znanje in samoupravljanje
Navajeni smo že ugotovitve, da "brez znaga ne more biti samoupravljanja". Fraza pove obenem vse in nič, zato ne bo odveč, če jo sprecializiramo.
Najprej moramo ugotoviti, da pri nas Kamoupravljanje praktično enačimo z odločanjem (odnosi odločanja). Trditve na tem mestu ne bomo dokazovali^ ker je bila že dqkazana (n.pr, dr. Mladen Zvonarevič, referat na tretjem kongresu psihologov Jugoslavije z naslovom Psihološki aspekti participa^-cije proizvodjača u organima samoupravljanja i drugje). Odločanje nasploh ni nujno in neposredno odvisno od znanja, zlasti ne* če odločanje pojmujemo sano kot obnašanje (n.pr. glasovanje) in ne vzamemo v obzir tudi procesa oblikovanja odločitve.
Samoupravno odločanje ne more biti kakršno koli odločanje. Če pravimo, da mora biti samoupravno odločanje odgovorno odločanje, mislimo pri tem pred*-vsem na predvidevanje posledic takšne ali drugačne odločitve. Kolikor toliko natančno predvidevanje posledic pa brez znanja seveda ni več mogoče. Nigio je vsaj minimalno poznavanje zakonov, po katerih se dogajanje, ki je predmet odločitve, razvija.
Iz povedame ga sledi, da lahko o odgovornem samoupravnem odločanju govorimo le, če so tisti, ki odločajot
a) spofiobni točno opredeliti cilj, ki ga želijo doseči in
b) oe 30 sposobni oceniti katera odločitev je za dosego cilja optimalna.
Posebej jo pomembna vsestranska obveščenost o problemu, poznavanje dobrih in slabih plati vseh možnih odločitev. Odločitve praviloma niso niti samo dobre niti samo slabe. Gre za izbor tiste možnosti,' ki bo dala optimalne rezultate. To pa brez znanja in razumevanja problemov hi mogočei Prav tako ne zadostuje dober namen in dobra hotenja, Čeprav brez tega ne gre#
Zagretost za uspeh podjetja, identifikacija s podjetjem je pogoj za takšno uporabo znanja, ki bo dala ugodne rezultate za podjetje, ne pa eventu*-elno le za posameznika, ipd.
ing, Jože Osterman
OSEBNI DOHODICE V INDUSTRIJI Povprečja v I. četrti, v ND in razlike nasproti
(■L četrti, lani	■
1221 ND 1150 ND
I•< i I < MII il 11IIII IHtIMI i IIHIHIM111	t HMMtltl tlMMlt tMHMMI UMIH iMiH« i | >Hfn 1111 1027 ND
elektroenergija grafična ind. kemična
premogovna barvna metalurg, papirna ind, gradb, material kovinska ind, živilska . črna metalurgija eleirfcroind. usnjarska lesna tekstilna
*.................................................     (JJCj
1’""‘  	896	ND
\	"	I	891	]\JJ)
* 872 ND |'ll)»MWK«MWWHH*>H	Ml 11	83*7	ND
778 ND
i—.—.................................746	jjp
0 fo
- 4 fo
+ 8 /o
+ 17 1°
- 3 fo . + 4 fo
-2 fo
+ 3 fo . + 7 f ■ - 7 fo + 11 fo
- 1 fo
+ 11 fo + 2
-H
Slovensko povprečje osebnih doliodkov v prvem četrtletju j er bilo 914 Ndin, za :
10	fo več kakor lani!
V	prvem letošnjem četrtletju je znašal povprečni osebni dohodek v Sloveniji 914 Ndin in je bil za 6 fo večji kakor lani v istem časuj pri tem pa se je po vprečje osebnih dohodkov v gospodarstvu povečalo za 5 fo na 883 Ndin, v negospodarstvu pa za kar 9 f na 1,090 Ndin,
Kakor vidimo, so osebni dohodki v negospodarstvu tudi letos močneje naraščali, kakor v gospodarstvu, vendar je upoštevati, da so lani v istem četrtle_ tju le nekoliko zaostajali.
Če analiziramo gospodarske dejavnosti so se v primerjavi z lanskim letom, to je z lanskim prvim četrtletjem najbolj povečali povprečni osebni dohodki v k£ niunalni dejavnosti, namreč za 11 fo na 903 Ndin, v gradbeništvu so narasli za
10	fo na 831 Ndin, v obrti na 8 fo na 842 Ndin, v gozdarstvu za 7 % na 853 Ndin, kmetijstvu za 5 f> na 766 Ndin, v industriji za 4 fo na 878 Ndin, v trgovini in gostinstvu aa 4 fo na 972 Ndin,
medtem ko so v prometu ostali na lans-ki ravni'936 Ndin.
Izredno velike rezultate med najvažne— j širni industrijskimi panogami, V neka'-* terih panogah so bili lotos v prvem Če, trtletju osebni dohodki celo pod lansko ravnijo, To velja zlasti za črno mo, talurgijo, kjer je bilo povprečje v p£ vem četrtletju z 872 Ndin za 7 f nižje kakor lani* Položaj v tej panogi pa se je po lanskih težavah že izboljšal. Precej višji kakor lani pa so o— •sebni dohodki v premogovnikih. NajniŽ-ji osebni dohodki v industriji pa so bili v tekstilni industriji - 746 Ndin (2 fo večji), malo boljši v lesni industriji z 778 Ndin (11 fo več) in tobačni industriji 779 Ndin,
Boljše stoji kovinska industrija s povprečjem 802 Ndin. Vrh pa je dosegla filmska industrija s 1.835 Ndin (84 f več kakor lani).,
V	priloženem grafikonu pa prikazujemo, osebne dohodke v industriji, in sicer povprečje v letošnjem četrtletju v Ndin in fo razlike nasproti istim v P?" vem četrtletju lanskega leta,
(nadaljevanje na str. 12)
j	t
določila informiranja v .  —------------:--—sla (uto
WE 24. 5. 1968 JE BILO V MARIBORU NA POBUDO RZPUBL, SVETA SINDIKATOV SRS -USTAN OVLJENO
^ZDRUŽEIME NOVINARJEV IN ORGANIZATORJEV
INFORMIRANJA V DELOVNIH ORGANIZACIJAH."
TO ZDRUŽENJE JE REGISTRIRANO KOT POSEBNA SEKCIJA PRI DRUŠTVU NOVINARJEV SRS (PODOBNA SEKCIJA, t.j. »ŠPORTNI NOVINAR JI" PRI DRUŠTVU NOVINARJEV SRS ŽE OBSTOJA) .
j Ena od osnovnih nalog novega Združenja l vsekakor ta, da bo položaj in funk-
■ Cl ja sredstev obveščanje, konkretno op-I Nedeljeno v statutih delovnih organiza J ci0 j air zdaj ni bilo, ali ni bilo v
i taki iieri, kot je to nujno potrebno, j Iz analize statutov je razvidno, da I Vsebuje 73 % statutov le najbolj splošna določila o informiranju, 2 % sta-I tutov o informiranju ploh.ne govori,
| 13 % statutov ne govori o.sredstvih in I formiranja, skoraj polovica - 49 $ -j statutov pa nima določil, kdo odgovar-I Oa za obveščanje delavcev v podjetjih.
I Pomemben je podatek, da 43 fo statutov l Vsebuje samo splošna določila, n.pr.,
J aa so direktor, delavski svet, upravni I od-bor in strokovne službe dolžni informirati člane delovne skupnosti, ni-I So pa opredeljene nalogo.
