Poštnina plačana v gotovini. Posamezna Številka I Din. Š< 4 - Leto XX. - Kranj, 25. januarja 1936. Uredništvo in uprava je v Kranja, Strossmajerjev trg štev. I. Telefon št. 73 /Gorenjec" izhaja vsako siboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zveče,. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankl-ranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za „Gorenjca"'. celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, pos. št. 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveio Zapove Razvoj vsega gospodarskega in socialnega življenja gre v to smer, tla se pre-preparl med delodajalci in delojemalci, med bogatini in proletarci vedno bolj in bolj veča. Sovraštvo med tema dvema slojema je z dneva v dan večje ter se človek boji, kedaj bo izbruhnilo to sovraštvo na dan. Nezadovoljnost med delovnimj sloji grozi pomendrati ne samo tiste, ki jim dajejo delo in pičli zaslužek, marveč tudi. tudi mnoge dru^c socialne, gospodarske in kulturne dobri ne. Eden glavnih vzrokov, da se ta prepad vedno bolj in bolj veča, je pomanjkanje dobrote in ljubezni, ki morata uravnati medsebojno razmerje ne samo med možem in ženo, ne samo med prijatelji in znanci, marveč tudi med delodajalcem in delojemalcem, to je med podjetnikom in delavcem. Zal. da je današnji podjetnik, so tudi hvala Bogu častne izjeme, ki misli, da se nikakor ne more ponižati do delavca in z njim postopati z dobroto in ljubeznijo. Današnji podjetnik je žal le prevelikokrat podoben staremu avstrijskemu „feldweblu". ki misli, da navaden prostak ni nič in ne pomeni nič. Hvala Bogu imamo tudi res lepe izjeme, kjer delodajalec vidi v svojem delavcu res človeka, upošteva njegove zmožnosti in sposobnosti, mu ni samo delodajalec, marveč tudi prijatelj in oče. Takšne delodajalce zna delavec tudi ceniti. Pisec teh vrstic je prišel v hišo dobre krščanske družine. Hišni gospodar in poglavar družine je na visoki plačilni stopnji. Ze je zljubilo, da je preračunal, koliko je na svetu zlata. Dognal je, da je na svetu to'iko čistega zlata, da bi bilo možno tlakovati cesto, ki je dolga 77 km in široka 6 m z 5 centimetrsko plastjo čistega zlata. Velikanska vrednost. In kaj koristi? Prav nič! Človeštvo je kljub temu nesrečno. In če bi bilo na svetu še desetkrat toliko zlata, bi človeštvo ne bilo še nič bolj srečno. Človeštvo in prav posebno delavsto bo srečnejše šele tedaj, ko bodo tudi podjetniki, pa naj si bodo obrtniki, trgovci, tovarnarji ali največji industrijalci, prevzeti ljubezni in dobrote do delavstva. Potem pa kapitalizem ne bo več sfinga, ki grozi unič;ti vso človeško kulturo in človeštvo pognati v nesrečo. K občinskim volitvam v Mošnjah Kadar se pri nas bližajo občinske volitve, si navadno skočimo v lase. To je pač navaden pojav, katerega opazimo po vsem kulturnem svetu, tudi pri narodih, ki stojijo kulturno in politično na višji stopnji kot smo mi. Toda po volitvah to poneha. Tega si želimo tudi pri nas, a žalibog da ni tako. Politika orej ni nič hudega. V gotovih primerih je tudi našim podeželskim občinam potrebna, toda le do gotove meje. Pred vsem pa se je treba varovati, da je ne zanesemo v naše javne gospodarske korporacije in v strokovna društva. Pa ravno v tem pogledu se v naši občini mnogo, mnogo greši. »Kmetijska podružnica" v Mošnjah je v naši občini ena najstarejših gospodarskih ustanov. Pred leli je bila našim kmetskim občanom velika opora. Bila je takorekoč mala strojna in orodarska zadruga. Upravljali so jo nadstrankar-ski možje, ki so se na iako podjetje razumeli. To se pravi, da se ni gledalo na politično opredeljen je posameznikov, ampak le na sposobnost in delavnost pa smo se lahko drug z drugim prav dobro razumeli. Poskrbeli smo z« pri- merne dohodke pri podružnici, da smo si lahko od leta do leta nabavljali potrebne stroje, ter siare popravljali. Tako imamo še sedaj na razpolago več poljedelskih strojev, bran, plugov itd., sadne mline in stiskalnice, sadjarsko orodje, sadne škropilnice, žganjarske kotle in še več drugih stvari, a ker se ne skrbi za popravila gre že vse to polagoma v zgubo. Poprej smo v lepi vzajemnosti uporabljali v našem gospodarstvu, orodje, kar je bilo za občino velika pridobitev. Skrbeli smo tudi za kmetijsko strokovno izobrazbo. Čitali smo »Kmetovalca" ter prirejali razna kmetijska predavanja itd. Ko je biln naša ..Kmetijska podružnica*' v najlepšem razvoju se je pred kakimi tremi leti pojavila parola red našega priseljenca, občinskega nacionalističnega generala, da se mora podružnica nacionalizirati. Tako se je pojavila nad našimi glavami takrat vsemogočna JNS in taki ljudje, ki podružnice ne potrebujejo. Izvajali so nad našo ustanovo terorizem in govorili, da kdor noče tuliti v nacionalni rog, mora izginiti iz odbora. Razume se, da se nekateri za- vedni možje, kateri smo imeli za procvit podružnice največ zaslug temu nasilju nismo uklonili; pustili smo jim »Kmetijsko podružnico" naj pokažejo kaj znajo. Za n; s po treh letih je v Nlošnjah podružnic, znana Je še pod imenom. Člani so po večini odstopili, orodje se zanemarja itd. Torej uspeh popolnoma negativen ter ga našemu JNS generalu g. Nikotu prav privoščimo, da si ga natakne za klobuk. Ravno tako bi se lahko zgodilo tudi z našo šele komaj ustanovljeno zadružno mlekarno. Zato si še to važno zadevo nekoliko oglejmo: Za seboj imamo v tem pogledu že veliko žalostnih izkušenj; preminula je v naši občini že ena mlekarna, ki jo je uničilo strankarstvo. Radi tega smo bili pri ustanavljanju nove zadruge zelo oprezni ter smo si zagotovili gotove pogoje, na katere hočem javnost opozoriti. ' 1. Slovesno smo si takrat zagotavljali, da se v mlekarsko zadrugo politiko ne zanese. 