sever Tine.
Apače: Strokovna skupina gradbenega delavstva; zastopnik centrale Lipnik Rupert.
Nazarje: Strokovna skupina lesnega delavstva; zastopnik centrale Hočevar Metod.
Otiški vrh: Strokovna skupina tekstilnih delavcev (dopoldne); zastopnik centrale Pestotnik Janez.
Slovenjgradec:	Strokovna	skupina
delavcev (popoldne); zastopnik centrale Pestotnik Janez.
Iz centrale
Ostavka tov. Petra Lombarda. Dne 2.
februarja 1939 je tov. Lombardo podal trimesečno odpoved na mesto tajnika pri JSZ. Načelstvo JSZ-e je na njegovo izrečno željo, sicer nerado, vendarle odpoved sprejelo.
Odmev izpred 1. decembra
Kakor smo že poročali, jc bil 18. oktobra 1938 obsojen pred okrožnim sodiščem v Ljubljani predsednik ZZD v Kranju Lojze Megla zaradi napada v »Gorenjcu« pod naslovom: »Odgovor predsednika /-ZD v Kranju g. Tonetu Fajfarju«. Sodišče je v tej razpravi obravnavalo tudi mnoge zadeve, ki zadevajo JSZ, ker je Megla skušal dokazati, da je bil njegov napad na tov. Fajfarja upravičen, ker da je JSZ (katere član načelstva jc F.) na napačnih in nekrščanskih potili.
Navajamo glavne točke obrazložitve razsodbe, ki jo je izdalo okrožno sodišče pod št. VIII 37-38, 13:
»Obtoženi Megla Lojze priznava, da je napisal inkriminirani članek, zagovarja so le, da ni imel namena klevetati (žaliti, ur.) zasebnega tožilca ter da je bil od njega izzvan. (Fajfar je namreč naslovil nanj v »Delavski pravici« »Odprto pismo predsedniku ZZD v Kranju«, in sicer zaradi govora, ki ga je imel Megle na ustanovnem občnem zboru ZZD v Kranju, kjer je hudo napadel JSZ, ur.). Nastopil je dokaz resnice, ki je bil dopusten le v toliko, v kolikor ga je obtoženec predlagal v svojem odgovoru na tožio z dne 2. VII. 1938, na poznejše njegove predloge se ni bilo ozirati, ker je bil obtoženec preludiran. Vendar se obtožencu tudi dokaz resnice ni posrečil. Obtoženec je skušal prikazati kot da je njegov članek navadna časopisna polemika, s katero pa ni imel^ namena žaliti zasebnega tožilca. Sodišče smatra predvsem za ugotovljeno, da obtoženec ni bil izzvan od zasebnega tožilca, naj izkaže iz »Odgovora predsed-sednika ZZD v Kranju g. Tonetu Fajfarju«, objavljenem v »Gorenjcu« št. 17 z dne 25. IV. 1938, da je označil obdolženec v svojih izvajanjih na ustanovnem občnem zboru ZZD v Kranju člane, kateri so še ostali v Jugoslovanski strokovni zvezi, za mlačneže, strahopetce in le za one poštenjake, ki so še
fDeiaasJta
GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
PRAVICA
Izhaja vsak četrtek popoldne, v primeru praznika dan prej. — Uredništvo m uprava je v Ljubljani, Miklošičeva centa 22-1. — Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo, Miklošičeva 22-1. Oglasi po ceniku. — Telefon štev. 4948. Številka pošt. čekovnega računa 14.900.
Posamezna številka 1 din. Naročnina: za 1 raesee 4 din, za četrt leta 10 din, za pol leta 20 din, za vse leto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din.