I večjo udeležbo proizvajalcev v samo^ I uPravnem 'sistemu mora biti zagotov-j -*-jena javnost dela vseh organov, zado-I ^°ljna stopnja obveščenosti in takšne I ^fetode dola organov, da bo imel vsak i Zaposleni dejanske možnosti sodelovati
I	^ Gospodarjenju in vplivati na odloči-
■ "fcVe.
Slavko Knafelj
O	pomembnosti in potrebnosti sredstev informiranja v delovnih organizacijah, ni potrebno nikoga prepričevati (razen v izjeronih primerih). Ugotoviti je le, kakšno vlogo in položaj imajo danes sredstva informiranja v delovnih organizacijah in kako in kdo naj ukrepa, da bi bil položaj boljši. S tem bo okrepljeno sosveščanje samoupravijalcev, do'°°.epotek komunikacij, vrsta kritike in obravnavanje posameznih problemov.
Vsebina pretežnega dela informacij v prvi vrsti mora izhajati iz proizvodnje in pogojev, ki vplivajo na proizvodnjo, cz. na gospodarjenje in razpolaganje z ustvarjenimi sredstvi. To pomeni, damo ra vsaka informacija postati možnost spoznanja tistega, kar je aktualno sre-(nadaljevanje na str, 6)
3
ZOBRAŽEVANJE
Vidic Vlasta
V	preteklem mesecu smo zopet zaključili z 52 delavci seminar za pridobitev strokovnega znanja na delovnih mestih lesno-obdelovalnih strojev.
Smoter izobraževanja, ki je potekal v tromesečni dobi praktičnega poučevanja na samem delovnem mestu je, da se doseže kvalitetnejše delo, boljši izkoristek lesa, da so delavci poučeni o samem delu, o zavarovanju strojev in uporabo zaščitnih sredstev. Pravilnik
o	higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri mehaničnem predelovanju in obdelovanju lesa (Ur.list FLRJ, št. 40/61) določuje:
"S stroji za predelavo in obdelavo lesa in podobnih materialov smejo ravnati samo strokovno usposobljeni delavci, ki so stari nad 13 let.
Program izobraževanja je zajemal poleg praktičnega poučevanja tudi teoretični del, ki jo potekal v obliki seminarja in bil tudi dopolnjen s predvaj onimi filmi predvsem iz varstva pri delu.
Delavci so pred strokovno komisijo, ki je bila imenovana po upravnem odboru, polagali preizkus znanja iz praktičnega in teoretičnega dela.
Po ocenitvi moramo trditi, da je nekaj članov delovne skupnosti pokazalo resno zanimanje za poučevanje.
Posamezne člane, ki s svojim odnosom do poučevanja niso pokazali razumevanja in se niso iz neupravičenih vzrokov odzvali za preizkus znanja, bo kadrovska služba s pristojnimi organi premestila.
Od 52 delavcev je preizkus znanja opravilo 48 delavcev. Rezultat znanja po opisanih ocenah je:
- se odlikuje 9 delavcev
- zadovoljuje 33 delavcev
- ne zadovoljuje 6 delavcev
Izredno prizadevne delavce z dobro osvojeno izobraževalno vsebino je komisija ovrednotila z oceno "se odlikuje ":
1. Mavrič Jelka
2. Saje Marjan
3. Rakar Marija
4. Painkiher Matevž
5. Zadravec Anica
6. Ferkolj Ivan
7. Vavpotič Marjeta
8. Triplat Pjtvla
9. Antolič Alojz
Komisija bo za člane, ki niso z zadovoljivim uspehom izvršili preizkus znanja izvedla 19. 6. 1968 ponovne izpite, K izpitom pa sta tudi pozval10 dva delavca, ki sta bolovala in dvo> ki se iz neznanih vzrokov nista javi** la.
S tem poučevanjem so delavci dobili status priučenega delavca ža delo lesno-obde.lovalnih strojih in so strokovno usposobitev prejeli potrdi" la.
4
Boj on Zajc
KOLEKTIVNA NEZGODA
V	ODDELKU METALNIH SMUČI
Dne 13, 5, 1968 nekako ob 9,35 uri se je v oddelku metalnih smuči pripetila kolektivna nezgo-da, pri kateri so se nezgodno poškodovali! vodoinstalater— ja Živec Bogomil in Piškur Silvester, zaposlena v oddelku remonta ter Kvas-nik Jože, priučen delavec na delovnem roestu lepljenja oblog v oddelku' metal_ nih smučii
Komisija, ki je raziskovala nezgodo, je predvsem ugotovila, da sta oba vodoinstalater ja dobila nalog, da med
9.	in 9,30 uro, to je v času, ko smučarski obrat ne dela, popravita ventil
na enoetažni stiskalnici v oddelku metalnih smuči, ker le-ta ni dobro besnil. Približno ob 9,30 uri sta s Popravilom končala* zato sta hotela P^ekontrolirati delovanje popravi jene_ §a ventila, vendar sta pri tem zanema rila dejstvo, da je bila stiskalnica °dprta. Pri vklopii^- ročice za dovod vroČe vodu, ki je imela temperaturo °d 80 - 90° in pritiska 4-5 atm, gu mijasta obloga ni vzdržala pritiska v°de in se je raztrgala^ Vroča voda 0e brizgnila po okolici stiskalnice ln polila oba vodoinstalaterja ter delavca, ki je delal pri stiskalnici.
Vodoinstalaterja sta dobila opekline
I.	.- II. stopnje, medtem ko jo delavec pri lepljenju dobil opekline I. Stopnje. Takoj po poškodbi jim je bila nudena strokovna prva pomoč v naši obratni ambulanti.
Komisija pri raziskavi ni vedela faktorjev, ki bi vodili v dokazano krivdo za nastalo poškodbo, tri tem je bilo upoštevano bistveno dejstvo, da sta bi la imenovana vodoinstalaterja natančno seznanjena z delovanjem stiskalnice in je verjetno v tem primeru nastopil nek poseben moment, ko je pritegnil njtmo pozornost, da sta prezrla odprto stiskalnico, kar je bil tudi vzrok za preje opisane poškodbe.
Kljub temu, da se podobne poškodbe pri normalnem delu skoraj ne morejo več pripetiti, komisija predlaga, da se na podlagi tega nezgodnega dogodita zmanjša še ta verjetna možnost pred ponovnim nastankom poškodbe s tem, da se v mehanizme stiskalnic vgradijo elektromagnetni ventili, ki bodo preprečevali vstop vode v stiskalnice, kadar je leta odprta. .
Ta nezgoda ni zahtevala trajnih posledic, ker j;- bila temperatura vode sorazmerno nizka in hitra zoravniska in tervencija, vendar pa bi lahko bile posledice veliko hujše.
5
-■O
Boža Mali
STANJE DELOVNE SILE!
V	podjetju, vključno z obratom družbene prehrane je zaposlenih 602 delavcev, od tega:
327 moških 275 žensk
Y Inštitutu pa je zaposlenih 19 delava cev, od tega;
16 moških 3 . ženske
GIBANJE DELOVNE SILE
lO
V	mesecu maju so se na novo zaposlili:
GRAČNER Peter, tesar KV, na delovno
mesto mizarska ročna d£ la v smučarskem obratu
VREČilO Maks, lesni inženir VS, na delovno mesto pripravnika v tehničnem biroju
Iz podjetja pa so odšli v mesecu maju sledeči delavci:
PAPLER Prane, ključavničar v pomožnem obratu - v JLA
ERANK Janez, mizar v smučarskem obratu
-	samovoljna zapustitev dela
ŠOLAR Andrej, delavec NK v smučarskem obratu - samovoljna zar* pustitev dela
POROKE !
O"
Poročila sta se:
LEBAR Roman - ključavničar v pomožnem obratu
STUNKOVIČ Franjo - delavec v skla^
dišču gotovih
izdelkov
Čestitamo in želimo mnogo sreče na novi živijenski poti!