2. Svečano smo si na ustanovnem občnem sestanku obljubili, da pri volitvah upravnega odbora, ne bomo gledali na politično naziranje posameznikov, katerim naj zaupamo vodstvo zadruge. Prav tako se sprejemajo v zadrugo člani, najsi bodo kakršnegakoli nazira-nja. V glavnem je, da izpolnijo po pravilih do zadruge obvezne pogoje. Pod temi pogoji smo izvolili prvi u- Fravni odbor zadruge, kateremu nače-juje še danes g. Tonejc po domače Vovk iz Sp. Otoka. Ker ie pa bil g. Tonejc doslej tudi predsednik občinskega odbora ter kandidira na listi falirane JNS še pri sedanjih obč. volitvah, ki se bodo vršile dne 2. februarja t. 1. na Brezjah, je kakor se sodi iz njegovega izvajanja on prvi pozabil na zgoraj navedeno obvezno obljubo. Ker se pa nacionalistična barka v občini potaplja, se je krat-komalo oklenil naše ustanove, zadružne mlekarne v Zg. Otoku, kot rešilnega čolna. Da je to resnica, nam dokazuje njegova volilna agitacija, ki jo izvajajo njegovi pristaši pri nezavednih in v političnem oziru omahljivih članih zadruge. Znani so nam slučaji, da njegovi agitatorji mamijo volilce, da če ne bo več Tonejc župan ne bo več predsednik mlekarne in zadruga bo propadla. Zopet drugi slučaj: Če ne boste Tonejčeve liste volili, se vam bo mleko odpovedalo. S takimi in podobnimi strašili res koga oplašijo. Znano je tudi, da mlekarni večkrat mleka primanjkuje ter ga mora mlekar iskati tudi pri nečlanih. Pa ti so sedaj g. Tonejcu in njegovim priganja-čem prav prišli, da jih lovijo za glasove s pretvezo, da bodo še nadalje od njih mleko jemali, le če bodo Tonejca volili za župana. Vprašam g. Tonejca in njegove agitatorje, ali jim ni znano, da je tako agitacija po sedanjem volilnem zakonu kaznjiva? Saj ie to opozorilo nabito na občinski deski, katerega je g. Tonejc sam podpisal! Vprašam pa tudi gg. volilce, kateri oddajate mleko mlekarni, ali boste zaradi mleka prodali svoje politično prepričanje. Zaveden mož kaj takega ne bo storil. Kar se pa mleka tiče, vas pa samo strašijo, kot je njihova navada in vam v tem pogledu nemorejo prav nič škodovati. Njih namen je samo ta: izvabiti iz vas glas za svojo listo. Vprašam nadalje g. Tonejca, ali smo se na ustanovnem sestanku mlekarske zadruge tako dogovorili? Ali se ne pravi to, izrabljati našo gospodarsko organizacijo v politično-strankarske namene? Kmetje, zadružniki! Mnogo članov nas je pri tej mlekarski zadrugi, ki se takih in podobnih lovov na volilne glasove ne bojimo. Zavedamo se namreč, da zadruga obstoji iz naših članov, ne pa iz g. Tonejca, ki je slučajno sedaj njen predsednik. Če pa oni iz kakih političnih lazlogov odstopi, si bomo pa izvolili drugega. Ne bo pa g. Tonejca nihče preganjal, dokler bo vršil svojo dolžnost tako kot se je zavezal po pravilih na ustanovnem sestanku. Če se bo pa kljub temu kakemu volilcu zgodila krivica, bomo to zasledovali z budnim očesom. Opozarjam vse člane in prijatelje naše mlekarske zadruge, da je zadruga zato ustanovljena, da je vsem brez izjeme v pomoč, ne pa za Tonejčeve politične namene. Če bo pa kljub mojim spominom visel nad našimi glavami Damoklejev meč ali se mora še tedaj trditi, da je zadruga kmetom v pomoč? Prav gotovo ne! Ker naša zadruga nima z občinsko upravo prav nobenih obveznosti. Vsled tega ne more od nas nihče zahtevati, da bi proti svojemu prepričanju volili pri sedanjih občinskih volitvah listo, ki izhaja iz skrahirane JNS, čeravno so se prelevili v takozvano »gospodarsko fronto". Povem jim pa. da so in ostanejo to, kar so bili doslej t. j. razdiratelji sloge in miru v občini ter Pucelj-Maru-šičevi privrženci. Vsled tega opozarjam vse kmete zadrugarje in druge volilce, da vsakemu Tonejčevemu agitatorju, ki pride k vam, da vas maže z mlekom, pokažite vrata; kajti oni so grobokopi naše mlekarske zadruge. Če bi se pa kateremu članu naše zadruge zgodila vsled volilne kampanje kakršnakoli krivica, jim povem, da bomo na to strogo pazili ter bomo izvajali posledice. Opozorim naše gospode raz-diratelje že naprej, da sino preden je bila ustanovljena mlekarna na Zg. Otoku, dajali mleko zasebnemu izvozniku, a smo tega izvoznika vsled skupnosti novoustanovljene zadruge iz občine izrinili. Če se bo pa pri naši mlekarni izvajala še v naprej taka politika, kot se je pričela izvajati sedaj, lahko tega ali pa Katerega drugega izvoznika zopet pokličemo, da bo zbiral mleko od hiše do hiše, prav po isti ceni ali pa še dražje, kot ga dajemo sedaj v mlekarno. Če pa pride do tega boja, ki ga grobokopi JNS vsiljujejo, ga sicer sprejmemo, a posledice, ki jih bodo doživeli, bodo morali pripisovati sami sebi ne pa za to kriviti IRZ. Vsled tega zakličem še enkrat: politika proč od naše kmečke ustanove! Volili pa bomo dne 2. februarja po naši svobodni vesti in ne tako, kakor nas JNS priganjači slepijo. Globočnik Anton, Mošnje. Še ena k občinskim volitvam v Mošnjah Zdi se mi potrebno, da zopet osvežimo primer nasilja proti volilcem izza zadnjih volitev. Bajželnov oče iz Leš je pred zadnjimi obč. volitvami prejel takole pismo: ..Zupan Jožef. Strogo opozarjamo, da ne boste dne 15. oktobra tega leta volili punktaško listo. Vsakdo mora voliti jugoslovansko nacionalno listo. Vi ste davka oproščeni, zato pazite na to, kaj je Vaša dolžnost do tistega, ki Vas je davka oprostil. Na to Vas zaupno opozarjamo — Nacionalisti." Drugo pismo, pa je bilo napisano no list iz zvezka in položeno na okno. In to fflasi: „Kateri