Urejuje in odgovarja Tone.JSajfar „v Ljubljani. Izdaja za konzbrcij »Delavske pravice« Srečko Žumer, Ljubljana. Tiska Zadružna tiskarna r. z. z o. z. v Ljubljani, Tyrševa c. 17 (Maks Blejec)
upali, da se da kaj popraviti. Na ta izvajanja je potem zasebni tožilec odgovoril v »Delavski pravici« v stvarnem in dostojnem tonu, obtoženec pa je podal odgovor z inkriminiranim člankom. Četudi se obtoženec ne strinja z nazori zasebnega tožilca, ni bil upravičen o njem trditi, da brani skupino ljudi, ki blati našo katoliško duhovščino, pljuje po naših svetinjah, ki so nam sveta in dragocena dediščina, nadalje mu očitati, da pljuje na molitev svoje matere in to na ta način, da zagovarja in brani vse ono, kar je obsodila sveta Cerkev, kar je obsodil sv. oče in škofje. Po priči Godini Josipu pa je potrjeno, da pri JSZ sodelujejo tudi duhovniki in da slovenska škofa nista nikdar uradno prepovedala sodelovanje pri JSZ niti nista obsodila n jenega delovanja ... Ne bo držala trditev obtoženca, da je hotel z besedo »pljuniti« označiti samo simbolično, kako je zasebni tožitelj omadeževal JSZ s svojim zadržanjem. Ravno iz posledic, ki so nastale zaradi priobčitve inkriminiranega članka se vidi, da se je obtoženec moral zavedati, da utegne hudo škodovati zasebnemu tožitelju na časti in dobrem imenu. Krivdorek je torej utemeljen.«
Na podlagi tega je bil Lojze Megla obsojen na 480 din denarne kazni ali 8 dni zapora, na 200 din odškodnine zasebnemu tožitelju in na povrnitev sodnih stroškov; ker Megla še ni bil kaznovan, je bil obsojen pogojno za
1	leto. Ker je pa 'bil 1. december pred durmi, je Megla vložil revizijo in priziv na Stol sedmorice. Tako se je zadeva zavlekla in prvodecembrska amnestija je rešila tudi Meglo pred nasledki grdega napada na JSZ in Toneta Fajferja.
Predlanskim je amnestija prav tako zadela tožbo Jugoslovanske strokovne zveze proti Rudolfu Smersuju zaradi napada v »Kresu«, s katerim je stopil boj proti JSZ-i v javnost.
Z gornjo razsodbo okrožnega sodišča v Ljubljani pa je dobila zadoščenje predvsem JSZ, saj je morala celo- edina Megletova priča, kaplan Jožef Godina potrditi, da ima JSZ še vedno katoliški legitimacijo-. Ta nepristranska razsodba sodišča nam daje tudi pogum, da gremo še naprej pogumno po> dosedanji poti.
Odvetnik
dr. Doža Vilfan
ie odprl svojo pisarno v Kranju, Vidovdanska ceita 5, I. naditrop]e poleg sodišCa.
Skrbi Poljske zaradi Ukrajincev so
vedno večje. Ustanovitev velike ukrajinske države, katero propagira Nemčija se težko da izvršiti ne da bi bila prizadeta Poljska, kjer prebiva v prav slabih razmerah pet milijonov Ukrajincev. V začetku letošnjega leta sta se sestala poljski zunanji minister in g. Hitler, da razčistita vprašanje razmerja med Nemčijo in Poljsko. Časopisi so proglasili, da je g. Beck dosegel popoln uspeh pri Hitlerju. Uradno poročilo pa ničesar ne pove o čem sta se sporazumela. Če se spomnimo na predzgodovino lanskega marca in septembra, potem ni gotovo, kako dolgo
Spopadi med Madžari ter Ukrajinci in Cehi pri Munkačevem kažejo, kako malo varne so še meje nove Češko-Slovaške-Ukrajine. Nemčija uvideva, da so meje Karpatske Ukrajine tako zarezale v ukrajinski narod, da mu jo življenje brez prometnih zvez in polj, ki so pripadla Madžarski, skoro nemogoče. Spore bosta morali poravnavati Nemčija in Italija, ki sta meje določevali.