ROJSTVA!
O
Rodili so se:
JAGODIC Milki	deklica
POTOČNIK Angeli	deček
KRALJ Antonu	deklica
PALAVESTRIČ Mileni	deček
KOSEL Antonu	deklica
Srečnim mamicam in očkom čestitamo!
(nadaljevala j e s str. 3)
dstvo stvarnega seznanjanja evidence 0 položaju delovne organizacijo in kontrji la uspešnosti proizvodnje. V primeru prenehanja z delom v TOIUS-u v Kopru P,2 dajo ob strani očitki za ta primer tud* na tovarniško glasilo, da ni uspelo V vseh vzrokih in v vseh podrobnostih ok" veščati kolektiva. Koliko to drži, V*0" pustimo drugim, eno pa je prav gotovo? da bi se dalo temu primeru izogniti* °e bi se o vseh vzrokih medsebojno prej® pomenili in jih pravili.
Na1^
ga tovarniškega tiska je prav v tem.
oddih n8 morju
V	obdobju po reformnih ukrepih se nam-rsc opaža zmanjšano število počitniš-*ih kapacitet, nadalje je na razpolago raanj sredstev za različne izlete, po ukinitvi K-15 se je poslabšala možnost potovanj na letne dopuste, itd.
Zaradi položaja, v kateremS§anes nahaja oddih in rekreacija je mnenje, da so naloge sindikata pri tem sledeče:
Ustvarjanje in zagotavljanje pogojev za nastanek in razvoj objektov; izdatki za tovrstno dejavnost se ne obdavčujejo.
2» Zagotovitev stabilizacije finansiranja oddiha in rekreacije. V ta namen naj se v vsaki organizaciji organizira sklad za dopust v okviru sklada skupne porabe.
n
* V delovni organizaciji naj se uredi s pravilnikom način razdeljevanja sredstev sklada za oddih in rekreacijo. Večji del sredstev sklada naj se nameni za organizacijo letnega oddiha, kot za tedensko rekreacijo.
"iuuu
4. Sindikalna podružnica naj oddvoji posebni del sredstev od svojih dohodkov, da materialno podpre letovanje distih članov sindikata, pri katerih je dohodek na člana druži-nw izredno nizek.
5. Izdelati je vse ukrepe, da bodo i-meli delovni ljudje dovolj možnosti za izbiro kraja letovanja.
6. Voditi napore za organizacijo pose bnega rekreacijskega centra.
Na osnovi tega priporočila je sindikalna podružnica našega podjetja v sodelovanju varnostne službe in zdravnika pre dlagala odboru v potrditev nekaj člflr-nov sindikata za letovanje s tem, da po sameznik plača letovanje v višini regresa, ostalo pa krije sindikat. Pri izbiri so bile upoštevane socialne razmere, zdravstveno stanje, pogoji dela ter prizadevnost in leta službe.
Na podlagi predlogov so bili potrjeni sledeči člani kolektiva za letovanje na morju:
1.	Fabjan Franc
2.	Hrovat Vida
3.	Ereiz Kati
4.	Kokalj Marija
5.	Kosmač Milan
6.	Cerar Anton
7.	Leskovec Rajko
8.	Mali '/Uta
9.	Potočnik Vinko
10.	Rakovec Minka
11.	Legat Janez sm.
12.	Pirnat Ana
13.	Pušenjak Pavla
14.	Skope c Anica
15.	Kocjančič Minka
16.	Mrak Jožica
V CAIdPINGU SELCE
Počitniška slmpnos\e sno-industrij skih podjetij Slovenije, ki ima v sestavu 29 podjetij, je še nekaj let pred težkim problemom. V tej skupnosti je tudi naše podjetje. Hotel SLAVEN Selce že tri leta, leto za lotom odpoveduje koriščenje zemljišča, I;£r imamo postavljene vikend hišice s tern, : da bo razširilo avto—camp za inozemske goste in da bodo gradili nov hotel.
To pa je glavni vzrok, da počitniška skupnost preko svojega upravnega odbora ni namenila in ni vlomila večjih sredstev za adaptacijo in boljšo ureditev skupnih naprav (kuhinjo, restavracij ski prostor, itd). Vsako leto pa je hotel SLAVEN tik pred sezono odstopil nadaljne koriščenje. To je bil tudi povod, da tudi naše podjetje ni že preje uredilo ali postavilo nove hišice. £o dve loti je upravni odbor te počitniško skupnosti s prizadetimi podjetji iskal primerno lokacijo v oko lici Crikvenice in Umaga in vzdolž obeh obal za preselitev campa, vendar brez uspeha. Našo podjetje je tudi samo iskalo lokacijo in smo bili že v dogovoru z mariborskimi obrtniki za camp v Jaclranovem, kjer pa so skupne naprave še slabše in tudi cena za najemnino višja, kot v Selcah.
Prav tako ni bil sprejemljiv oskrbni dan, to je 35 Ndin. Nadalje smo se od septembra 1967 do 22. aprila 1968 dogovarjali za odstop zemljišča z Vojnim odmarištem ISTRA Crikvenica. Ves ta čas so nam dajali 90 $ garancijo, da bomo za letošnjo sezono že lahko uredili compiranje za Člane delovne skupnosti.
Kor nam je bilo tudi to odklonjeno, smo ponovno zaprosili uprar-ti odbor
Vlasta Vidic
Počitniške skupnosti Selce in hotel SLAVEN, katera sta odobrila postavitev vikendov na mesta, kjer smo stare hiši" ce odstranili.
Delavski svet, ko je sprejemal program investicij, je iz sklada skupne porabe namenil 60.000 Ndin za nakup vikend hi" šic. Po ponudbah, ki smo jih od proiz" vajalcev prejeli, nam je najbolj od&o-varjal za razmere v Selcah tip PLAVA LAGUNA, ki. jih proizvaja Lesni kombinat Ljubljana. Tudi cena z notranjo °P" remo je bila sprejemljiva za naše podjetje, Po pogodbi mora Lesni kombinat dela dokončati do 15. junija t.l,, seveda, v kolikor ne bo iz utemeljenih razlogov roka prekoračili
Vikend hišice bodo grajene iz element^* ki jih bo možno prestaviti. Po sedanj1 situaciji pa so zgledi taki, da bomo ^ Selcah ostali najmanj to in prihodnj0 sezono.
Postavljeni bodo 4 dvojčki s 16 post®-*"'* jami in osmimi pomožnimi ležišči.
Čim bodo hišice postavljene, bomo ra0!^ j sali vpis za leto-vanje.
! Ds 1/ EMO" GEL JE IN V KUMROVCU j
i	H	'j
Slavko Knafelj
Vsaki dve leti se popolnoma zamenja članstvo Delavskega sveta. Ob takem C0-9U se za zaključek vedno napravi poučna ekskurzija, ki po drugi strani s^:uša vsaj delno povrniti člancr ves zamujeni popoldanski čas in trud, ki so ga vložili na zasednjih v dveh letih,
6, lotos smo si ogledali tovarno '"0/10" - tov. emajlirane posode - v ^Qlju. Prijazno so nas sprejeli in se z nami pogovorili ter nam razkazali Njihovo proizvodnjo, ki je za nas potrošnike zelo interesantna. Proizvaja-3° vseh vrst posode, sklede, lonce, kotle, kanglice v standardni izvedbi ^ novo a b c posodo, dobro znano na— Sltn gospodinjam. Prav tako izdelujejo bojlerje, peči na olje, štedilnike in drugo. Zaposlenih imajo 3.500 delavcev iz Celjskega področja. Podje-^3® se razširja in modernizira delovne Postopke. Imajo pa čedalje več konkurence in težav, kot vsa naša podjetja. ®peoialni material v glavnem uvažajo, l2Vozijo pa do 30 % svoje proizvodnje, hupali so nam tudi, da je njihova Proizvodnja dnevno najmanj 15 vagonov laga kot normtyfca odpremno službo če °oejo, da si ne ustvarjajo prekomer-;iih zalog.
