Deželni zbor štajarski. Deželni odbor je predložil deželnemu zboru postavni načrt, po katerem se naj vpelje šolnina in novi šolski davek, da se morejo poplačati novi stroški, ki bodo potrebni, da se zboljša učiteljska plača. Po načrtu deželnega odbora naj odpade razdelitev šol v III., II. in I. plačilni razred in se naj določi temeljna plača za vsacega učitelja, ki se pa ima po gotovi vrsti let zvišati. Zraven dobivajo doklade po preteku vsakih 5 let, če so službo dobro opravljali. Nadučitelji dobivajo doklade za svoje službeno poslovanje (funkcijska doklada). Učitelji na meSčanskih šolah imajo po 100 gld. temeljne plače več, kakor ljudski učitelji. Naslov »podučitelj« neha. Da se ti novi stroški pokrijejo, se vpelje šolnina in šolski davek. Šolnina se bo pobirala za vsakega šolo obiskujočega otroka, pa tako, da bo šolnina manjsa na eno in dvorazrednicah, na tri- in večrazrednicah pa viša. Crez pet gold. ne sme znašati na leto. Ubožni otroci se smejo cel6 ali deloma šolnine oprostiti. Toda te oprostitve ne smejo presegati polovice vse Solnine, katera bi se v enem šolskem okraju imela plačevati. Če bi torej v enem šolskera okraju vsa šolnina znašala 1500 gld., bi se smela znižati na 750 gld. Občine smejo v porazumljenju z deželnim odborom šolnino prevzeti na občinske stroške. Nov davek je pa šolski davek. Ta davek bodo imeli plačevati stariši, ki nimajo otrok; potem raoške osebe, ki so samskega stanu ali udovci brez otrok, toda le tisti, ki imajo več kakor 600 gld. letnega dohodka. Kdo bi si bil mislil pred leti, da bo liberalizem dospel tako daleč, da zopet vpelje šolnino in znajde nov Solski davek! Po vzorcu, ki ga je deželni odbor predložil, obiskuje ljudske šole 173.339 otrok. Ge se vpelje šolnina po 4 gld., pa se jih oprosti šolnine 40%, bi znašala vsa šolnina 416.013 gld. Ako bi se od 173.339 otrok pobirala šolnina po 5 gld., in bi se jih 50e/0 oprostilo, znaša šolnina 433.3H gld. — če se jih oprosti 4O»/o, bi znašala"520.017 gld. Finančni in naučni odsek sta dobila to predlogo v poročilo. Izvolil se je pododsek pet udov, ki ima vso stvar dognati. V ta odsek so izvoljeni: Dr. Schreiner (načelnik), Fiirst, Endres, dr. Link, grof Sturgkh — samiNemci. Po tem takem najbrž SIovencem ne bo treba šolnine in šolskega davka plačevati! V seji dne 24. jan. je nemSki katoliski poslanee Wagner utemeljil svoj predlog, naj se izdela postava, vsled katere sme vsaka občina za ogledovanje mrličev zahtevati odškodnino; kajti od zdaj zanaprej ne smejo oglede mrličev več jemati te mrliške pri- stojbine, plačevati jih bodo morale občine, in občinske doklade se bodo zopet zvišale. Te občinske doklade bodo plačevali kmeti in obrtniki, bogataSi pa, ki niso posestniki, bodo oproščeni. Po novi postavi smejo sicer občine prositi deželni odbor za to pravico; ali to prizadeva mnogo nepotrebnih pisarij. Nadalje je vrli Wagner par poštenih povedal nemškim nacijonalcem, ki so parkrat hud hrup zagnali. Slednjič je Wagner priporočal, naj se njegov predlog izroči občinskemu odseku: »V tem odseku sem sedel dolgo vrsto let, ter svojo nalogo vsikdar rešil; a surova sila me je potisnila iz tega odseka.« Wagnerjev predlog se ie sprejel. V seji dne 25. januvarija se je prečital predlog g. dr. Rosine, podpisan od slovenskih poslancev, naj nakupi dežela bakrene galice in naj jo potom okrajnih zastopov razdeli med uboge vlnogradnike po 15 kr. kilo; potem naj dežela nakupi tudi škropilniee in naj jih za polovico cene razdeli med uboge posestnike vinogradov. Ta predlog je gosp. dr. Rosina utemeljil prav izborno v seji dne 28. jan., ki se je potem izročil vinarskemu odseku. Med drugitn je g. predlagatelj naglašal, da če se sprejme predlog g. poslanca Reitteria, da se morajo v prihodnje škropiti vsi vinogradi, nastane vprašanje: kako bodo škropili reveži, ki si Se soli kupiti ne morejo? Treba torei, da dežela pomaga. Štajarska dežela itak veliko manje daruje za vinarstvo, kakor n. pr. Spodnje Avstrijsko. V isti seji je utemljeval ptujski župan Ornig svoj predlog, naj se ptujska nižja girnnazija polagoma spremeni v višo gimnazijo. V svojem govoru je ta mož, ki ga ime m njegova postava razodeva kot slovenskega sina, večkrat povdarjal nemški značaj ptujskega mesta. Smešno! Tudi je dne 28. jan. poročal g. dr. Rosina v imenu občinskega odseka o spremembi § 10 postave 18. sept. 1870. Po tej postavi se bodo ob temni noči morale na voze ob okrajnih cestah obesiti sVetilnice, da se Lo m^svitljen voz že videl od daleč. Jako spretno je g. dr. Rosina pobijal misli dr. Schmidererja, ki je zahteval v imenu deželnega odbora, da se iraajo vozovi razsvetliti tudi po občinskih cestah. Pri tej priliki je zahteval poslanec Posch, naj se vpelje dača za kolesarje in nai se ta denar spravlja v blagajnico za uboge. Gosp. dr. Sernec pa je želel, naj bi ta nova postava ne ostala samo na papirju, kakor postava, da morajo kolesa na vozovih, ki vozijo nad 40 centov, biti dostojno široka; a se nalagaio velike teže na vozove z ozkimi kolesi. Ob koncu seje se prebere neka interpelacija proti nadzorniku nemške šole v Vojniku, češ, da on razžaljivo postopa proti tej Soli. Kaj bodo nemski nacijonalci še neki iztaknili, da bodo vse obešali na veliki zvon v deželni zbornlci ?