glasuje pri volitvah proti državi, plača davek nazaj in naprej. Neobdavčene Vas opozarjamo, da se ne boste kesnli, Vaš prijatelj, ker sem čitnl novine, Jugoslovanska nacio- nalna stranka, potem veste kaj Vas čaka." Obe pismi sta na razpolago in jih lahko pokažemo tistim nasilnikom, ki so jih pisali! In lahko tudi onim, ki so zadnjo noč stali z ogromnimi koli na straži, da bi „punktaši" ne mogli na agitacijo. O, da bi lahko pokazali še tudi nekega, ki je iz osebne užaljenosti ova-jal lastne ljudi. Pa naj omenim še pritisk in nasilja od tistih, ki bi morali v prvi vrsti ščititi svobodo državljanov? In še krivice in krivice, ki jim ni konca? Možje in fantje! Metlo' v roke in počistite vse kar ne spada na upravo občine Mošnje, ki naj se imenuje tako, kot je bil sklep vseh občanov — naj bo občina Brezje! Pokažite odločnost na dan volitev in ne bojte se nasilja in ne groženj. K. E. S. STRAN 2 Delavski zaupniki V naši patriarhalni dobi sta bila hlapec in dekla člana družine svojega gospodarja. Gospodar je skrbel za streho, obleko in hrano, skrbel pa tudi za duševno stran svojih uslužbencev. Hlapci in dekle so ostali pri hiši tudi v slučaju onemoglosti ali pa jim je gospodar omogočil zgradbo koče z malim zemljiščem, na katerem so lahko s podporo svojega gospodarja ustanovili svojo lastno družino in se osamosvojili. Le redki so bili pni, ki so morali v starosti hoditi od hiše do biše in še ti so se po večini vrnili v svoj domač kraj iz tujine. Tudi v naše kraje prineseno liberalno gospodarstvo je celo na kmetih bistveno spremenilo to razmerje hlapca in dekle do gospodarja. Na kmetih ni več tistega družinskega razmerja med gospodarjem in uslužbenci in ni več pravega smisla ter skrbi za onemoglega hlapca in deklo. Vsak si mora pomagati sam, kakor si pač more. Prav iz tega temelja pa se je to razmerje porušilo v industriji. Delavec je industrijskemu podjetju le še stroj, ni mu več človek, še manj pa živ član podjetja samega. Podjetje ne misli na nje- Eovo onemoglost in ga ne skrbi, k..ko i mogel delavec ustvariti lastno družinsko življenje in si olajšati težo dela. Delavec je spoznal, da podjetju manjka toplote in sploh duše, ki bi razumela njegove težnje. Naša zakonodaja je hotela odpomoči temu zlu ter je ustvarila tudi institucijo obratnih zaupnikov. Po besedilu zakona imajo obratni zaupniki kot zakoniti predstavniki delavstva nalogo, da delujejo za zaščito gospodarskih, socialnih in kulturnih koristi delavcev, vplivajo na vzdrževanje dobrih odnoša-jev med delavci in delodajalci, sodelujejo pri izdelovanju kolektivnih pogodb ter skrbe, da se kolektivne pogodbe izvajajo; posredujejo v vseh sporih, ki izvirajo iz delovnega razmerja, kakor tudi pri določanju akordnih plač, povprečnih in minimalnih zaslužkih ter sploh stremijo, da se zakonite in administrativne odredbe oblastev za zaščito delavcev izvajajo. Da se vzdržuje v podjetju red in disciplina, podpirajo delavce in delodajalce z nasveti ob izstopu iz dela ali odpustu delavcev ter sodelujejo pri upravi raznih delavskih in gospodarskih naprav, zadrug i. t. d. Obratni zaupnik ima po zakonu široko polje za udejstvovanje v korist delavstva, pa tudi v korist podjetja same- ga. Zalibog pa smo dosedaj morali opažati da so podjetja sovplivala na izvolitev obratnih zaupnikov v tej smeri, da obratni zaupniki niso bili v podporo in v zaščito delavstva ter da obratni zaupniki niso storili potrebnih korakov, kadarkoli je podjetje brez utemeljenih razlogov odpustilo podjetju neljube delavce. Obratni zaupniki niso opozarjali inšpekcije rada na nedostatke v podjetju samem ter niso ničesar pripomo- Ve - gli, da bi podjetniki dobili smisel in skrb za svoje delavstvo v slučaju onemoglosti ter smisel in skrb za ustanavljanje delavskih stavbnih zadrug itd. Dan za dnevom, noč za nočjo gledamo, kako iz okolice Kranja hodijo ob vsakem vremenu slabo oblečeni in o-buti delavci po 5, 10 in več kilometrov v svoje delavnice, bodisi peš, ali s kolesom, ali z vlakom ter jih izmučeni zopet zapuščajo. Vsi ti so večinoma kmečki sinovi in hčere, ki stanujejo še pri svojih starših ali sorodnikih v okolici. Nekaj onih delavcev, ki so se preselili iz drugih krajev ali so dobili kako doto, je v sili zgradilo nekaj desetin priprostih hišic, toda večina teh hišic je zgrajenih na kredit. Ta kredit pa ne izvira od podjetnika. Vse to je še veliKo premalo in še zdavnaj ni potreba po delavskih stanovanjih izčrpana. Zadruga »Delavski dom" je napravila samska stanovanja z ogromnimi žrtvami. Vse te žrtve pa so doprinesli oni, ki nimajo podjetij. G. župnik Škerbec je inici jativno posredoval nakup zemljišč v „čirškem bor-štu" ter omogočil nekaterim delavskim in nameščenskim rodbinam zgradbo lastnega doma. To pa je tudi vse, kar se je dosedaj storilo. Ravno obratne zaupnike čaka veliko delo inicijativnega posredovanja v tej panogi. Delavstvo je v tovarni „Intex" izbojevalo prvo zmago ter pridobilo saj polovico takih obratnih zaupnikov, od katerih pričakujemo, da se bodo zavedali svojih nalog in pogumno zastopali koristi delavstva, ter skušali inici jativno posredovati med delodajalcem in delavci za zboljšanje življenskih pogojev delavskegti stanu. Sledile bodo še volitve v nekaterih drugih obratih, med temi tudi v takih, ki so doslej z vs<. brutalnostjo in nezakonitim postopanjem skušali zapreti vrata resničnim delavskim zaupnikom. »GORENJEC« Ako bo delavstvo tudi tu pogumno in t ju drugačno razmerje med delodajal- neustrašeno glasovalo za te prave za- cem in delavcem, kakor ga je k nam stopnike