^dovoljni z ogledom smo se odpeljali ^lm° železarne Štore, skozi Šmarje pri QlŠnh do Rogaške slatine0 Po ogledu Posebnosti vreloev Styria ter Donat in 1Tl%jhni _ pokušnji, smo se še malo postavali . Drugi dan pa smo pot nadal-
jevali preko Rogatca v hrvatsko Zagor-je, Krapino in Krapinske toplice. Škoda, da nam je dež nagajal da bi se še bolje imeli. V Kumrovcu, rojstnem kraju maršala Tita, smo si ogledali njegovo rojstno hišo in muzej v njej, kar je bil vrh in cilj našega izleta.
Preko Bizeljskega in Brežic smo 'prispe, li do Čateških toplic, kjer smo ss o-kopali v vrelcu 35 C. To nas je sicer razgrelo, vendar pa osvežilo. Vsi ti kraji so poznani po dobri vinski kapljici, katere se spotoma nismo dosti branili, vendar je izlet lepo in dostojno potekal v zadovoljstvo vseh 26 udeležencev. Ni pa bilo najbolj prav, da se istega poleg tov. Vlaste ni udeležil nihče od uprave podjetja.
SE CAMPING___________________________
Sindikalni odbor je prejel ponudbo od "Transturista" Škofja Loka preko Občinskega sindikalnega sveta,(
zn. neomejeno število ležišč v Camping hišicah študentskega "Bungalova" v Ankaranu. Hišice imajo po dve ležišči in po eno pomožno. Dene so zelo ugodn^ vendar bo celotni razpis o tem sindikat objavil po oglasnih deskah.
S	tem upamo, da bomo letos v celoti rešili problem letovanja - posebno glede na kolektivni dopust.
ur
9
V „BRESTU ” CERKNICA
STROKOVNA EISKURZIJA VODSTVENEGA KADRA V TOVARNO POHIŠTVA
Bojan
Zajc
Po uspešno opravljenih izpitih iz tvarino varstva pri delu, ki ga je moral v skladu z obstoječimi predpisi opravljati ves vodstveni kadčr v podjetju, se jo organizirala strokovna ekskurzija v navedeno podjetje.
13.	4, 1960 smo po predhodno izdelanem programu krenili z avtobusom do Ljubljane in naprej do Vrhnike, kjer smo zavili v 9 Inn oddaljeni kraj Bistra, kjer je morda nam malo poznani tehniški muzej. I.iuzej v Bistri ima 3 oddelke: gozdarski, lesni in lovski, medtem ko so v urejanju tudi drugi oddelki. Videli smo razvoj gozdarstva in lesne .industrije na Slovenskem. V oddelku l£ sne industrije ima tudi mesto razvoj športnega orodja in s tem povezano ra_z voj našega podjetja. Izreden vtis na nas vse je naredil lovski oddelek, kjer smo v izrednem aranžmaju videli vse pri nas živeče živali. Na splošno lahko ugotavljamo, da je vse, kar smo videli v tem muzeju, napravilo na nas zelo ugoden vtis.
Po ogledu muzeja v Bistri pri Vrhniki smo krenili ijroti Cerknici, kjer smo se ustavili pred tovarno pohištva "Brest". Podjetje je specializirano predvsem na izdelavo sobnega pohištva in izdolavo ivernih plošč, kar je pomožna dejavnost podjetja. Ogledali smo si proizvodni proces od primarne stroj_ ne obdelave do izgotovljenega izdelka, tako da jo v s ali v dvournem ogledu lahko videl in se zanimal za tisto, kai' se mu je zdelo najbolj interesantno. Ogledali smo si tudi oddelek za proizvodnjo ivernih plošč, ki je bil zanimiv predvsem za tiste, ki tega proizvodnega procesa še niso videli. Na kra ju smo si ogledali še prostor za razs—
II Murn
_ k,V
tavo pohištva, ki ga proizvaja to ren°, mirano podjetje. Kakšen vtis je napro^ vilo na naš podjetje? Okolica podjetD0, je pre«ej neurejena in se že daloč n° more primerjati z našim. Soma tehnol0'' gija, varnost in pogoji dela ter drug0 tehnično rešitve proizvodnega procesa
pa so na sorazmerni visim, čeprav
smo
morda pričakovali več kot smo videli*
Po ogledu podjetja smo si ogledali ^e5r kniško jezero, ki ga pa v stvari spl0*1 ni bilo, ker v času ogleda ni bilo V njem skoraj nič vode, čeprav jo pod do 8 - 10 mesecev in obsega tudi 26 km^ površine polja« Po ogledu "jezer0, smo krenili proti Rakovem Škocjanu, eni najbolj znamenitih kras kih pokrO'*’ j in v naši republiki. Nastanki jam 111 rovov v Rakovem Škocjanu izhajajo ledene dobe. Po sedanjih rovih in j0^ mah odteka Cerkniško jezero, posebni znamenitost Rakovega Škocjana je li naravni most, to je prirodni obol£ nekdanjega jamskega stropa, ki se 3° ohranil, čeprav danes teče voda e® m nižje. Po ogledu tega predela Ro^0'* vega Škocjana, ki je napravil na VS° poseben vtis, smo se spustili po
V
ti do hotela Rakov Škocjan, ki leži sr£ di doline in je zelo skrbno urejen. Predvsem je ta hotel znan po nočno -zabavnem življenju. Ne daleč od hotela snio videli še Veliki naravni most, ki je tudi ostanek nekdanje kraške jame.
t>	>
■Po ogledu Rakovega Škocjana smo se odpeljali proti Postojni, od Postojne na, prej pa do Predjamskega gradu, ki je oddaljen od Postojne 9 km. Predjamski grad je iz 13. stoletja. Njegovi prvi gospodarji so bili patriarhi. Ta grad Je najbolj znan po roparskem vitezu Erazmu, ki se je zatekel v votlino v Predjamskem gradu in kljuboval po lege ndi oblegovalcem 9 mesecev, ker je i-mel skrivni izhod, od Jtoder je dobi-
li	hrano. Premagan je bil šele takrat, ko ga je izdal njegov sluga. Današnji grad je ohranil obliko iz leta 1570. V gradu je urejen muzej z zbirko orožja, lovskih trofej ter slik znanih in nez-nonih avtorjev. Videli smo tudi votli—
110	ter jamo roparskega viteza ter oh— ranjeno ognjišče in rov, po katerem je dobival hrano. Čeprav je bilo mnogim v 2f,četku žal, da nismo ogledali »Postojnske jame, smo bili po tem vsi zadovoljni, ker smo videli ta znani spomenik naše preteklosti.
STRELCI-DOBRO!
lx« republiško prvenstvo sindikalnih p°pružnic lesne industrije in GOZDARJA SLOVENIJE V STRELJANJU Z ZRAČNO PlJSK0 V SEVNICI.
Na tem tekmovanju so nastopili med drugimi tudi strelci iz našega podjetja. Že med pripravami pa smo imeli precejšnje težave, Ker nismo imeli nikjer ustreznega prostora, povrhu pa nam je še nagajalo'muhasto vreme, je treniral vsak kakor je vedel in znal.
Na tekmovanje smo odpotovali brez treh standardnih tekmovalcev, kar se nam je precej poznalo.
