DELOVNI OSNUTEK URBANISTICNEGA NACRTA UUBUANE
Sodelovalo je 605 občanov
Zbrani so podatki o javni razpravi, v kateri so krajani na devetih srečanjih postavili 78 vprašar.j, predlogov in mnenj
Za Bežigradom se je končala jav-na razprava o delovnem osnutku urbarrističnega načrta Ljubljana, ki so jo v devetih razgovorih pripravili za vseh 28 bežigrajskih krajevnih skupnosti Vido Vavken, ki dela v ZIL tozd Urbanizem LUZ, je zbral podatke o razpravah v krajevnih skupnostih in razvrstil pripombe krajanov
Na razpravah je sodelovalo 605 Ijudi, ki so postavili 78 sklepov mi-sli, mnenj, trditev ali vprašanj, od tega je 58 pripomb takih, ki jih je treba proučiti na globalnem mest-nem nivoju. Daleč največ pripomb je s področja prometa (19) in sin-tezne družbeno-planerske proble-matike (18) slede problemi kmetij-stva, (zelenja, komunalne energeti-ke in zboljšanja človekovega oko-Ija, nato vprašanja in problemi cen-tralnih dejavnosti, stanovanj in in-dustrije Se najmanj zammanja je bilo za komunalno infrastrukturo, varstvo narave in kulturne dedišči-ne, Ijudsko obrambo, samozaščito in prenovo.
»Žal v drugih občinah k sodelo-vanju niso povabili strokovnjakov z našega zavoda,« pravi Vido Vav-ken, ki je za Bežigradom sodeloval na vseh razpravah in pripravil tudi uvodna pojasnila. »Tako se bojim, da bomo le za Bežigradom dobili neposredni rezultat razpravi: pre-gled in razvrstitev vseh vprašanj, pripomb in mnenj.
Veliko pripomb, morda tudi zara-di čustvene prizadetosti razprav-Ijalcev, je bilo s področja kmetijstva in doslednega varovanja našega okolja. Res jebilovelikorazpraveo tem, da kmetijske zemlje ne smemo kar tako zapravljati, res pa jetudi, da sedanji položaj, ko spoznavamo pomen kmetijstva, izkoristi praktič-no vsakdo, ki iz tega ali onega ra-zloga želi obvarovati svojo zemljo s trditvijo, da gre pač za kfnetijske površine. Podoben je problem eko-logije. razpravljalci so se izrekli za policentrični razvoj, torej širitev mesta, zlasti zato, da se ne bi hrup zaradi prometa. onesnaževanje zraka zaradi tovarn itd. koncentri-rali na majhnem mestnem ob-močju.
Vse te razprave resda kažejo zav-zetost Ijudi za kmetijstvo in varstvo okolja. hkrati pa pokažejo tudi ra-zmeroma lokalističen parcialen in-teres in odnos do svojega okolja: naspustitenamiru, pojditeznovim kam drugam«
Pripombe z zborov krajanov so prav gotovo zanimive. Izbrali smo
nekaj takih, ki jih bo treba proučiti na mestni oziroma občinski ravni:
-   Je   hitra  železnica  potrebna skozi mestno središče? Zakaj ne bi obšla mestnega dela Ljubljane, saj bo pnprava trase izredno zahtevna, nasilna in draga operacija?
- Glavni problem Dola je kmetij-ska zemlja.ki je ne damo! Že pri razpravah o urbanističnem načrtu za Dol in Dolsko smopristali zgolj na atomsko centralo, ne pa tudi na tenmo centralo  Zakaj spet silite s starimi predlogi. ki smo jih še od-klonili?
-  Zakaj se pri načrtovanju pro-metnih sistemov izogibamo komu-nikacij, ki gredo pod zemljo. Te-hnološko so že tako razvite, da niso več najdražje, so pa zelo sprejem-Ijive tudi s stališča ekologije?
- Ali avtobusna postaja res sodi v središče mesta?
-  Kdaj bomo pričeli izkoriščati barje.kjer bi prav gotovo lahko gra-dili nizke zgradbe?
- Potrebno je izkoristiti podstreš-ja. saj bi s tem prinesli v naselja tudi   novo  socialno  in  starostno strukturo!
- Kakšna je usoda Linhartove ce-ste. bo res v vsem poteku štiripa-sovna?
-  Prav je, da brzdamo rast Ljub-Ijane. številka 400.000 prebivalcev v letu 2000 je realna. Ljubljana ima omejene prostorske možnosti in ne najboljše podnebje, zato podpira-mo policentričen razvoj.
-  Pri ureditvi območja med Par-movo ulico in železnico je treba ohraniti čimveč zelenih površin, ki jih v tem delu mesta primanjkuje.
- So strokovno proučene posle-dice ojezeritve Save zaradi hidroe-nergetskih potreb glede na mož-nost povečanja megle?
-  Atomska centrala je preblizu mesta, treba bi btlo proučiti druge možne lokacije.
-  Sava je rezervat zelenja, to so
naša zelena pljuča, zato bi bilo tre-ba urediti njene bregove!
- Predlagamo. da bi za centralne dejavnosti poiskali druga zemljišča namesto predvidenih nad vasjo Je-ža, kjer je dobra kmetijska zemlja!
-  Cona BM 4 na koncu Titove ceste naj se kot parkovna in zaba-viščna površina ukine. mi je ne ma-ramo!
Krajani so postavili še vrsto zani-mivih vprašanj, ki bodo ncjrvomno deležna strokovne obdelave. Nekaj zanimivejših problemov pa bomo predstavili tudi na straneh našega glasila
S. D.