Važen dogodek tega meseca bo sestanek med angleškim ministrskim predsednikom in g. Mussolinijem. Chamberlainova naloga bo, pomiriti Italijo, ki je postavila velike zahteve po francoskem kolonialnem ozemlju. Italija hoče dobiti odločilno moč v Sredozemlju. Poleg francosko-italijan-ske napetosti bo moral Chamberlain načeti tudi špansko vprašanje, kjer se Mussolini bori za premoč s petimi divizijami na strani Franca. Kaj more Anglija popustiti napram Italiji glede Španije? Italija doslej ni izpolnila točnih žalitev Anglije: da se umaknejo vse tuje vojne sile iz Španije. »Dokler so tuje čete v Španiji ne more biti govora o kakih pogajanjih glede priznanja Franca,« je izjavil Chamberlain še 19. decembra v angleškem parlamentu. Če se bo teh besed držal, razgovori o Španiji ne bodo mogli biti prav obširni.
t
»Niti pedi naše zemlje ne damo« izjavlja Francija napram Italiji. Francoski ministrski predsednik Daladier je pretekli teden končal svoje potovanje po francoski koloniji Tunis, kjer so mu prirejali velike slovesnosti in izjavljali, da\ hočejo za vedno biti pod Francijo. PriVejali so tudi demonstracije proti Italiji. »Francoska armada je močna« je izjavljal Daladier. Italijansko časopisje je proglasilo to potovanje in vse te govore, ki so bili ob tej priliki izrečeni, za izzivanje Itali-e. Toda res bo, da še bolj kot za Ita-ijo, so. veljali bdločni klici »ne damo pedi zemlje« Angliji, kateri so hoteli Francozi pokazati, da ne pustijo glede te zemlje nikakega »posredovanja«, ki bi ga mogoče hotel angleški ministrski predsednik po vzgledu Monakovega izpeljati v škodo Francije za pomiritev Italije.
Razočaranje na španskih bojiščih
doživlja Franco. Pred 14 dnevi je hotel z vsemi sredstvi doseči kako odločilno zmago. Toda uspehi po štirinajstdnevni ofenzivi so zelo majhni. Francu ise niso izpolnili upi, da bi za razgovore med Anglijo in Italijo položil na mizo kaka »dovršena dejstva« odločilne zmage. Sedanja ofenziva je nekoliko premaknila sem in tja mejo, pravih uspehov pa ni. Videti je zadnji čas, da ima Franco itežave tudi v svojih vrstah. Če hitro ne doseže kakih uspehov bodo te težave še večje.
Za Evropo važni dogodki se vrše v Ameriki. Amerika se s pravo ameri-‘ kansko naglico oborožil je. Obenem pa njeni državniki dajejo izjave, da bodo odločno nastopili za obrambo demokracije povsod. Za Japonsko je izjavil predsednik Roosevelt, da Amerika ne bo priznala japonskih osvojitev na Kitajskem. Ameriško časopisje ostro napada diktatorske države, ki pa jih ne moremo ponatisniti. Videti je, da se svet vedno bolj jasno deli v dva tabora: Amerika, Anglija in Francija za demokracijo; Japonska, Italija in Nemčija proti.
Šoferska, organizacija ..Volit n
99
Poročilo o II. rednem občnem zboru.
Na dan sv. Treh kraljev 6. t. m. se je vršil II. redni občni zbor. Ze pred določeno uro se je zbralo v društvenem lokalu lepo število tovaričev in je med potekom zbora naraščalo, tako da je ob 16. uri bila dvorana nabito polna.
Podpredsednik Karl Farčnik je občni zbor otvoril s kratkim, a navdušujočim govorom, v katerem je opravičil odsotnost predsednika tov. Pangerca, ki je moral službeno v Zagreb.