Kljub naporom vseh naših temovalcev, nismo dosegli tistega uspeha, kot so ga nekateri pričakovali, vendar pa ni bil to neuppeh, saj sta naši oslabljeni ekipi med 24. nastopajočimi ekipami zasedli deveto in dvajseto mesto, Z malo več sreče pa bi bili lahko precej boljši, saj je na primer osmoplasirana e— kipa imela samo 1 krog več od naše. Posamezno pa so strelci našega podjetja med 115 tekmovalci dosegli sledeča me-
sta:		
26.	Lavtar Srečko	237 krogov
35.	Justin Franc	234 »
39.	Painkiher Anton	231 "
48.	Pangerc Silvester	228 «
74.	Renman Andrej	218 »i
77.	Gašperin Janez	217 "
89.	Painkiher Matevž	209 "
94.	Zajc Bojan	200 »
103.	Likozar Milan	187 "
107«	Urh Jože	179 »
Prihodnje X, jubilejno tekmovanje bo prihodnje leto na Vrhniki in prav bi bilo, da bi se za to pripravljali sistematsko in pri tem imeli vso podporo uprave podjetja in prepričani ano, da tudi uspeh ne bo izostal.
/
V
NAŠI ČOLNI
Jevtič Miodrag
V	majskih praznikih'sem si vzel prosti čas in napisal članek za "JSašo smučino", Iznesti, hočom nekaj vtisov iz sejma motorizacije, ki je bil v Beogra du , •
.Za naše čolne je na sejmu vladalo veliko zanimanje, tako med širšo publiko, kot med poznci j.mi osebnostmi (nogometaš Sekularao, igralci Pavle Min-čič, Stevo Žigon, TV špikerji Zdrav-kovič, Branico Ilic, visoki funkionar-ji Mika Spiljak in drugi). Razen drugega nam je na ton področju pomagal tudi tisk in televizija. Dnevnik "Politika oxpres" z naslovom "Šekularac kupuje GT 900", TV s programom emisija za mladi neumni svet, je poedine sekvence in kadre z vokalno instrumentalnim sestavom "Sanjalice" snemala na naših čolnih. Poznan nam je tudi ef.ekt konkretno na sejmu prodanih čolnov.
Prišlo pa je do raznih prijetnih in neprijetnih scen. Iznesel bom resnični dogodek, ki poleg drugih lahko služi kot ilustracija za lepe in skladne linije naših čolnov, ki so požirali poglede in povzročali velik interes.
Neki naš kupec je neko popoldne z ženo dolgo razmišljal in se odločil, točneje, se je odločila njegova soproga, za nakup čolna GT 400. Zaključnica je bila izstavljena in zaželeli smo mu srečo in ugodno vožnjo. Med tem je drugi dan opoldne isti kupec zapustil službo in zopet prišel k nam in storniral čoln GT 400. Rekel je s "Pišite GT 900, z ženo bom že uredil na poseben način".
I
I
I 1
12
In tako je. bilo tudi storjeno.
Prostor ne dovoljuje, da bi iznesel še kakšen sličen dogodek. Pa vseono smatram, da gornji primer doto ilustrira? s kakšnim interesom in željo se je do-lalo'na sejmu.
(nadaljevanje s str. 2 )
Če pogledamo naše podjetje, ki spada V panogo lesne industrije, pa je imelo povprečje v prvem tromesečju letošnjega leta 857 Ndin,likar je za cca 10 i<> nad povprečjem slovenske lesne industrije (778 Ndin). Na razpolago nam na žalost niso tudi jugoslovanska povprečja v lesni industriji, kipa so gotovo dosti dosti nižja.
Navajam še povprečne dohodke•naših delavcev, izplačanih v mesecu aprilu. Povprečje je 888 Ndin.
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: VODORAVNO:
I. vVOTAN, 6. ARE AL, 11. MUNCHEN, 13. MAUR01S, 15. 0R0, 16. ADRIA, 18. 1/10RSE, 19. TZ, 20. OTRANTO, 22. STAS, 23.
OBET, 25. AVGUST, 27. ANA, 28. RUSKA, 29. VRTEC, 31. DL, 32. KRKA, 33. TM3A, 35. RAKEK, 37. AGA, 38. ISAR, 39. VEN®-* RA, 40. DANTE, 42. MENON, 43. PARADA, 45. JARC, 46. NAL. 49. ENAKE, 50. LANA? 51. VEKE, 52. NU, 53. EKRAN, 55. SIDRO, 56. TIK, 58. SANTOS, 61. LY0N, 62. 0-TOK, 64. STATIKA, 66. PO, 67. DEBLO, 69 ARENA, 70. 3QH, 71. ATROPIN, 73. l?ASTl" LA.
Prejeli smo 20 rešitev, od tega!
12	pravilnih
8 nepravilnih
IZŽREBANI SO BILI«.
I.	nagrada	LEGAT Franci	30	Ndii1
II.	nagrada	VREČKO Maksi	20	"
III.	nagrada	KOREN Marija	10	"
upokojenka
SPOMINI IZ OHM PIA DE
(nadaljevanje)
Slavko Knafelj
Chamrouss - prizorišče vseh alpskih di_ sciplin, je prekrasno zimskošportno središče. Hoteli in privatne vile so Srajeni v alpskem slogu. V Centru je yeČ lokalov za prodajo spominkov in sPortnih potrebščin. Sama pobočjapa so preprežena s številnimi žičnicami
lli	vlečnicami. Njihova kapaciteta je "kolikšna, da še tako šteyilnim smučarja ni treba čakati v vrsti (kot to mo rajo
naši na Voglu, Kranjski gori, itd) ■Prancozi so za to priložnost zgradili novo cesto in to enosmerno. Po enem pobočju samo za tja in pa po drugem Pobočju samo za nazaj. Na nevarnejših testih je stala vedno v pripravljenosti vojska, opremljena z dvigali za slu caj prometnih nesreč. Na vse so mislili* Smuka po pobočjih Chaniroussa pa je :jot pesem", tako je dejal naš Francelj od servisa, ki je vsak dan smučal, ^aj takega pri nas še ni. Naš Vogel bi v francoskih, pojmih moral biti povezan
2	avtomobilsko cesto, na pobočjih pa
bi
moralo stati vsaj nekaj deset takih
hotelov, kot je ta edini, ki je bil Pravkar zgrajen. Pa še nekaj je bilo interesantno. V mestu G-ronoble so sko-:pa3 vsak dan menjali cestne table in Promet usmerjali drugače. Naš Burnar
večkrat klel: "Ja hudiča, saj včeraj
sem pa peljal po drugi cesti!" Vs_e ^akor je bil naš šofer kombija zelo 1znajdliv in hiter v tem močnem mestnem prometu in vrvežu-.
^sak dan je bil za nas dokaj naporen. Zjutraj zdoma, cel dan na smučarskih "terenih, V popoldanskih urah, po tek-pa po navadi obisk reprezentanc v °limpijski
vasi, ki je bila zgrajena
6	nekaj kilometrov od tekmovalnih ste 2a. Posamezne reprezentanco so prebi-Vale v ličnih lesenih hišicah, od ka-
terih je vsaka imela poleg drugega tudi salonček s televizorjem, časopisi in osvežilnimi pijačami. Te so bile "fra-nko", kar si si hotel si si vzel sam (limonado, oranžado, pivo, itd), ne da bi te kdo vprašal čigav si. Običajno smo se vračali na stanovanja proti ve— čeru, utrujeni, vendar zadovoljni. Po kopeii in večerji, pa smo si šli ogledat še druge prireditve, predvsem hokej. Nastop naše reprezentance v "B" skupini je pritegnil skoraj vedno vse Jugoslovane, ki so v teh dneh bivali v Gre-cnoblu, od tekmovalcev do turistov. Spoznali smo, da smo prav Jugoslovani najboljši navijači, saj smo huronsko preglasili vse nasprotnike in nedvomno s tem doprinesli svoj moralni delež k zmagi naših fantov nad Francozi^ Romuni in No-rvežanikjo imeli med gledalci celo kapelo - godbo na pihala v narodnih nošah je v pavzah zabavala gledalce. Vendar jim tudi to ni pomagalo do zmage.