delavstva, bo možno tudi tem zaneslo nesrečno liberalno pojmovanje obratnim zaupnikom ustvariti v podje- in težnje za dobičkom. Priprave za kranjski občin, proračun Čujemo da gospodje od kranjske občinski denar med društva. Tudi smo JNS občinske večine že dalj časa pri- mnenja, da bodo letos vsa ona društva oravljajo občinski proračun, ki bi po več dobila, ki so bila prezrta iz enega našem mišljenju moral biti že davno go- a« drugega razloga v zadnjih dveh letov. Baje se ne morejo zediniti, ker jim tih. zlasti dela težave trošarina in sicer ne V kako veliki izmeri je kranjska ob- samoonanova trošarina.ki sojo lansko le- čina delila društvene podpore, je raz- to upeljali in ki je doživela pred uprav, vidno iz zadnjih dveh proračunov, sodiščem v Celju tako velik polom, am- Prinašamo izvleček iz teh proračun- pak pravijo da jim dela letos tudi tro- skih let v svrho. da služijo posameznim šarina na alkoholne pijače, kakor na društvom za podlago prošnjam za pod- pivo in žganje precej skrbi. Govori se poro. veliko po kranjskih gostilnah o troša- y proračunskem letu 1934/35 je kranj- rini in sicer o eni ali drugi,vendar o ka- ska obfma dft,a društvom >Iedeče j. samskih namerah kranjske občine pa le nič točnega ne vemo. Pripovedujejo . da se nahaja med kranjskimi JNS-arji Sokolu društvu (letno telov.) 2.000 D,„ celo struia. ki hoče vsaj novo trošarino fkohk, cet, .... io.ooo Din ■ .,■ . „___i.__, ,„ • Knjižnici Narodne cita niče . 5.000 Din povsem ukiniti; tem nasproti pa vztraja „ , ...... m"Tz" „. i , i • . j v '. i Narodni čitalnici ...... 5.000 Din ona druga stran, ki je trošarino z ek- . .... .. . v, , . „ Glasbeni šoli........ 14.000 Din sperti vred iznašla na stališču, naj se - ' . i i • j i • ji »i - ..Korotanu ........ 3 000 Din vsaj počaka, da bo izdal svo|0 odločbo . .... „„„ r,. i * • 1 r\ t *.l j_ L l,~x„ Narodno strokovni zvozi, podružnica 2.00) Din državni svet. O vseh teh stvareh hoče- Cj . „ ,v. . • .. i i Strelski družini ...... 1.000 Din mo pozneie obsirneie pisati, ko bomo c , ... ,. i i . i ,i i ..Svobodi ........ 1.000 Din imeli konkretne podatke na razpolago. ,. ... ' ' ° l •ostilivrnrski zndrupi za priredi tcv Za enkrat smatramo le za potrebno, da servirnejra tečaja ...... 2.000 Din opozorimo kranjske davkoplačevalce, Prispevek k stroškom prireditve poda ravno v sedanjem času opravljajo vodom blagoslov, nove lestve . . 2.000 Din občinski očetje najvažnejši posel, ko Gasilski četi........ 10.000 Din sestavljajo proračun in nalagajo svojim Skladu Jndranske straže . . . 1.000 Din občanom bremena, ki bodo po davčni V proračunskem letu 1935/36: moči vsakega posameznika težili. Pri Gasilski četi ........ 8.000 Din te* priliki hočemo interesente še na ne- Sokolskemu društvu (let no telov.) 2.000 Din kaj opozoriti. JNS občinska večina je v Sokolski četi ....... 10.000 Din svojih dveh proračunih osobito visoko Narodni čitalnici ....... 4.000 Din dotirala nekatera kranjska društva med Glasbeni šoli ........12.000 Din tem, ko je druga društva povsem pre- iudsk' knjižnici..... 4.000 Din zrla. Kranjski JNS občinski zastop je Narodno strokovni zvezi .... 2.000 Din bil v zadnjih letih mišljenja, da zaslu- <■-> 1 ,-i„ fndranske straže .... 1.000 D» žito nekatera društva prav nosebno pod- ..Svobodi" . ....... 1.500 Din poro. medtem, ko druga niso prav niče- Glasbenemu društvu .....2.000 Din sar dobila. Na očitke, da tako razdelje- ..Korotanu" ........ 2.500 Din vanje podpor ni prav. se ie vedno od- Strelski družini ...... 1.000 Din govarjalo. da so društva, ki so dobila potem yz f ^ ravnn|o dn)5tva oodporo. o pravem času vložila uteme- , . 11111 1 ljene nrošnie. dočim so ostala ali sploh kl 8(1 blla dosleJ morda Prezrta! opustila vsako prošnjo, ali pa so bila s svojimi jirošnjnmi prepozna. Dn se le- tos ne bo kar takega zgodilo, opozaria- Malokalibersko streljanje se vrši vsako mo društva, ki reflekiiraio na občinsko 1 * 1 „ • o. „ „„-¿„.1 .....i____ . v. i v v . sredo zvečer v dvorani ..stare poste a norinoro. nai ctmpreje vloze prošnje, in , lahko rečemo tudi svoje zahteve po za dame vsak četrtek zvečer pri „Zlati ondnori. ker prav nič ne dvomimo da rjbi" v Kranju. Vabljeni vsi in vse! . >do gospodje od JNS pravično delili Z a neveste vsa kuhinjska posoda, jedilno o-rodje, vse za gospodinjstvo Hlebš - Kranj Velik popust slike, okvirji, ogledala, stekleni-na, porcelan 1 aTti/ar Josip: Junaška doba Slovencev Zgodovinska povest iz 15. stoletja. Godi se na Gorenjskem ob času turških vpadov. (Nadaljevanje.) Po preteku dolgih šestih let je prišla vendar ioda ne rešitev iz sužnosti, temveč le Sarajevega. Dopolnila sem osemindvajset let, kos>^ bile moje tri tovarišice precej mlajše mimo mene. Nadzorovalka harema mi je povedala nekega dne, da ne bom več ostala v Sarajevem, temveč da sem odločena za harem turškega paše v Banjaluki. Tega naznanila sem se ustrašila, ker sem se morala ločiti od ljubih hrvaških prijateljic. Silno težko smo se poslovile. Vendar pa sem bila vesela, da moram iti v Banjoluko, ker so mi povedali, da je to mesto veliko bliže moji domovini. Iz Sarajevega sem se odpeljala v spremstvu devh Turkov. Zopet so mi dali črno ohlapno obleko in pajčolan čez obraz. V vozu je sedel poleg mene fantiček, ki sem ga pripeljala s seboj v Križe. Mnogo solz sem že pretočila zaradi njega. ke.r seia ga dobila zoper svojo voljo. Toda mati njegova sem in ne morem drugače, kakor da ga ljubim. Najbolj me je skrbelo, kje ga bom dala krstiti. Pa nikjer ni bilo duhovna, da bi ga bil sprejel v katoliško