Tajnik tov. Jakomin je v enournem poročilu orisal lep napredek »Volana«. Povedal je, da ima društvo že 150 članov. Ustanovljene so podružnice v Ptuju, Celju in Mariboru. Delo tajnika je bilo ogromno. Spisal je nad 70 člankov za razne časopise, razposlal okoli 1800 okrožnic in nad 250 pisem.
Blagajnik tov. Janc je poročal, da je imelo društvo okoli 40.000 din prometa. V blagajni je seda j še nekaj nad 2.000 din. Nadalje see je upravičeno pritoževal nad slabimi in nerednimi plačniki, ki dolgujejo društvu nad pet tisoč dinarjev. Ostali inventar društva je vreden 8.000 din.
Revizorja sta našlsa vse poslovanje v najlepšem redu in sta dala odboru razrešnico, katero je zbor potrdil.
Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika tov. Adamič Avgust, za podpredsednika Farčnik Karel, za tajnika Jakomin Stane, za njegovega namestnika Kokolj Edvard, za blagajnika Iv. Janz, za njegovega namestnika Franc Furlan.^Za preglednika Golob Ignac in Podbevšek Franc. Za odbornike: Poznič, Špacapan, Pangerc. Novak. Seliškar, Anderlič, Cergol, Češenj, Ipavec,
GRAMOFONSKE
PLOŠČE
šlagerje, plesne, narodne, s harmoniko in petjem samo 30 din. Razen tega vzamemo tudi stare v račun. Iščite seznam!
NAPRODAJ več prvovrstnih šiv. strojev, koles, otroških vozičkov, športnih potrebščin in še nešteto vsakovrstnih predmetov zelo poceni pri
PROMET
Ljubljana, nasproti križanske cerkve.
Prelc, Petovšek, Perman, Strehar, Pa-ternost in Voljč.
Poleg manj važnih vprašanj in zadev se je razpravljalo tudi o članih dolžnikih. Sklenilo se je, da se ustavi vsem dolžnikom časopis in pošiljanje-raznih okrožnic. Torej ta številka »Delavske pravice« je zadnja, ki jo prejmejo zaostankarji. Ko simo na občnem zboru brali imena članov dolžnikov, so se prisotni čudili neekaterim znanim imenom, da ne zmorejo 22 par na dan za svoje stanovsko društvo.
Občni zbor smo zaključili ob 19. uri v popolni slogi in edinosti.
Mariborski šoferji
so vabljeni, da se udeležijo ustanovnega občnega zbora šoferskega društva »Volan« za Maribor in okolico, ki bo v nedeljo 15. t. m. ob 9 zjutraj v restavraciji »Slon« na Aleksandrovi
Delavski koledarček
Prosimo vse skupine, da nam gotovo do konca januarja pošljejo denar od prodanih koledarčkov. Za zgled vzemite številne skupine, ki so ga že plačale, in jih posnemajte.
Koledarčke imamo še v zalogi in prosimo člane, da pohitijo z nakupom. Skupine, ki nimajo več koledarčkov, naj takoj naroče nove.
Vsak naš zaveden član naj ima Delavski koledarček!
Do 7. januarja so plačale v celoti prvo pošiljko Delavskih koledarčkov sledeče skupine: Bohinjska^ Bistrica, Celje, Dolnja Lendava, Domžale (obl.), Gameljne, plačilnica Gornja Radgona, Jurklošter, Kočevje, Ljubljana-Zmaj, Radomlje, Rimske toplice, Sorica, Stahovica, Šenčur, Škofja Loka (oblačilna), Šmarje pri Ljubljani, Trbovlje, Tržič, Verd, Št. Vid (tekstilni), Vir.
PRILIKA za tiste, katerim kolo služi za vsakdanjo potrebo! Durkopp, Victoria, Wanderer so trpežna in močna kolesa, katerim smo znižali cene tako, da smo omogočili vsakomur nabavo. Izplača se vam priti na Jesenice v trgovino
MARIJI KRAŠOVEC
nasproti kolodvora Naše geslo je: Dobro in pocenil