13
j Zraven športne dvorane je bila velika I restavracija, ki je spominjala j na samopostrežbo, V glavnem si gostje I postrežejo pri šanku stoje ali na vr-i tljivih stolčkih„ Na sploh smo ugoto-j vili, da je večjih gostinskih lokalov I v mostu zelo malo, pač pa zelo mnogo | majhnih buffotov, r.a vsakem oglu, Hra-j na je za naše pojme čudna* V glavnem . j pripravljajo vsa jedila na žaru, Juhe J nismo vseh 10 dni mogli dobiti, sir je
I	njihova specialiteta. Servirajo ga zra
I	ven vsakega drugega obroka.- Izbira je bogata. Pač pa, imajo Francozi zelo dober in zdrav kruh„.Dolge in tanke štruco z malo sredice, pač pa z dosti | skorje, so kaj dobre, Tudi cena je ni— J zka„ .Sdino mogoče še južno sadje in vino imajo zmerno cene, vsaj za naše pojmo, vse drugo je mnogo dražje. Fran cozi se radi zabavajo. Nočno življenje jo živahno, lokali so polni. Temperament na višicu. Naša skupna ocena je bi la ista. Ljudje so mnogo živahnejši, veseli in družabni kot pri nas. Posebno to velja še za ženske. Po končanih tekmah smo parkrat zavili v "šotor", kjor je bilo prostora .za nekaj tisoč gostov in v katerem je gostovala za čas olimpiade avstrijska folklorna sku pina "Čpaten-Brau Munchen". Tam nam je postregla celo Slovenka! V glavnem so stregli avstrijske specalitete in točili nastavljeno ptv-o v masivnih čašah "krugolcah'1,, živahnost obiskovalcev je bila vodno na višku, Ljudje so ' objeti prepevali in se zibali, kot bi bili ona družina, Pio sne ga PT'>S+'ora ni bilo, pač pa sc se prijeti za roko v plesnem ritmu poganjali po prehodih med mizamis To so smatrali kot masovni ples, Te doživetje je bilo nepozabno. Pa še nekaj c 'Godbeniki so s trikom is kali med množico »kapel mojstre", da so dirigirali posameznim komadom, Tako sva prišla na vrste med redkimi tudi midva s"Sajbicem, pa se je vse dobro izteklo, (£r smo imeli vsi enake puloverje, ano zgledali že od daleč kot inozemska olimpijska ekipa. Zanimanje
ljudi za nas jo bilo veliko, posebno mladine. In ko so zvedeli da smo Jugoslovani, smo bili na višku pozornosti, Francozi nas imajo radi.
(se nadaljuje)
OD PRTO PISMO 1,'
0	TESTIRANJU ELANOVIH SMUČI
Najprej se vam naj lepše zahvaljujem, ij da ste mi dali na razpolago smuči. Kot j ste verjetno že opazili po izvrtanih j luknjicah, smo na to smuči montirali j Ess Nevada vezi. Dolžina smuči mi je j točno ustrezala, samo trdotna stopnja i je bila nekoliko previsoka. Zaradi te^ ga smučka na ledenem in trdem smučiš- I ču ni ležala pravilno in je začela pri; večjih hitrostih včasih rahlo trepeta-j ti. Vendar pa je to edina negativna j izjava, katero lahko podam. Obdelava j smuči je odlična. Za vožnjo so lahke j in lepe ter se v tem pogledu lahko me-j rij o z vsako drugo znamko. Kot že i mojih obeh drugih parih je tudi ponašaj nje teh smuči na leju odlično, Vodlji-j vost je ^elo točna.
Verjetno ste o mojih uspehih, ki sem i jih dosegel na teh smučeh, že brali V j časopisu. Žal ne razpolagam več z ust-; reznimi časopisnimi odrezki. Dosegel j sem 3. mesto na tekmovanju "Allgauer11*j dve zmagi ra kvalifikacijskih telanova-j njih drugega razreda tor še mnogo dru-j gih dobrih rezultatov. Žal se to zimo i nisem mogel udeležiti tako številnih j tekmovanj, ker v Miinchnu obiskujem po— j klicno šolo.
Še enkrat se vam prav lepo zahval jujeni | in upam, da bomo naše stike še naprej j lahko obdržali.
S	spoštovanjem
Michael Kaufmanu	I
MJnchen	'	j
H
SV r~\ / A""]”	v/,	po	reviji	"SK
\U k\A\ vrhunskih smučarjev
SKIING"
Killy je z obljubo, da bo na olimpijskih igrah uporabil v Italiji izdelane smučarske palice, nedolžno vzel denarno vsoto, ki ni dosegla milijona. Vendar pa je francoskim smučarjem prepovedano, da bi na tekmovanjih uporab-ijali opremo, ki je bila izdelana v i~ Uozemstvu. Killy je zato denar vrnil ^ francoska Zveza je morala plačali italjanski tovarni kazen 5 milijonov, c^a bi popravila škodo te firme na področju reklame. Na ta način se je Killy obvaroval pred diskvalifikacijo: le-ta
O6	bila neizogibna, če bi dokazi o nje-Sovi športni dejavnosti ne bili tako ®Čitni, »Primer Killy", ki je zadnje cp-se prinesel dokaj razburjenja, v pra-pa ga industrialci, skrivaj plačujejo v svoje reklamne namene. Vendar pa taki gospodarski odnosi, ki so pravzaprav prepovedani, postavljajo mnogo problematičnih vprašanj.
PREIZKUŠNJA
Prvič nimajo nobene zakonsko osnovo in jih zato pri spornih točkah urejujejo po zakonih džungle. Da bi se zavarovali pred‘morebitnim izdajstvom športnika, marsikateri industrialec zahteva potrdilo, ki v rokah FIS-a pomeni jasen dokaz za poklicnc športno dejavnost prizadeto osebe. Smučar pa nasprotno nima nobene, garancije. Nadalje se tudi dogaja, da so omenjeni športniki često še mladi fantje in niso pripravljeni na to, da bi z industrialci sklepali pogodbe, pa čeprav le v tajnosti. Smučarski šport je namenjen za to, da postane poklicni šport, vendar pa smučarji čutijo potrebo, da se morajo vsak način zavarovati pred nevarnostmi, ki jim pretijo v vlogi "nosilca lepakov". Ustvariti hočejo delavski sindikat na mednarodni osnovi, da bi brani-
li	lastne interese, dokler so še ukvarjajo s tekmovanjem, pa tudi še kasneje t ko le-to opustijo in se umaknejo nazaj v normalno življenje*
J.P.
^red sindikalnim prvenstvom občine v šahu je bil odigran izbirni turnir za sestalo obeh 3—članskih ekip podjetja. Vse partije so bile odigrane s Šahovsko uro, ^sak igralec pa je imel 5 minut časa za razmišljanje.
kroglod rezultatov dvokrožnega tekmovanja - tabela:
2ap7
C
2.
3.
5?
Priimek in ime
Vrečko Maks
Buršič Serdo
Prestrl Jožef
Jerala Vinko
Kopač Tomaž
kat.
IV.
IV.
II.
IV.
IV.
I, KROG
2;
3.
4<>
II.	KROG
2,
4.
5.