cerkev. Bala sem se, da bi ne bil umrl kot pagan. Tedaj sem se spomnila našega gospoda vikarja, ki je rekel: „V sili sme vsak človek krstiti." V tem primeru je bila res sila. Uporabila sem pravico, da sem ga krstila sama, mu dala ime Janez (kakor se zove moj oče) ter postala dečku telesna in duševna mati. Poleg tega pa sem vedno upala, da mi morebiti Bog kdaj nakloni mašnika, ki ga bo krstil še enkrat, ako bi ga ne bila jaz pravilno krstila. Dolga je bila pot iz Sarajevega v Banjoluko, pa čudovito lahko sem jo prenašala. Kljub temu da sem silno rada zapustila svojega dosedanjega gospodarja, mi je hodilo vendar na misel, zakaj me je odslovil. Gotovo sem prišla v nemilost. Dobro vem zakaj. Ali pa sem bila pri svojih osemindvajsetih letih bila že prestara? Tudi mogoče, saj dobi tako visok gospod lahko dosti mlajših. Na vsak način sem se z veseljem poslovila. Pri odhodu mi je dal paša nekaj zlatnikov, ki bi jih bila morala odkloniti kot nepošteno plačilo. Kljub temu sem jih vendar vzela, ker nisem imela nič denarja. Po več dnevih sva se pripeljala z dečkom v Banjoluko, ležečo na prostorni ravnini, obdani z gorami. Turka-spreuiljevalca sta šla z nama skozi več ozkih ulic ter naju dovedla do velikega poslopja. Potrkala sta na vrata ter povedala odkod in s kom prihajata. Tedaj je zaškripal ključ in pri odprtih vrtatih je stala zagrnjena Turkinja, gotovo že obveščena o najinem prihodu. Turka sta morala ostati zunaj, midva pa sva bila sprejeta v notranjščino. Zopet v haremu. Vse je izgledalo tako kakor v Sarajevem, le oprava je bila bolj preprosta. Enako sužnji so me prodali drugemu pašu. Začel se je nov križev pot. Iz ene jame sem padla v drugo. Cemu sern vendar na svetu? Ali samo za greh? Morebiti pa delam pokoro za sebe in za druge? Želela sem si smrt, toda zaradi otroka bi še rada živela tako dolgo, da bi si mogel sam kaj zaslužiti. Strežnica je naju peljala v večjo sobo, kjer sta stanovali dve drugi žrtvi turškega oblastneža. Tudi ti dve sta bili Hrvatici. Štela sem dneve, tedne in mesece z upanjem, da bom morebiti kmalu oproščena trpljenja. Ioda nobene rešitve. Rada pa pripoznam, da je imel paša sočutje z mojo usodo. Dečka je vzel v svojo oskrbo in ga sprejel v vzgojo z lastnimi sinovi. Izražal mi je tudi na druge načine naklonjenost. Toda ko je videl, da se ne morem navaditi takega življenja, mi je končno izkazal največjo milost s tem, da me je oprostil, čeprav še le po preteku štirih let. Dobila sem pisano dovoljenje — po turškem: ferman — da smeva s sinčkom zapustiti Banjoluko in da imava prosto pot iz turškega cesarstva. Paša je nama dal tudi izdatno podporo in oskrbel voz, na katerem sva se peljala ob reki Vrhas tjadol do Save. Ko sva prišla čez most sva bila v naši državi. Kdo bi popisal to srečo. Po-klenila sva z dečkom in se s povzdignjenimi rokami zahvalila Bogu za rešitev. Zdaj se je začela pešpot proti Zagrebu. Dobila sva veliko dobrih ljudi, ki so nama pomagali na razne načine, saj so pogostoma videli popotnike, vračujoče se iz turške sužnosti v domovino. Mesto turške obleke so nama dali drugo obleko. Po dolgem potovanju sva brez posebnih nezgod prišla v Ljubljano, Kranj in Križe. O srečne oči, da so po desetih letih zopet zagledale očetovo hišo!" Tako je pripovedovala Crašičeva Lenea. Čeprav je bila po svoji vrnitvi s Turškega stara še le 32 let, je vendar vse nekako ovenelo na njej. Turki so oropali slovensko devo mladostne lepote. Le solze na njenih licih so bile vedno sveže, kadai se je spominjala prestanega trpljenja. O uboga Lenea, mučenka, junakinja! »GORENJEC« STRAN 3 Tedenske novice IZ UPRAVE. Naše cenj. prijatelje pri naročilih za inozemstvo opozarjamo, da navedejo točen naslov naročnika. Naročnina za inozemstvo stane 70 Din. Gotovo je, da vsakega, ki se je izselil iz domačega kraja zanimajo vsi dogodki. List je naročilo že več naših rojakov iz Amerike in Avstrije. Dobivajo ga redno vsak teden. Priporočite ga tudi vi svojim znancem v inozemstvu. KRANJ Princezka in pastirček nu odru Ljudskega doma v Kranju. To lepo mladinsko igro, ki jo je spisal Pavel Golia, vprizori Mladinska zveza Jugoslovanske strokovne zveze v Kranju t nedeljo 26. jan. ob 4. uri popoldne in dne 2. febr. ob 4. uri popoldne. Vloge so dobre razdeljene, tako da je upati, da bo igra dobro izpadla, čeprav so še mladi igralci. Redni občni zbor jugoslovanskih obrtnikov. V nedeljo ob 9. uri to je po osmi sv. maši se vrši v dvorani Ljudskega doma v Kranju redni letni občni zbor Društva jugoslovanskih obrtnikov. Stanovska dolžnost je, da se tegu zbora, na katerem se bodo vršile tudi volitve novega odbora, udeleži vse zavedno in pošteno članstvo. Začetek točno ob 9. uri. Gorenjski rejec malih živali v Kranju priredi 2. in 3. februarja 1936 ve' ko razstavo — Kanaltkov in drugih eksotičnih ptičev v hiši g. Peter Mayer-ju (pri Petrčku) v Kranju, Mestni trg 1. V. Prosvetni večer. Vse Kranjčane prav vljudno vabimo na zanimivo predavanje o starodavnem Kranju. Predaval bo znani zgodovinar in naš rojak g. dr. Zontar Josip, profesor na tukajšnji gimnaziji. Prepričani smo, da se bi) občinstvo tega predavanja udeležilo V obilnem številu. Predavanje bodo pojasnevale ski-optične slike,ki jih je tukajšnje Prosvetno društvo v ta namen napravilo. Opozarjamo na točen začetek. Predavanje bo v četrtek dne 30. januarju ob 8. uri zvečer v dvorani Ljudskega doma. Nabavite si vstopnice v predprodaji v „lliriji", sedeži so po 3 in 2 Din, stojišča , Din. Skupino poselske zveze v Kranju sporoča svojim članicam, da bo redni sestanek v nedeljo 