Točke Mesto
0
6 i
2
_Li
3
i.
V.
II.
III,
IV,
■^rvo mesto jo zasluženo osvojil Vrečko Maks in si s tera priboril pravico ^stopanja v prvi ekipi.
^ tem tekmovanju pa ni nastopil Resman Andrej, ki bi moral igrati za drugo e.iipo«
15
reki
Izvleček iz revije "OLIMPISCHE TURNKUNST - GYMNASTIQUE OLYMPIQUE"
Bodimo popolnoma odkritij Tudi brez na šega novega gresdinega podnožja lahko prikažemo vrhunske dosežke. Samos Naše orodje omogoča večjo varnost! (ker ima dve "široki nogi", ki stojitq, kot pribiti).
Vrhunski dosežki na gredi spadajo k naj lepšim, ampak tudi k najtežjim vajam v umetniški telovadbi.
Dinamične vadbene oblike talne telovadbe (minil je čas enostavnih ravnote— fenih vaj) se dandanes izvajajo na 10 cm široki gredi s pravo "gasilsko spre tnostjo", Kot vetrno kolo se vrti telo po zračni poti .... stoja, preval, špaga, kolo, skoki z obrati, premet nazaj - dekleta niso nič slabša od artistov.
Kakšne zahteve po točnosti gibor! Kakšno zahteve za občutek mišic, ravnotežje, koncentracijo, porabo moči in voljel Kajti vsak padec (ki je več kot le "spodrsljaj") ima lahko posledice..
In vendar nam danes skoro več ne gre za to, Kajtinftovi gredi "Original Re-uther" telovadke nimajo več občutka ne sigurnosti, ki ga imenujemo "faktor zibanja".
Nova spodnja konstrukcija bistveno zvi šujo varnost stojala (podnožja). Ničesar se ne ziblje in se ne spremeni.
Kot trdno zakoreninjeno stoji orodje na svojih štirih gumijastih profilih. Ne potrebuje več nobenega posebnega zasidranja (pritrditve). Nobenih verig in kaveljev. Nobenih lukenj (odprtin)
V	tleh telovadnice. Orodje postavimo lahko kjerkoli. Široko razkoračeno sto ji na tleh. Kjer so doslej stale trik-
rake metalne noge, ležijo sedaj blazine in nudijo mehko zaščito. Vendar to še, ni vse: nova konstrukcija absorbira maj, hne nepravilnosti tal, ne da bi se spremenilo ravnotežje gredi. Minilo je tudi neljubo vibriranje podnožja, če si je telovadka na gredi močno prizadevala, da bi obdržavala ravnotežjef (zato je bila gred prožnejša). Skratka, orodje je bistveno bolj praktično, bolj sigurno, bolj elegantno in stabilno v vsakem položaju.
Kdor se torej čv",i, da vodno več društev "nekoliko dlje hrani", da bi si kupilo tako orodje,
Seveda pa "vadimo na gredi" lahko tudij če vzamemo dve pločevinasti kadi in hlod.
Vendar priznajmo* petrolejske svetilke so odslužile v svetu električne luči# Tudi če sem in tja še zagorijo in hočejo "posvetiti napredku ,(prijatelji starin morajo tudi peti svojo zabavo)!,
16
2a kratek čas
J.K.
KfiŠlTVE UGANK IZ PiREJŠNJE ŠTEVILKE: Delitev jabolk *
O O
3/4	1/2	(+ 1/4) 1 {_ l/4)
^,a enoto smo vzeli trenje jabolko. Če tj emu jabolku odvzamemo 1/4 in jo dodamo drugemu, dobimo na vseh treh me_ stih 3/4 enote. To je tudi rešitev.
2« Koliko je star?
^oček je star 12 let. Dvojno število J® 24 let. Če k temu prištejemo še 16 ■*-et, dobiir.o 40. Toliko pa je star njegov oče.
Čuden lov
®ili so trije; stari oče, oče in sin.
Nove
UGANKE
Lega vodnjaka
^onardo da Pisa je zastavil tale problem;
^9- stolpa sta 50 metrov narazen. Prvi 'j® visok 40 m, drugi pa 30 metrov. Nek 3® vrneš je vodnjak, tako da goloba, ki “e hkrati in z enako hitrostjo spusti-a Pit vodo, istočasno sedeta na vodnjak, Glej sliko! Kje stoji vodnjak!
G
\
40 rji 'Si/ v
\
\
><
X
30 m
V
2. Črpalke
50 m
Imamo nek prazen bazen. IC njemu so podstavljene tri črpalke. Prva bi ga napo lnila v 10 urah, druga v 20 urah, tretja pa bi poln bazen izpraznila v 15 urah. Kdaj bo bazen poln, če poženemo vse tri črpalke hkrati? Glej sliko!
3.	Mlinar
V	mlin na tri kamne pripeljejo žito. Mlinar izjavi, da bo žito zmlel v 7 1/3 ure. Čez 1 1/2 uro se mu en kamen pokvari. Zato dalje melje le na dveh kamnih.- V kolikem času bo zmlel pripeljano žito?
giblji del OD
IZPLAČANO ZA MESEC MAJ 1968
SMUČARIJA	116	°/o
S L 0 - TELOVADNO ORODJE	143	
KOVINSKI OBRAT	143	fo
SEDLARSKI OBRAT	141	/o
OBRAT PLASTIKE	147	%
PODJETJE	123	i°
SKUPNO LESNI OBRAT	118	*
17
Cr/	i
XIV. OBČINSKO SINDIKALNO MOŠTVENO PRVENSTVO ZA LETO 1968
Jožef Prestrl
To tradicionalno šahovsko tekmovanje je bilo izvedeno že štirinajstič, kar jo nedvomno primer res aktivnega šahovskega življenja v naši občini.
Na razpis se je odzvalo 8 ekip iz vse občine, kar pa je sorazmerno malo glede na velikost krajev. Tako je bil 3. junija 1968 v prostorih Družbenega centra Lesce odigran turnir za Prehodni pokal ObSS Radovljica, organiziralo pa ga je Šahovsko društvo Lesce.
Vsaka sindikalna podružnica je imela pravico nastopiti največ z dvoma 3-članski— ma ekipama. Vsa moštva so bila razdeljena v dve polfinalni grupi, igralo se je brzopoteano na šahovske ure, vsak igralec pa je imel 10 minut časa za razmišlja«-nje.
Pregled rezultatov polfinala:	POLFINALE	I.	GRUPE
Zap. št.	Moštvo	1.	2,	3,	4.	.Točke	Mesto
1.	VERIGA I. Lesce '		2	3	2	7	I.
2.	PARK hotel Bled	1	IBC1	0	2	3	III,-IV.
3.	ISKRA Otoče	0	3		2	5	II.
4.	ELAN II. Begunje	1	1	1	illtSgl	3	III.-IV.
POLFINALE II. GRUPE
Zap. št.	Moštvo	1.	.. 2. ■	3.	4.	Točke	Mesto
11	ELAN I. Begunje		3	3	2	8	I.
2.	GORENJKA Lesce	0	sips	1	1	2	III.-IV*
3.	ICZLICA itAdrY}it.*a ,	0	2		0	2	III.-IV;
4.	VERIGA II. Lesce	-	2	3	um	6	II.
Iz vsake grupe sta se prvi dve moštvi uvrstili v prvo finalno grupo, drugi dve P
I	v drugo finalno grupo.
/8
•Pregled rezultatov finala;
FINALE I. GRUPE
‘ "			.						
Zap. St.	Moštvo	1.	2.	1 3.	4.	Točke	Mesto
> 1.	SLAN I. Begunje	UlrUS	3	2	3	8	I.
2.	VERIGA II. Lesce	0		2	.2	2 2	III.
3.	VERIGA I. Lesce	i	22		3	6 2	II.
4.	ISKRA Otoče	0	1	0		1	IV.
		FINALE II. GRUPE					
Zap. St,	Moštvo	1.	2.	3.	4.	Točke	Mesto
x.	ELAN II. Begunje	Sa=??5-r	2	3	2T	7	V. .
2.	MILICA Radovljica	1	mtl	1	2	4	VI.-VII.
3.	GORENJKA Lesce	0	2		1	3	VIII.
	PARK hotel Bled	1	1	2	sv	4	VI.-VII.
^regled rezultatov in uspeh naših članov:	I,	MOŠTVO
~y j	Priimek in ime	kat.	POLFINALE			JTiMiiLE		
M o%			V	G	M	I	[V II.	v I.
1.	Prestrl Jožef	II.	1	1	1	1	1	0
i.	Vrečko Maks	IV.	0	1	1	1	1	1
3.'	JeiaLa Vinko	IV.	1	1	1	1	1	1
Zap,		II	. MOŠTVO					
	Priimek in ime		' POLFINALE			FINALE		
St.		lici U 0	V	I	P	P	M	G
	Pangerc Silvester	IV.	0	0	0	1	i	
.2*	Buršič Serdo	IV.	0	0	0	0	0	1
[J	Kopač Tomaž	IV.	1	1	1	1	1	1
Po
končanem tekmovanju je zmagovalno moštvo ELAN I. Begunje dobilo prvič že tretji ^ ®hodni pokal ObSS Radovljica in to po sedmih letih. Za ta odlični uspeh obeh na^-Goštev si lahko le iskreno čestitamo z željo, da bo še v prihodnje tako.
19
uuzuj. rrestrx
III.	MOŠTVENO OBČINSKO SINTJCALNO PRVENSTVO V BALINANJU ZA IETO 1968
Pod pokroviteljstvom Občinskega sindikalnega sveta Radovljica s povezavo z Balinarskim klubom Športnega društva Radovljica, je bilo to tradicionalno moštveno tekmovanje izvedeno 12. maja 196<°i v Radovljici na odprtem dvostez-nern balinišču.
Tekmovanja se je udeležilo to leto iz vse občine samo 7 štiričlanskih ekip z rezervami, kar je najmanjše število v teh treh letih nastopanj^. Vse ekipe s.o bile z žrebom razdeljene -v dve skupini, igralo pa se je izmenično na obeh. stezah.
I. Skupina: 1. ELAN Begunje
 2. GORENJO Radovljica
3. VERIGA I,Lesce
4. GORENJKA Lesce
II. Skupina: 1. ALMIRA Radovljica
' 2. VERIGA IX.LESCE
3.	SO Radovljica
Re zultati I, skupine s
1. ELAN - GORENJKA
2. GORENJO - VERIGA I.
3. GORENJKA - VERIGA I.
4. ELAN ~ GORENJO
5. GORENJO - GORENJKA
6. VERIGA I. - ELAN
Mesto v predtekmovanju:
11
8
3
11
7
11
4
11
11
7
11
3
1.	VERIGA I.	3	33 t	14	(+ 19)	
2,	ELAN -	2	25 :	22	(+	3)
3.	GORENJKA	1	18 :	29	(-	11)
4.	GORENJC	0	22 t	33	(-	H)
Rezultati II. skupine:
1«. .ERIGA II. - SO RADOVLJICA 8
2.	ALi/lIRA - VERIGA II.	4
3» SO RADOVLJICA - ALMIRA 11
11
11
7
Mesto v predtekmovanju:
1,	SO RADOVLJICA	2	22 s 15	(+ 7)
2.	VERIGA II.	1	19 : 15	(+ 4)
3.	ALMIRA	0	11 t 22	(_ lil
Finale: Za I. in II. mesto:
SO Radovljica - VERIGA I. 13 t ^
Za III. in IV. mesto: ELAN - VERIGA II.
13	t
Vrstni red po končanem tekmovanju:
1. SO (skupščina občine) Radovljica
2. VERIGA I.
3. ELAN
4. VERIGA II.
5. GORENJKA
6. GORENJC
7. ALMIRA
Zmagovalna ekipa je dobila Prehodni p0" kal ObSS (občinskega sindikalnega sve-^ ta) Radovljica in spominsko diplomo, Sji mo diplomo pa sta dobili ekipi za osvojeno II. in III. mesto.
Naša ekipa je nastopila v postavi KAUR^ Štefan, BLAŽIČ Valentin, GRIOVSKI Ciril> PRESTRL Jožef in rezerva RAKOVC Franc* Tretje mesto je za nas do sedaj naš n&j*” večji in najboljši uspeh v tem tekmoval1* ju ter lepo priznanje za ves trud.
20
KINO RADOVLJICA
^OST NA REKI IC7AI - aaariški vojni bar film
^■3. 6.	1968	ob	20	uri
^•4. 6.	1968	ob	20	uri
^•5» 6»	1968	ob	20	uri
~6. 6.	1968	ob	15	in 20	uri
Sj-LI TH3S XID - ameriški vestern film
6,	1968	ob	20	uri
■*-9» 6,	1968	ob	18	in 20	uri
23* 6.	1968	ob	16	uri
0 DAISI CL0VHR - ameriški barvni Gs film
20• 6.	1968	ob	20	uri
22 • 6,	1968	ob	18	uri
2^* 6»	1968	ob	20	uri
^iRNl - ameriški barvni film 21« 6,	1968	ob	20	uri
22» 6.	1968	ob	20	uri
6.	1968	ob	18	uri
OudL BALTAZAR - francoski film 2^* 6, 1968	ob	20	uri
^GIBLJBNA PATR0LA - ameriški vojni ilci -	kinoteka
26• 6,	1968	ob	18	in 20	uri
^ EAIR LADI - arr.Driski zabavni barvni °S film
2^* 6,	1968	ob	20	uri
9« 6,	1968	ob	17	uri
6,	1968	ob	15	in 20 uri
PRIVATNI DETEKTIV - amreiški barvni CS
film		
28. 6.	1968	ob 20 uri
29. 6.	1968	ob 20 uri
30. 6.	1968	ob 18 uri
FIKSNA	IDEJA -	italjanski zabavni film
1. 7.	1968	ob 20 uri
2. 7.	1968	ob 20 uri
KARTUM	- ameriški barvni zgodovinski	
film		
4, 7.	1968	ob 16 uri
6. 7.	1968	ob 20 uri
7» 7.	1968	ob 18 uri
ČLOVEK	IZ H0NG H0NGA - francoski barvni	
pustolovski film 4. 7. 1968
ob 18 uri
KAJ JE NOVEGA MUCKA - angleški barvni zabavni CS film
4. 7.	1968	ob	20	uri
7.	7.	1968	ob	16	in 20 uri
JUTRO - jugoslovanski film
3.	7.	1968	ob	18	uri
5, 7«	1968	ob	20	uri
KAM PO DEŽJU - jugoslovanski barvni film
6	o 7.	1968	ob	18	uri
3.	7.	1968	ob	20	uri
STRAŠNA ŽENA - češki barvni zabavni CS film
9. 7.	1968	ob	20	uri
10.	7.	1968	ob	18	uri
EN MOŽ IN ENA ŽENA - francoski barvni CS film
10. 7.	1968	ob	20	uri
12. 7.	1968	ob	20	uri
14. 7.	1968	ob	16	in 20 uri
JUG0ZAPADN0 OD S0N0RE - ameriški barvni CS film
11. 7.	1968	ob	20	uri
13. 7.	1968	ob	20	uri
14. 7.	1968	ob	18	uri
21