26. t. in. popoldne po 3. uri v Delavskem domu v sobi „Jugos|ovanske strokovne zveze". Pridite vse! Gorenjski rejec malih živali v Kranju naznanja vsem ljubiteljem malih živali, da ima svoje prostore na Mestnem trgu št. 17 v hiši gospe Lukeževe (dvorana na dvorišču), kjer imajo člani in nečlani vsa društvena glasila in tudi inozemski strokovni list brezplačno na upogled. Vse informacije vsak pelek od 8—9 ure zvečer. Društvni sestanek vsako prvo nedeljo v mesecu ob pol 10. uri dop. Odbor. Novi pod načelnik g. Leo Loj k je prispel na svoje novo službeno mesto v Kranj. Iskreno pozdravljamo novega g. podnačelnika ter mu želimo mnogo uspeha V njegovem službovanju. V Bc]gradu je izšel nov list, ki na prvi pogled izgleda ena sama velika mešanica. Toda, ko se natančneje pogleda človek dobi niis, da je to lisi ki nima prav gotovo preveč znanja v zgodovini, kulturi in literaturi Slovencev. List se namreč imenuje „Budučnost jugoslo-venstva". Posebnost njegova je ta, da piše v latinskih in čirilskih črkah, toda v srbskem jeziku. Cilj mu je enotnost pisave, jezika in kulture. Toda že v prvi številki s« je ta njegova enotnost pokazala v tem, da je ves pisan v srbskem jeziku. Ni upati, da bo list, ki zastopa take smernice, še dolgo izhajal. Československa Beseda, Kranj, kona svoji 6. fadnou valnou hromadu, dne 2. unora 1936. v členske mistnosti hotela .Jelen" v Kranji. Začatek v 9. hodin dopoledne. Nesejde-li se dostatečnv počet členu, kona se fadna valna hromada o hodinu pozdeji za každeho počtu členu. Kriza « Jadranski straži. Iz zanesljivega vira smo zvedeli, da je predsednik Jadranske straže v Kranju že pred nekaj meseci odložil svoje predsedniško mesto in da vodi sedaj društvo njegov podpredsednik. Ni nam znano iz katere-rega razloga je g. predsednik svoje mesto odložil. Če je storil to iz razloga, ker je smatral, da ni združljivo, da je kot predsednik JNS stranke v Kranju obenem tudi predsednik Jadranske straže, potem smatramo, da je 10 povsem pravilno storil, ker smo tudi mi mišljenja, da nikakor ne gre, da bi stal na čelu take nodstrankarske organizacije, kakor je Jadranska straža izrazito politično eksponiran človek. Če je naše mišljenje pravilno, potem gre g. predsedniku vse naše priznanje. Zakaj se članstvo Jadranske straže o tej premembi ni obvestilo, je drugo vprašanje, ki ga pustim za enkrat še nerešeno. Čujemo, da se vrše priprave za občni zbor Jadranske straže, ki bo menda prihodnji teden enkrat in čujemo tudi, da se pripravlja kandidatura za predsednika, ki ni v skladu z našim zgornjim načelom Mišljenja smo, da ne spada na mesto Predsednika Jadranske straže v Kranju član, ki se je v pravkar pretekli s'avni JNS dobi posebno eksponiral za to politično stran. Jadranska stražu mora ostati tudi v Kranju nndstran-karska organizacija, ako hoče uspevati tako. kakor zasluži tako društvo. Delavska politika. Dopisnik Delavske politike se je v predzadnji številki obregnil v Gorenjca. Dotičnemu bi priporočali da natančneje prelista Gorenjca, pa bo v njem našel primeren odgovor. Volitve obratnih zaupnikov. Pri volitvah o-bratnih zaupnikov v tovarni Intex je z veliko večino in premočjo zmagala lista JSZ. ki je dobila 117 glasov, rodeči so dobili 86. plavi pa 24 glasov Rezultat sam že kaže, da zavednost krščanskega delavstva ne opadn, kot hočejo to nekateri prikazati. Nosilec liste JSZ je bil g. J. Kristane. V tov.mi Zabret et comp. so isto bile volitve po skrajšanem postopku Ict je JSZ dobila 2 zaupniku ker nasprotne liste sploh ni bilo. V soboto 25. I. pa se vrše volitve v Jugočeški, nosilec liste g. Sekne, in v Jugobruni, kjer je nosilec lisie g. Zeni. Pozivamo naše krščansko misleče delavstvo, da se korporativno udeleži volitev in naj z belo glasovnico pokaže, da je pobornik katoliških načel. J.S.Z. Usak otrok že ne da izvršuje najhitrejše, najlepše in najcenejše entlanje, ažuriranje, predtiskanje, strojno in ročno vezenje IVI. Ogrizek "ZSZftSSSr Za prvovrstno izdelavo Vam jamči strokovno znanje in letna praksa tvrdke, zato zaupajte tudi Vi vsa dela le kovnjaku v roke! Ivanka äjjj v % srečo; Tako mislite sosedi, ker ji vedno vse gladko potečo. Gospa Ivanka pa pojasni: Srečo je v delu in v pravilni izberi sredstev za gospodinjstvo. Tudi pri perilu. Terpentinovo milo Zlatorog, ki jaz žnjim vedno perem, da vedno belo in duhteče perilo. To milo pere skrajno prizanesljivo in perilo jo dolgo let. To srečo si lahko vsak privošči. ovoTERPENTINOVO Hi Slovenski možje in fantje delajo obračun Naše občine dobivajo ljudi.ki so bili prej s silo vrženi iz občinske uprave, čeprav so imeli zaupanje občanov. Zadnjo nedeljo 19. januarja so se vršile v devetih občinah občinske volitve, pri katerih je )RZ, zmagala s 76.4%, združeni nasprotniki pa so dobili komaj 23.6%>. Na Gorenjskem so bile volitve v občinah Begunje pri Lescah in v Lescah. V Begunjah niso mogli nasprotniki sestaviti liste in je dobila JRZ vseh 18 odbornikov. Tudi v Lescah, HUJE IN KLANEC Velikonočni pouk za može odpade v nedeljo 26. t. m. radi zborovanja Društvu Jugoslovanskih obrtnikov. STRAŽIŠČE Tukajšnje Prosvetno društ-o je v nedeljo uprizorilo igro „Zlatorog". Igra je bila igrana dobro in so vsi igralci s tem pokazali kuj premore podeželski oder, ako vladu med članstvom skupnost. Na željo občinstva ^e bo igru ponovila v nedeljo 26. januarja ob 3. uri popoldan in v nedeljo 2. februarju. Vsakovrstno urar9ko ii draguljarsk blago Vam nudi najceneje I. LEVIČNIK - urar KRANJ - JESENICE — * Ure, zlatnina, dragulji, jedilni pribori v cromi-nu, alpaki in v srebru. Za ženine, neveste največja izbira! Vsa urftrska in zlatarska popre, ila se izvršujejo so.idno in nejceneje. Priznano najboljše blage! TR2IC Čuuen obisk. Presenečeni so bili nekateri Tr-žičuni nad obiskom, ki smo ga imeli prejšnji teden. Ni nas pa obiskala neka visoka oseba, temveč se je davčni avto iz Kranja skoro napolnil z zarubljenimi predmeti. Tudi katera solza se je utrnila vsled izgube stvari, ki je že nekako bila za posameznika draga ali pa tudi potrebna. Vse to so odpeljali v Kranj, kjer je bilo baje prodano ne ravno po visoki ceni. Menda ne bodo pokriti vsi davki z izkupičkom: mnogo jih je pa ki so marsikateri predmet teško pogrešili. PODBREZJE Slov. kat. izobraževalno društvo priredi v gasilskem domu na Svečnico 2. II. igro Ulica št. 15. Predstave bodo dve in sicer ob 3. in 7. uri popoldne. Katerim je do smeha in zabave, naj pride in ne bo mu žal. ŠENČUR „T« sabjmenski dopisniki" — rentačijo nekateri in ironično pristavljajo: »Tega bodo še pekli vragi, samo Ida bi se enkrat njegove berglje stegnile . . ." Kruta obsodba, kaj ne g. urednik. In zukaj? Zato, ker sena zadnjič ra/.bobnul med svet, da imamo pri nus Štiri kotla in da so vsi drugi v privatnih rokah. — ki so bili namreč zato hudo užaljeni. Protestiralo je tudi Kmetijsko gospodursko dtuštvo, da je omenjeno društvo lastnik samo enega kotla in da so vsi drugi v privatnih rokah. — Nismo trdili, da je lastnik štirih kotlov ravno imenovano društvo, rekli smo le, da so kotli vsak čas na razpolago - s N*ni je povedano vse! Se bodo brundali zadovoljno predse ongavi očka: „0, ti hodikov hodik, spet jih je pošte- starem gnezdu samostojnežev, se je pokazal napredek. JRZ je dobila 94 glasov, združeni nasprotnikipa 173. Zavedali so se vsi nasprotniki,, da bodo strti, a da bo polom tak tega niso pričakovali. Naše ljudstvo je reklo da obračun mora priti. Danes vidimo, kje j« slavna JNS vlada. Kje so njihovi nepremagljivi voditelji? Ostali so sami in kakor spokorniki žive še nadaljne dni v premišljevanju na preteklost. no ošvrknil!" Nergači pa bodo »tuhtali" in ..gruntali" še naprej, kdo je ta »preklicani" dopisnik. Seveda bodo ugibali zaman! Kako bi moglo biti drugače g. urednik?! Jaz bom molčal kot — grob. Da boste storili tudi vi tako — o tem ne dvomim. Nov grob. V sredo 15. t. m. je umrla na Visokem v starosti 59 let ga, Marija Šter, soproga bivšega dolgoletnega župana šenčurske občine, Jakoba štera. Pokojnica je bila izredno blagu in odločno narodna žena. O njeni splošni priljubljenosti je pridala velika udeležba pri pogrebu. V petek ob 10. so jo položili na šenčurskem pokopališču k zadnjemu pečitku. Pokojnici bodi ohranjen časten spomin, žalujočim svojcem naše sožalje. Občinske volitve pred rekonskrukcijo občinskega odbora v zvezi z združenjem bivše občine Voglje ter vasi Hrastje in Prebačevo iz 'bivše občine Hrastje občini Šenčur se približujejo s tihimi koraki. Koliko bo kandidatov za župauski stolček še ne vemo, celotna situacija je vsekakoi še premalo jasna. Le to je gotovo, da Piparsko društvo ne bo postavilo posebne. liste. m T. Pazite, da zopet ne pozabite da vam za prodajo vašega blaga in izdelkov največ koristi dobra in lepa k-eklrma z letaki, plakati in prospekti, ki vam jih poceni in najmoderneje izdela v eno ali večbarvnem tisku Tiskovna društvo* Kranj Telefon št. 73. DOBRAVA PRI KROFI »Prosvetno društvo". Po dolgem časj bomo tudi mi prešli iz mrtve točke v gibanje. Kakor večina društev tako je tudi naše zadela ista usoda, da je bilo pod prejšnjim režimom razpnščeno. Sedaj ko zopel svobodno dihamo, bomo sklicali v nedeljo dne 26 t. m. po maši ponovni občni zbor pri Debeljaku »a Sr. Dobravi. Dolgo, dolgo smo čakali kdaj bodo postavili poklicani molje ;n fantje društvo sopet na noge. Čudno se mm zdi, d» človek, kateri je bil zato že nuj »olj poklican ni že prej ustanovil društva. Res je, da nimamo svojega doma in tudi prostora i,e, todto hodit m skromni, kakor smo bili. Prej nam je dal Debel j ako v oče sobo v svoji hiši za društvene namene, pravtako je še dares na razpolago; zato je bilo pulilo izgovarjanje, da ni prostora za ta namen. Sušlalo se je celo, da mislij-j na- V VSEH PROSTORIH HOTELA STARE POŠTE. Cene stalne prirede v nedeljo, dne 26. jan. ob 5. uri popoldne H PROSTO ZABAVO S PLESOM - Igrajo tri godbe. — Počutili se boste kakor v prosti naravi. - Vstopnina Din 5"- Za obilen obisk se priporočajo LOVCI. jeti sobo v kateri so rajali Sokoli, v prosvetne namene. Bili smo odločno proti temu, nastalo je veliko vprašanje, če bo sploh mogoče društvo tam ustanoviti, a se nam fldi da so to morali opustiti. Ker pu ima stari odbor še vedno največje zaupanje pri ljudeh je šel preko tegn in sklical obč. zbor pri našemu zvestemu pristašu — Debeljaku. V nedeljo vsi na obč. zbor, da bomo manifestirali za naše ideje, da bomo zopet zastavili vse svoje moči in še bolje orali ledino! Prosvetar BREZJE Kat. prosvetno društvo Brezje je imelo v nedeljo 19. t. m. svoj redni občni zbor. V preteklem letu je dramatski odsek nastopil petkrat na domačem odru, enkrat pa je gostoval v Begunjah. Izvoljen je bil stari odbor z g. Mirkom Finžgarjem na čelu. Z obnovitvijo Prosv. zveze smo dobili nove pobude za na-daljne delo. MOŠNJE Občinski odbor v Mošnjah razpuščen, Kr. banska uprava je v pondeljek 20. t. m. razpustila ves občinski odbor s predsednikom (županom) vred. Prezgodaj so se hvalili ti dvakrat faliraU JNS arji, ko so raznašali fantastične govorice: »Revizor je dobil vse v najlepšem redu, niti pičice ni bilo napačnega, da še pohvalil nas je! Klerikalci naj se kar pod nosom obrišejo!" V četrtek je bilo pa drugače, ko jim je občinski sluga prinesel celo pismene »pohvale" za njihova dela »ljubezni" napram »klerikalcem". V svoji veliki »ponižnosti" jih niso nič kaj radi sprejeli! H Z ustanovnim občnim zborom 20. XII. 1935. v življenje poklicani kranjski šahovski klub živahno deluje v svojem prijaznem lokalu v salonu hotela Jelen. Na občnem zboru izvoljeni odbor se je takole konstituiral: predsednik dr Megušar, podpredsednik Kern Dore, tajnik, Singer Hinko, blagajnik Prah Vladisluv, gospodar Klasek Alojzij, kapetan Šorli Jože, odborniki: dr. Lumpret, Pogačnik, ing. Skopal in prof. Žagar. Klub ima že preko 50 članov, ki navdušeno goje kraljevsko igro na lepih klubovih šuhovnicah v salonu hotela Jelen, kjer se redno zbirajo ob torkih in četrtkih od 8 ure zvečer dalje in ob nedeljah popoldne. Pristopili so k klubu tudi člani, ki sploh še ne znajo igrati šahu in se v klubu prav dobro počutijo, ker jim vsi izurjeni igralci radi pomagajo pri premagunju začetnih težav. Vstop v klub je vsakemu omogočen, ker so prispevki zel« nizki, vpisnina 3 Din in članarina 2 Din mesečno. Vsi, ki imajo voljo gojiti šahovsko igro, se z njo vzgajati in preživeti ob njej lepe trenotke, so vedno v klubu dobrodošli. Par gospodov, ki so premožnejši, je pokazalo razu mevanje za to lepo in posebno /a mladino koristno stvar in so pristopili k klubu kot usta-novni člani s tem, da so podprli klubovo delovanje z nsiunovnino, ki znaša 200 Din. Upamo, da ti primeri ne bodo ostali osamljeni in da se bo v seznam ustanovnih članov pojavilo še več uvidevnih gospodov. V nedeljo 26. t. m. bodo člani kranjskega šah. kluba merili moči z enim nujmočnejših šahovskih klulniv v Ljubljani, s š. k. Šem- petrom, v prijateljski tekmi na 20 deskah. Pričetek tekme bo ob 2 uri popoldne in se bo vršila v hotelu Jelen. Vstopnine k tej prireditvi ni. Vsi prijatelji šahovske igre ste pri tej prireditvi dobrodošli! Odbor. KMETIJSTVO Danes objavljamo razpored raidio-prcdavanj iz kmetijske stroke v mesecu februarju t. 1. 26. I. Kmetijski nasveti. 2. II. Basaj: Zadružna oblika gospodarstva med drugimi kolektivnimi oblikami. 9. II. Flego: Ravnanje z vinom. 16. II. Basaj: Kaj nam prinaša novi zadružni zakon? 23. II, Ing. Muri: O prašičereji. Priporočamo vsem našim kmetovalcem da pozorno slede tem predavanjem, saj je skoro v vsaki vasi ra^lio aparat. Lahko se za to koristijo tudi aparati v šolah, društvenih domovih in drugod. Kakor obvešča banska uprava, imajo vsi poslušalci pravico postavljati stvarna vprašanja iz kmetijske stroke in se bo na ista odgovarjalo po radio v zvezi s predavanjem, ki je najbolj podobno stavljenemu vprašanju ali pa V zvezi s kmetijskimi nasveti. Ta vprašanja je treba pošiljati kmetijskemu oddelku banske uprave ali pa direktno radio oddajni postaji v Ljubljani. VOJAŠKE ZADEVE Uprava občine Kranj razglaša sledeče: 1. Mladeniči rojeni leta 1918. pristojni v občino Kranj, kakor tudi oni, ki so pristojni v druge občine in bivajo stalno v Kranju se poživljajo, da se takoj, a najdalje do t, februarjn t. 1. zglasijo v vojaškem uradu podpisane uprave radi vpisu v vojaško evidenco. Za mladeniče, kateri so rojeni v Kranju in bivajo izven tuk. občine morajo to dolžnost opraviti stariši ali drugi sorodniki. Nadalje se opozarjajo tudi stariši onih mla-deničev. kateri niso bili rojeni v Kranju in tudi sedaj ne bivajo v občini, pa so si tekom let pridobili domovinstvo v tukajšnji občini, da ste prijavijo radi vpisa. Kdor se temu pozivu pravočasno ali sploh ne odzove, bo kaznovan po voj. zakonu. (Voj. br. 79/1). 2 Vojni obvezniki pristojni v občino Kranj, rojeni 1886 do 1913. kateri se smutrajo za vojaško službo nesposobne in želijo, da se jih ob priliki rednih naborov v tekočem letu predstavi rekrutni komisiji, naj se zglasijo v vojaškem uradu podpisano uprave najkasneje do 1. februarja tek. 1. (Voj. br. 80/1). 3. Mladeniči rojeni leta 1916. pristojni v občino Kranj se poživljajo, da se takoj, a najkasneje do 1. februarja t. 1. zglasijo v vojaškem uradu podpisane uprave radi vpisa v rekrutni spisek. S seboj morajo prinesti družinsko polo, voj-ničko izpravo očeta in starejših bratov, kateri so že odslužili kuderski rok. Za one mladeniče, kateri ne bivajo \ Kranju, morajo tO dolžnost opraviti njihovi roditelji ali drugi sorodniki. Kdor se temu pozivu pravočasno ali pa sploh ne odzove, bo kaznovan po voj. kaz. zakonu radi noi/v ršcvnnja 'vojaških dolžnosti. (Voj. br. 81/1). Cviček pravi dolenjski, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica 11. ITI H L I OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapemik, v hiši g. F. Ažmana. Fotograf Rovšek S* pustom. Pride tudi na dom brezplačno. Slike za legitimacije stanejo štiri samo Din 25.— Kranj, Cojzov (pri pokopališču). Važno! Modroce! Otomane, spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj. Hišo z njivo prodam. Primskovo 44. Odda se :'elo lepo stanovanje dveh sob in kuhinje. Sejmišče 2. Hiša na Klancu se proda za 4-0.000 Din. 23.000 Din je potrebne gotovine. Informacije daje (Irašič, Klane 32. Zdravo dekle, pridno ubogljivo, veščo gospodinjskih del tudi kuhe in ima rada otroke takoj sprejmem. Naslov v upravi. Kdo oglašuje, ta napreduje! KLOBUKI KLOBUKE IZBIRA VELIKA CENE BREZ KONKURENCE* SE PRIPOROČ A Albin Jazbec v Kranju naivečja trgovina z izgotovljenlml obla- kami na Gorenjskem. Vsakovrstno blago za obleko, perilo M C* ver S' 4? (Ljudski dom) r. z. z n. z. Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranju.