Poitni n4 platana v gotovini
Maribor, oetek 21 iuni5a 1935
Stek' 139
Leto IX (XVu
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNEK
Urodrn&tvo m uprava*. Maribor, Gosposka ul. 11 / Tslston uredništva 2440» uprave 2461 izhaja razen nadalje In praznikov vsak dan ob 10* uri / Valja maaaSno prajaman v upravi ali po poiti 10 0!n, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni račun SL 11.40®
JUTRA
11
Dragocen o primarne
Eden izmed voditeljev italijanskega fakina, katerega ime se pa ne omenja, je "oda! dopisniku pariške »Agence Econo-Ugue et Financiere te dni zanimivo izja-VT preko katere ne moremo brez osvet-Fašistični veljak je dejal dopisniku Slsde italijanske akcije v A b e s i n i j i, tl;‘- mora sedaj Mussolini popraviti napa-^ . ki jih je pri mirovnih pogajanjih na-I1' na strahopetna in kratkovidna ita-H	ka diplomacija. L. 1915., ko je Italija
11: strani zaveznikov stopila v svetovno v' 10, je dobila od strani Anglije ir.Fran-cije daljnosežne obljube tudi v Afriki, to-ko je bilo vojne konec in je bilo treba D■■■ ; 'liti nemške kolonije v Afriki, je Pt ' jvsem angleška, a tudi francoska diplomacija neprestano čarala pred oči itali-•'? kih državnikov važnost Trsta in Reka k nioh jadranske obale, češ naj Italija izkoristi to priliko, da popravi te sto let str e krivice, osvobodi svoje rojake in si Us ari strateške meje proti srednji Evro-Di, Italijanski državniki so v svoji kratkovidnosti šli na ta led, se zarili v Trst in Rek o, med tem ko sta si Anglija in Francija niirro med seboj razde-ili ogromne pokrajine v Afriki.
Mussolini hoče sedaj to napako popravki in dati Italiji kolonije', ki so za njen obstanek in razvoj neobhodno potrebne. | žato zahteva sedaj izpolnitev 1. 1915. da-i§h obljub in meni, da je Abesinija vredna tistih potokov krvi, ki jih je italijanska lLiadma v svetovni vojni prelila za skupilo zmago. Toda prav tako kakor pri mirovnih pogajanjih, se slišijo naenkrat zopet glasovi iz Londona, češ. naj se Italija nikar ne spušča v kakšne avanture v Afriki, ker da je njena zgodovinska in 1 j sirna naloga, da brmd evropsko ei vili:: zcijot?) na Krainerju in na Jadranu. An SL: ka diplomacija nas je zopet pričela stmšiti z germansko in vseslo-v a n s k o nevarnostjo. Zopet bi nas rada Z; -oslila v Evropi, da bi stali na straži 2:- kakšne velike ideale, ali za kakšne n ’ idezne koristi, samo da bi pustili na niiru Afriko, kjer vse ozemlje še ni razde:'.no. Toda Mussolini je v svojem zad-n	i govoru jasno označil, da se ne bo
P i| zapelievati, da bi branil evropsko civilizacijo tam, kamor ga bo postavila angleška diplomacija, med tem ko si bodo drugi osvajali kolonije. Italija bo storila !e kar briga njo samo. Ostalo naj store druge države, če hočejo. Italija ne bo dar nikogar, kajti ona ima poleg Avstrije, germanske in vseslovanske nevernosti še druge brige, ki so za njo mungo boli važne ...
V tej izjavi je toliko važnih in pomembnih ugotovitev, da bi bila potrebna dolga in temeljita razprava, ako bi hoteli vse osvetliti tako, kakor zaslužijo. Tega ne bomo storili, ampak •' e bomo ustavili le pri nekaterih ugotovitvah, ki so pred vsem važne za nas Slovence in sploh Jugoslovane. Fašistični odličnik nain^ je nam rcč tu potrdil tisto, kar smo trdili nii že od prvega dneva premirja v svetovni vojni, da .ie Italija napravila zgodovinsko usodno napako, ko se je v svoji kratkovidnosti — rabimo njegove lastne besede — zarila v Trst in Re k o, namesto da bi se pobrigala za bogati plen v kolonijah. To priznanje je prvo v tej zadevi, ki ga slišimo iz Italije. Še bolj dragoceno je pa Priznanje, da je bila napaka sploh zariti se v Trst in Reko! Zares, nikoli nismo pričakovali, da bo kdaj tako priznanje zdrknilo z jezika kateregakoli Italijana. 'še mani fašističnega odličnika. Ta odličnik nam je pa tudi pokazal, kdo )e Italijo naravnost silil, da stori napako
Odstop vlade Etofoijuba Jevtiča
Najprej rekonstrukcija, nato celotna demisifa - Konferenca maie antante odgodena — Dr. Vladimir Maček na poti v Beograd
BEOGRAD, 21. junija. Ker je bil prosvetni minister dr. Stevan Čirič izvoljen za predsednika narodne skupščine, je odstopil in je bil njegov odstop tudi takoj sprejet. Zaradi tega odstopa je bila potrebna rekonstrukcija vlade. Dosedanji minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Drago Marušič je bil imenovan za prosvetnega ministra, dosedanji minister brez portfelja dr. Avdo Hasanbegovič je pa postal minister za socialno politiko in narodno zdravstvo. Ob 20. uri sinoči je bilo izdano sledeče uradno poročilo:
»Po izvedbi delne rekonstrukcije vlade je imel ministrski svet ob 18. uri sejo. Pol ure pozneje ie izročil ministrski
predsednik in zunanji minister Bogoljub Jevtič regentskemu svetu ostavko celokupne vlade, da da kroni možnost, parlamentarni položaj pravilno proučiti in potem napraviti sklep. Odstop vlade je bil sprejet in kabinet naprošen, da vodi posle do sestave nove vlade.
Ministrski predsednik Jevtič je nato zaprosil rumunskega zunanjega ministra Titulesca kot predsednika stalnega sveta male antante, naj obvesti češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, da se za 22. t. m. v Beogradu sklicana seja stalnega sveta zunanjih ministrov male antante ne more vršiti in naj se odgodi na nedolčen čas.«
BEOGRAD, 21. junija. Po odstopu vla-
de sta bila sinoči predsednik skupščine dr. Čirič in predsednik senata dr. Tomašič sprejeta pri regentskem svetu. Danes dopoldne je pa imel Jugoslovanski poslanski klub sejo, na kateri je B. Jevtič poročal o odstopu vlade. Dejal je, da je odstop naravna posledica rekonstrukcije, da se s tem da regentskemu svetu možnost proučiti položaj in napraviti sklep. Ministrski predsednik je zaprosi! poslance, naj ostanejo v Beogradu, da bodo mogli biti obveščeni o poteku krize.
ZAGREB, 21. junija. Dr. Vladimir Maček, nosilec liste združene opozicije pri petomajskih volitvah, je odpotoval v Beograd.
Soora^imi
!* Donoln rarhod?
TISKA
NA
EDENOV OBISK V PARIZU. OSTER TON FRANCOSKEGA
NASLOV ANGLIJE.
PARIZ, 21. junija. Angleški mini- ference in naj se Edenu pokaže, da je
junija.
ster lord Eden ie prispel sinoči v Pariz na sestanek z Lavalom. Namen njegovega prihoda je obrazložiti vzro ke in namene sklenitve pomorskega sporazuma Anglije z Nemčijo in pomiriti Francijo, ki jo je ta sporazum silno razburil. Obenem bo lord Eden skušal dobiti od Francije pristanek za sklicanje konference glede letalskega pakta. Ob koncu se bo razpravljalo tudi o Abesiniji in bo tu lord Eden zastopal stališče, naj bi se tudi Francija pridružila angleški akciji za mirno poravnavo tega vprašanja. Angleški minister bo skušal prepričati francoske državnike, da Anglija s sprejetjem ponudbe Nemčije glede pomorskega sporazuma nikakor ni opustila načel v Stresi sklenjene angleško-franco-sko-italijanske fronte. Ako bo sedaj hotela Francija skleniti z Nemčijo enak sporazum glede nemške oborožitve na kopnem, io bo Anglija z veseljem pod pirala.
Kakšen bo uspeh Edenovega obiska v Parizu, vnaprej seveda ni mogoče prerokovati, treba pa je upoštevati razpoloženje francoske politične javnosti in zlasti francoskega tiska. Mno gi pariški dnevniki napadajo dalje londonski pomorski sporazum in pravijo, da je prijateljstvo med Anglijo in Fran cijo že stvar preteklosti. Britanofilska politika Francije je doživela popoln polom in tu ne sine biti nobenih iluzij več. Francija in Anglija se moreta od londonskega pomorskega sporazuma dalje samo še oddaljevati druga od druge, ako pa sklene Anglija z Nemčijo še letalski pakt, se postavi Francija odkrito na čelo enega. Anglija pa na čelu drugega bloka. Nekateri listi zahtevajo celo, naj se Francija in Ita-
njegov sedanji prihod odveč in ne more biti nobenih pogajanj o odobritvi pomorskega pakta z Nemčijo in sklepanju posebne letalske pogodbe, ker se vsa ta vprašanja morejo rešiti samo kot celota. Prav tako je treba Edenu povedati, da Francija in Italija ne bosta dovolili nobenega vmešavanja Anglije v italijansko-abesinski spor.
Nekateri listi so pa vendar bolj pomirljivi in pravijo, da je Francija sa
verne Kitajske od nankinške vlade Gibanje si je postavilo za cilj ustanoviti posebno državo. Kot voditelj tega gibanja se omenja sedanji guverner Šansiske province Jenšišan, k uživa na vsem severnem Kitajskeir velik ugled in je deležen tudi simpatij japonskih vojaških oblastev. Solo?-no izgleda. da se razvijajo dogodki T korist Japonske. Po izjavi zunanjega ministra Hirote se bodo v kratkeu pričela direktna pogajanja tudi mes Japonsko in sovjetsko Rusijo in b«’ imenovana tudi mešana japonsko-manžursko-sovjetska komisija, ki b< rešila vsa sporna mejna in drug J prašanja, ki obstojajo med temi dr-
ma zakrivila sedanji položaj s tem, da žavami. Zaključek te akcije bo skleni
se je zvezala s sovjetsko Rusijo ter s
tem odbila od sebe Atigliio in jo potiš- nega pakta.
tev japonsko-sovjetskega nenapada!
nila na stran Nemčije. Ti listi menijo, da bo mogoče vendarle se ob priliki Edenovega obiska doseči novo zbli-žanje med Parizom in Londonom.
Usigiiia se ne vda
LONDON, 21. junija. V tukajšnjih političnih krogih se pričakuje z napetostjo rezultat novega sestanka itali-jansko-abesinske arbitražne komisije, vendar se ne veruje mnogo v uspeh. Ako sporazum ne bo dosežen, potem spravi Anglija to vprašanje neizogibno pred svet Društva narodov. V tem primeru bo ministrski predsednik Baldwin odpotoval sam v Ženevo na zasedanje sveta. Prisotnost Baldwina v Ženevi bo pa pomenila za Italijo veliko nevarnost, ker se niti ne bo hotel niti ne bo mogel zadovoljiti s kompromisi, kakor se je zadovoljeval Macdonald. Bakhvin ve, da je sedaj v interesu Anglije, da se prepreči vojna v vzhodni Afriki, zato bo vedel uporabiti vsa sredstva, da uveljavi svojo volio.
Poooln uspeh Jaaonske
TOKIO, 21. junija. V Pekingu se je
lija ne udeležita bodoče londonske kon1 pričela velika akcija za odcepitev se-
>n se zarije v Trst in Reko, t. j. v naše slovensko, jugoslovansko nacionalno o-zemlie: to sta bili Anglija in F r a n-cija! Na njun nasvet je ostala Italija tako nepopustljiva glede potegnitve nove meje po narodnostni mej! nad Apenini in Balkanom, zaradi tega. da sta onidve mogli nemoteno razdeliti med seboj nemške kolonije, smo morali ini Slovenci izgubiti t r e t j i no svojega narodnega ozemlja,
sino morali mi Jugoslovani izgubiti 600.000 svojih bratov!
Obe ti dve priznanji sta dragoceni, tako dragoceni, da moramo biti fašistične mu odličniku iz srca hvaležni za njegove besede. Priznal je, da je bilo zaritje v Trst in Reko napaka in da sta Italijo napotila k temu Anglija in Francija. Tudi Francija.	-r.
PREDSEDSTVO NARODNE SKUPŠČINE.
BEOGRAD, 21. junija. V sredo popoldne so novi poslanci naše narodne skupščine, katerih mandati so bili verificirani bili zapriseženi. Popoldne sc je pa zvršila izvolitev novega predsedstva. Z 264 glasovi je bil izvoljen za predsednika Narodne skupščine dotedanji prosvetni minister dr. Ste-va Čirič, za podpredsednike so pa bili izvoljeni dr. Markič, Voja Lazič in Slovenec dr. Josip Režek. Tajniki so postali Mulalič. Ante Kovač, dr. Panič. dr. Budjak in Novica Popovič. KcT je bil minister Čirič izvoljen za predsednika je odstopil kot prosvetni minister.
PEVEC V BEOGRADU.
BEOGRAD. 21. junija. Na Mačkovi listi v Gornjem gradu izvoljeni poslanec Rudolf Pevec je dospel sem in izročil predsedniku skupščine polnomočje za verificiranje njegovega man data. Ni še znano, ali ostane v opoziciji, ali se pridruži Jevtičevi skupini.
ABESINIJA SE PRIPRAVLJA.
ADIS ABEBA, 21. junija. Abesinski cesar je v zadnjih mesecih popetoril abesinsko vojsko. Nabori sc vršc_ v naglem tempu, prav tako tudi vežba-nje in v vsej državi se izvršuje koncentracija vojske.
SESTANEK JAPONSKIH POSLANI KOV.
PARIZ, 21. junija. V nedeljo sc sestanejo tu vsi japonski poslaniki v Evropi. Na sestanku bodo razpravljali o položaju ki je nastal po angleško-nemškem pomorskem sporazumu ter o odmevu azijskih dogodkov v Evropi.-
Dnevne vesti
Smrt novinarja Jožeta Petriča
Ko je pred 14. dnevi zadela kap novinarja Jožeta Petriča, ki je bil zadnje čase uslužben kot urednik' v redakciji Glasa Naroda«, njegovi številni tovariši niso mislili, da ga bo tako kmalu pobrala smrt. Kljub skrbni negi zdravnikov se njegovo stanje ni izboljšalo. Umrl ic preteklo sredo v Šlajmerjevem domu v Ljubljani. Pokojni Jože Petrič je bil eden najpopularnejših predstavnikov sta rejše novinarske generacije. Podil se je kot kmečki sin na Vrhopolju pri Krškem leta 1877. Po končani gimnaziji je absol-viral na Dunaju filozofijo in bil nekaj časa suplent na Dunaju in v Ljubljani. Ko se je poslovil od profesorske službe, je bil dolga leta vzgojitelj pri rodbini grofa Herbersteina, pri katerem je ostal do začetka svetovne vojne. Med vojno je bil dodeljen tiskovnemu uradu na Dunaju, zadnje leto pa je bil kot črnovoj-niški častnik na Koroškem. Po osvobo-ienju je bil še nekaj časa v vojaški službi, nato se je pa popolnoma posvetil novinarskemu poklicu. Nekaj časa je bil urednik »Napreja«, pozneje je pa bil član redakcij raznih tednikov in dnevnikov. Dolgo časa je bil tudi dopisnik zagrebškega lutarnjega Lista« in »Obzora«. Po svojem srcu in duši je bil pokojni Petrič plemenit človek, ki so ga visoko cenili vsi stanovski tovariši in vsi, ki so ga poznali. Rodi mu ohranjen lep spomin med nami!
Novi učitelji in učiteljice
Ministrstvo prosvete je nastavilo 82 u-čitcljskih abiturientk in abiturientov. Število brezposelnih učiteljev in učiteljic se je v Sloveniji od lanskega aprila znižalo za približno 600. Po uradni evidenci je danes v Sloveniji še 254 brezposelnih uči teljic, dočini so učitelji nastavljeni vsi. — Pri zadnjem imenovanju so bili med drugimi imenovani za učitelje naslednji: Mar jan Kranjc v Gornjem Lakošu, Anzelj Križnar v Crenšovcih, Karl Štrubclj pri Sv. Andražu. Mirko Vrečko v Strukov-eih, Verena Bobičeva v Krogu, Marjana Brglezova v Gederovcih, Lizika Fininger jeva ✓ Breznem ob Dravi, Marica Poči-valskova v Žetalah, Štefka Vitinetova v Pilštanju, Francka Štcbihova v Canjko-vi, Lucija Germekova v Svetinjah, Zlata Kochlova pri Sv, Antonu na Pohorju, Marjeta Robnikova pri Sv. Antonu v SI. gor.. Vinka Selkova pri Sv. Marku niže Ptuia, Natalija Šijančeva v Reki, Olga Cerčkova pri Št. Janžu na Dravskem polju. Krnica Gajškova na Kebljti, Helena Jugova pri Št. Vidu, Hedvika .Turšičeva pri Sv. Duhu v Halozah, Angela Kljunova v Gabrja h pri Dolnji Lendavi, Ivanka Križajev;! v Šmartnem pri Slovenjgradcu, Slava Magučeva pri Sv. Lovrencu na Dr. polju, Bogdana Makučeva v Stogovcih pri Ljutomeru, Lojzka Marinova pri Sv. Bolfenku v Slov. gor., Tončka Podjavor-škova pri Sv. Vidu pri Ptuju, Emica Robnikova v Št. liju v Slov. goricah, Pavla Štuhčeva v Ribnici na Pohorju, Ladislava Švigljeva v Mežici, Marija Velikonjeva v Gradišču na meji, Elizabeta Lutar-jeva pri Zg. Sv. Kungoti, Vanda Vukova v Rušah, Marija Misljeva v Dobrovniku pri Dolnji Lendavi, Branka Mrakova pri Sv. Barbari M Halozah, Gizela Štiblerje-va pri Sv. Juriju v Slov. gor. in Marija Veselova pri Sv Ani v Slov. gor.
t Karol Dolenc. V svojem stanovanju v Prešernovi ul. 24 je umrl v sredo po
kratki, mučni bolezni upokojeni pisarniški ravnatelj g. Karol Dolenc. Rojen je bil v Vipavi 24. X. 1862. v ugledni narodni Dolenčevi rodbini, kjer je obiskoval tudi ljudsko šolo in bil nato pomočnik v očetovi trgovini. Kadrski rok je odslužil v Ljubljani in bil nato dodeljen gardnemu eskadronu na dunajskem cesarskem dvoru. Po zapustitvi vojaške službe je postal pisarniški uradnik pri višjem računskem dvoru na Dunaju, dosegel čin ravnatelja ter ostal tam do osvobojenja, ko je prišel v Maribor k okrajnemu glavarstvu ter bil 1. 1924. upokojen. Po upokojitvi je bil vse do smrti vesten blagajnik in gospodar Magdalenskega olepševalnega društva, ki ga. bo težko pogrešalo. Pokojnik
je bil velik poštenjak m narodnjak, tudi v najtežjih časih na Dunaju, kot človek pa veder in šaljiv družabnik. Pokopali ga bodo danes v petek ob 16.30. Bodi mu lahka slovenska zemlja, ki jo je vedno tako ljubil, sorodnikom pa naše globoko sožalje!
Iz železniške službe. Premeščena sta železniška uradnika: Dragotin Dekleva iz Bosanskega Broda v Prevalje, Josip Dekleva pa iz Maribora v kurilnico v Rogatec.
Napredovanje meščanskošolskih učiteljev in učiteljic. V višjo položajno skupino so napredovali: Ljuba Permetovana I. dekliški meščanski šoli v Mariboru, Iv. Lapajne, upravitelj meščanske šole v Voj niku, Franc Martinc na deški meščanski šoli v Mariboru, Josip Ergot na meščanski šoli v Mežici in Alfonz Lindtner na meščanski šoli v Ljutomeru.
Premestitve v učiteljski službi. Premeščeni so: Marica Kinčičeva iz Pertoče v Gederovce, Marija Podjavorškova iz Polja v Rogaško Slatino, Josip Tavželj od Sv. Duha v Halozah na Zavrh, Anica Županova iz Vidoncev v Gornjo Lendavo, Adolf Kocuvan pa iz Belih vod k Sv. Benediktu v Slov. goricah.
Poroke. V preteklem tednu so se poročili letalski poročnik Mihael Klavora in zasebnica Erika Pitterjeva, natakar Feliks Bevc in šivilja Erna Reitmajerjeva, zasebni uradnik France Železny in poštna uradnica Milena Peršetova, dealvec Janez Žižek in delavka Ivanka Škrablova, steklarski pomočnik Gabriel Roman in tkalka Marija Pučnikova, posestnik Herman Šantl in perica Alojzija Stojsova, ključavničarski pomočnik France Pernek in tekstilna delavka Julijana Klepova, li-tograf Vinko Glavič in sprevodnikova hčerka Hilda Urbančičeva. tkalec Jože Podjavoršek in tkalka Ana Klemenčičeva, delavec France Gutmahcr in zasebnica Roza Vcrbičeva. Bilo srečno!
Rojstva in smrti. Pretekli teden je v Mariboru zagledalo luč sveta 15. fantkov in 16 punčk. V stolnici je bilo krščenih 26 otrok, pri frančiškanih 3, v magdalen-ski cerkvi pa 2. Smrt je pokosila 72-letno branjevko Frančiško Kličkovo, 69-lctuo zasebnico Julijano Ulesovo, 37-letno blagajničarko Julijano Fašingovo, 64-letnega prevžitkarja Matevža Lovrenčiča, 4 leta starega sina zasebnice Otona Rajtcrja, 54 letnega upokojenega davčnega uradnika Viktorja Ziliča in 64letnega vojnega invalida Andreja Lešnika.
Ka.i je v Mariboru mogoče... Marsikaj je v Mariboru mogoče. Med drugim tudi to, da je avstrijski državljan uslužben kot lovski čuvaj, toda brez puške, ker mu je sresko načelstvo orožni list odvzelo.
Podpori mestne občine. Društvu za podpiranje revnih učencev je podelila mestna občina podporo v znesku 5000 Din, za vzdrževanje tukajšnje trgovske nadaljevalne šole pa tudi znesek 5000 Din.
Grajsko stopnišče sc zapre. Da se o-
hrani krasno baročno grajsko stopnišče, bo mestna občina omenjeno stopnišče za obči promet zaprla in bo dohod v prvo nadstropje z druge strani.
Lepo in prijetno je sedaj pri Treh ribnikih, zlasti odkar je dalo agilno tukajšnje Olepševalno društvo prvi ribnik temeljito očistiti razne umazanije, rastlinja in druge ribniške navlake. Tudi čolnarski park se je pomnožil z nekaj novimi ter udobno in pripravno zgrajenimi čolni.
»Službeni list dravske banovine« objavlja v letošnji 48. številki: odločbo o ukinitvi pripombe in o prepovedi uvoza blaga iz št. 30 in 31 uvozne carinske tarife: odločbo o ravnanju pri prodaji proizvodov zavoda »Obiličevo« in objave ban ske uprave o pobiranju občinskih davščin.
Prepovedan tisk. Notranje ministrstvo je prepovedalo razširjati nekatere številke »Frankfurter Zeitung«, tednika »Istra«, dnevnika »Neuer Vorwiirts« in dnevnika »Miinchner Neueste Načhrichten«.
1,700.000 Din za javna dela v Sloveniji. Na dravsko banovino odpade od razdeljenega kredita iz dohodkov državnega fonda za javna dela 1,700.000 Din. Dvesto tisoč dinarjev je namenjenih za regulacijo Save, pol milijona dinarjev pa za
regulacijo Drave, dočim so dobile druge banovine skupno nad 30 milijonov dinarjev.
Novi teleionski pravilnik, S J. julijem bo stopil v veljavo novi telefonski pravilnik, ki se bo posebno razlikoval od sedanjega glede instalacijskih taks, telefonskih naročnin in telefonskih pogovorov. V interesu telefonskih naročnikov in ostale javnosti je, da se čim bolj seznanijo s pravicami in dolžnostmi, ki jih vsebuje novi pravilnik. V ta namen je niinstrstvo za promet izdalo pravilnik v obliki lične in pregledne knjige, ki jo imajo na razpolago vsi poštni uradi.
Vozne olajšave. Ljubljana, evharistični kongres, 28. junija do 1. julija, polovična vožnja za vožnjo tja od 25. VI. do
1.	VII., vožnja nazaj od 28. VI. do 15. VII. na podlagi železniške legitimacije. Nera-č i j a, do 31. oktobra po sedemdnevnem bivanju v poljubnem kraju 60% popusta na nemških železnicah pri vožnjah tja in nazaj. Dunaj, 2. maja do 30. junija 1935, svečani tedni, vizuma prost vstop v Avstrijo, 60% popusta na -železnici pri povratku, 50% popusta v gledališčih inkon certih po petdnevnem bivanju (dan prihoda in odhoda vštet) in na podlagi »Fest karte« a Din 55. T r s t, do 20. avgusta, mornarska razstava, polovična vožnja na italijanskih železnicah. Vse nadaljnje informacije, nabava vozovnic po originalni ceni, preskrba viz, nakup valut po najugodnejših dnevnih tečajih, preskrba registriranih mark pri »Putniku« Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. 21-22 in »Putniku« Celje, Aleksandrov trg, tel. 119.
Romanje zadrugariev na OMenac • se vrši 28. VI.—1. VII. Odhod iz Maribora bo s posebnim vlakom 28. trn. ob 18.26, prihod v Mladenovac naslednjega dne ob 16.12, povratek v Maribor bo po postanku v Beogradu od 29. pop. do 30. pop., dne 1. julija ob 3.35 uri zjutraj. Vožnja, prenočišče in prehrana stane skupno 200 Din, plačljivo v dveh mesečnih obrokih. Vožnja v II. razredu znaša 68 Din več. Na razpolago je še nekaj prostih mest proti takojšnji prijavi v zadružni pisarni, Rotovški Irg. Zadružniki poneso s seboj srebrn venec, ki je razstavljen v izložbi zadružne prodajalne I. na Rotovškem triu z napisom: »Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru -- 29. VI. 1935 — svojemu Velikemu kralju, prvemu zadružniku — v imenu svojih 4000 članov.«
Na realni gimnaziji v Mariboru je danes. jutri in v nedeljo od 9,—12. in od 14. do 18. ure razstava ročnih del in risb. Starši in drugi zanimanci, ogle.ili si to zanimivo prireditev!
Večerni promenadni koncert. Jutri v soboto zvečer bo ob lepem vremenu priredilo Mestno olepševalno društvo v Mestnem parku večerni promenadni koncert, in sicer od 20. do pol 22. ure. Igrala bo železničarska godba pod vodstvom kapelnika g. Žekarja.
Cerclc francais. Zaključna slavnost o-froških francoskih tečajev, ki bo jutri 22.
m. v »Vesni«, se bo začela ob 17. uri m ne, kakor je na vabilih, ob 15. uri.
Obrtni tečaji. Ker se za obrtni knjigovodski tečaj ni javilo najmanj 25 udeležencev, se ta tečaj obdrži v evidenci za poznejšo dobo, ko bo to število doseženo. Dozdaj prijavljenih 19 interesentov obdrži obrtnopospcševalni urad v evidenci. — Sprejemajo se tam tudi prijave za 14. tečaj izpitnih predavanj, ki se bo priredil, kakor hitro se javi najmanj 30 udeležencev. Prijave se sprejemajo ustmeno med uradnimi urami ali pa pismeno na naslov g. Založnika na sreskem načelstvu. Tečaj je brezplačen.
Kolesarski klub »Poštela« priredi v soboto 22. junija večerni izlet preko Studencev, Limbuša, Peker v Radvanje k go stilni Šunko. Odhod s kolesi iz klubskega okala gostilne Mautner ob 20. uri. Prijatelji športa srčno vabljeni!
Glasbena Matica poziva vse člane pev. zbora, da se danes ob S. uri udeležijo občnega zbora.
Velik vrtni koncert bo y soboto, dne
KINO
GRAJSKI KINO
Od danes dalje
•f
Maček v Žaklju
UK
Vesela izvanredno dobro uspela premiera- T160 Lingen, Magda Schneidcr, WoIf Albarh Retlji' Dnevno predstave ob 4. in ’/27. uri pri zniža1"" cenah. — Pri večerni predstavi dnevno izbor11 varijete-vložki.
Prihodnji film:	„Zgodbice ir Wicnerwalda“.
22. junija; koncertira godba tovarne Ehr-
lich. Vabi J. N. Golob, gostilna pri Lo-omotivi«.
Otvoritev modernega letnega kopali-šča v Mežici bo v nedeljo 23. junija 1935 pričetkom ob 2. uri popoldne. Koncert rudniške godbe, propagandne plavalne in
skakalne tekme, prosta zabava in ples-Bufet je 'obro založen z jestvinami i'1 pijačo. Udeležba otvoritve kopališča se | združi lahko tudi z obiskom Pece. " Vljudno vabi StPD Mežica.
Mednarodne rokoborbe v Unionu, oh 20.30, dne 21. junija se borijo sledeči pari: Janeš (Jugoslovan):Kiri!ov (Rus), Šer-binski (Poljak) : Borne. (Madžar); dve odločilni tekmi:	Faktor (Žid) : dr. Au-
dersch (Nemec) in Morton (Anglež) :Car-ney (francoski črnec).
Nočna lekarniška služba. Jutri v soboto bosta imeli nočno lekarniško službo Albanežejeva lekarna »Pri sv. Antonu«}' Frankopanov! ulici in dvorna Vidmarjeva lekarna »Pri sv. Arehu« na Glavnem tr-. gu.
Radio Ljubljana. Spored za soboto c--t. m. Ob 12: plošče: 12.45: poročila, vreme; 13: čas, obvestila: 13.15: plošče; 14: vreme, spored, borza, 18: radio-orkester: 18.40: ČJV, poročila, vreme, spored, obvestila: 19: zunanjepolitični pregled: 19.30: nacionalna ura; 20: vesela ura; 21.30: čas, poročila, spored; 22: Meh za smel’ in kratek čas.
Smrtna obsodba. Kazenska razprava proti staremu Budji, njegovemu sinu. Ivanu Budji in rejencu Vinku Kolblu .ic trajala v sredo do 19. ure. Zaslišanih je. bilo popoldne več prič, ki so deloma zelo obtežilno izpovedale za starega Budjo Razprava pa ni prinesla nobenih jasnosti glede umora Jakoba Vrhovnika. Po daljšem posvetovanju je senat spoznal vse tri za krive in je obsodil starega Budjo v smrt na vešalih, sina Ivana na 20 let-Vinka Kolbla pa na 15 let težke ječe. Mimo tega morajo plačati po 6000 Din odškodnine Vrhovnikov! vdovi in 3000 DH za prestane bolečine ter vse pogrebu'' stroške.
Naplavljeno truplo. V sredo zvečer je Drava na pobrežki obali naplavila truplo okrog 7 let starega dečka, ki je ležalo v vodi najmanj 14 dni, ker je že močno razpadlo. Našel ga jc neki delavec s Pobrežja in obvestil o najdbi orožnike, k’ niso mogli ugotoviti na truplu nobenih znakov nasilne smrti ter domnevajo, da se je otrok najbrže pri kopanju utopih Truplo so pripeljali v mrtvašnico na pobreško pokopališče.
Nezgode. V Rajčevi ulici je stopil n« ostro sekiro 12-lctni delavčev sin France Štefan in si nevarno razrezal stopalo na levi nogi. V Breznem je pri žaganju drv doletela huda nesreča 31-letnega delavca Aniona Pavliča. Krožna žaga mu jc odrezala dva prsta na desni roki. V nek' mariborski tovarni pa si jc delavka Ivanka Švarbavcrjeva hudo poškodovala levo nogo. Vsi poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnišnici.
Cijankali... V zadnjem Času ga jc precej po Mariboru in okolici. Tudi pse zastrupljajo s ciankalijem in v Spodnjem Radvanju sta bila na pr. pred nedavnim zastrupljena s cijankalijem dva dragocena lovska psa ter se je s tem v zvezi radi suma izvršila neka zanimiva aretacija.
Trg za ribe. Na današ/ijem trgu ,ie bilo okrog 150 kg domačih sladkovodnih i” morskih rib. Sardele so prodajali po H Din, oblice po 10 Din, sipe in jegulje po 2 ODin, postvri pa po 34 Din kg. Zanimivo je, da so na zagrebškem trgu morske ribe polovico cenejše ko na mariborskem !
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri jc kazal toplomer 21.6 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura jc znašala 15 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 1S stopinjah 739.9, reduciran na ničlo P;| 7.36.9; relativna vlaga 90: vreme ,ie oblačno in tiho; vremenska napoved napoveduje izboljšanje vremena.
DominJaiite se CM®
BC3Err^ESBBrasssr
BQZilaieŽtii»d8A - »a*, -i
, *jJiSBW>£'xS
Bratski sprejem bolgarskih železni-čar}ev v Mariboru
Tisoči Mariborčanov pri slavnostnem sprejemu - Spontane Manifestacije slovanskega bratstva — Slavnosten obed na
unionskem vrtu
drugič je imel naš obmejni Maribor Priliko pozdraviti v svoji sredi brate Boi-žare, do katerih smo Slovenci že od nekdaj gojili najtoplejše simpatije. Spre-ieM bolgarskih pevcev in včerajšnii spre-Km bolgarskih železničarjev pa sta znova dokazala bratsko sorodnost krvi izpod 'itoše in Triglava, da med nami in bolgarskim narodom ni razlike po srcu in jeziku. Tako, kot je včeraj sprejel naš obmejni Maribor bolgarske železničarje, l&ore sprejeti le dober brat dobrega bra-tu.
Ne morebiti dolžnost, marveč topla in iskrena čuvstva so prevzela tisoče Mariborčanov, ko so včeraj dopoldne ob 11. uri pohiteli na glavni kolodvor, da bratsko sprejmejo in pozdravijo skupino 64 bolgarskih železničarjev, ki so prišli k lani na obisk pod vodstvom načelnika sofijske generalne direkcije g. inž. Simeona G e nkov a, v spremstvu zastopnikov beograjske železniške direkcije in Predstavnikov nacionalnih železničarjev.
Bolgarski železničarji so prispeli v Ma ribor že z zgodnjim brzovlakom in so se rano zjutraj s posebnim vlakom odpeljali Ruše in na Falo ter si ogledali tvorni-co za dušik in elektrarno. Rušani so pripravili Bolgarom presenečen sprejem. Na lepo okrašeni postaji so jih pričakovali Sokoli, šolska mladina, ravnatelj ruške tovarne g. K rejci in množica Rušanov z županom g. Lesjakom na celu, ki je dragim gostom izrekel iskreno dobrodošlico. V skupinah so se po toplem sprejemu, za katerega se je vrlim Rušanom zahvalil inž. Genkov, podali bolgarski železničarji v tovarno in si jo ogledali v spremstvu inženjerjev pod vodstvom ravnatelja g. Krejčija. Iz Ruš so pohiteli na Falo, kjer so jim po ogledu elektrarne, pripravili mariborski tovariši s šefom kurilnice g. inž. Završniko m, Predsednikom mariborske podružnice UlNZB g. Vokačem in pod/načelnikom delavnico g. inž. Grudnom na čelu, za kusko na prostem. Kakor doma, so se Počutili bolgarski železničarji med svojimi jugoslovanskimi -tovariši in le prehitro so potekale ure najlepšega pravega tovariškega in bratskega razpoloženja.
Med tisoči Mariborčanov, ki so ob napovedani uri pričakovali drage bolgarske goste na glavnem kolodvoru, so bili štev. zastopniki vsega mariborskega življenja. Mimo šefov vseli mariborskih železniških edinic so bili zbrani pri sprejemu mestni župan g. dr. Lipold. oba okrajna glavarja gg. dr. Senekovič in Milan Mak ar. predsednik Jugoslovan sko-bolgarsko lige g. dr. Kukovec, Predsednik okrožnega sodišča g. dr. Z i-h e r, šef državnega tožilstva g. dr. Z o r-ian, šef policije g. Ra do še vic, šef obmejne policije g. K r a j no vi č, nadalje številni zastopniki mariborskih nacionalnih organizacij, med njimi g. D o j č i n o-vič za sokolsko župo, dr. Dolar za Narodno obrano, g. Joško Vokač za nacionalne železničarje, g. Karl J n g za mornariško sekcijo JS in drugi. Postajno Poslopje se je po vsehvalevrednem prizadevanju nadzornika proge g. Ludvika Pint ar j a praznično obleklo. Pri izhodu je bil postavljen lep slavolok z napisom: »Dobrodošli bratje Bolgari!« in z železniškimi simboli v bolgarskih in naših narodnih barvah.
Ko je ob napovedani uri privozil na Postajo posebni vlak, ki jR bil okrašen z zelenjem in zastavicami, je zabučalo med zbranimi množicami. Spontani klici: »Živijo!« in »Ura!« so udušili hropenje in ro Pot težke lokomotive in zvoke železničarske godbe »Drave«. Ko se je prvo navdušenje nekoliko poleglo, je drage bolgarske goste prvi pozdravil v imenu mariborske Jugoslovansko-bolgarske lige njen predsednik g. dr. Kukovec. V izbranih besedah je izrazil veliko veselje nad njihovim obiskom in jih je v imenu No pozdravil g. prof. dr. Dolar, v imenu mariborskih železničarjev pa šef kurilnice g. inž. Završnik. Godba »Drave* ie zaigrala bolgarsko himno in med
Prisrčno slovo
ponovnimi viharnimi pozdravnimi vzkliki seje g. inž. Genkov ginjen zahvalil zalubezniv sprejem z zatrdili bratstva ki veže jugoslovanski in bolgarski narod Ko pa je pevski odsek »Drave« pod vod stvom g. Horvata zapel pozdravu pesem, so dragi bolgarski gosti kreni! med gostim špalirjem burno pozdravljen za železničarsko godbo v mesto. Njim so se priključile zbrane množice in navdušenje se ni moglo poleči.
Mariborski železničarji so bolgarskim tovarišem pripravili na unionskem vrtu slavnosten obed, na katerega so bili povabljeni tudi predstavniki in zastopniki raznih oblastev in društev. Tu jih je v toplih besedah pozdravil v imenu občine župan g. dr. Lipold. Z iskrenimi občutki je bolgarskim gostom izrazil dobrodošlico, podčrtal simpatije, ki vežejo oba naroda in obenem omenil veliko prijateljstvo med našim blagopokojnim kraljem in kraljem Borisom ter bratstvo bolgarskega do našega naroda. Za izkazane simpatije se je ponovno zahvalil v imenu bolgarskih železničarjev in v imenu vsega bolgarskega naroda g. inž. Genkov, daljši nagovor, prežet navdušenja nad našo gostoljubnostjo in lepoto naših krajev, pa je imel šef depoa g. inž. Dimiter Lesiče„v. Drage goste so pozdravili še okrajni glavar g. Milan Maka r, prota g. T r b o j e v i č in prof. g. Šedivv v bolgarščini. Pri obedu je igrala železničarska godba »Drava«, prepeval pa je njen pevski odsek, ki je podžigal z našo pesmijo lepe trenutke pobratimstva.
Prekmalu je prišla ura slovesa. Bolgarski železničarji so se odpeljali že z brzovlakom ob 14. uri. Na kolodvor so jih spremljali mimo mariborskih tovari-
šev tudi številni predstavniki z g. županom na čelu. Prisrčno je bilo slovo, ki bo ostalo vsem v dragem spominu in v prepričanju da so bolgarski železničarji ponesli iz Maribora najlepše vtise. Prisrčen sprejem bolgarskih železničarjev na Pragerskem.
Pri povratku bolgarskih železničarjev so tudi Pragerčani prav iskreno pozdravili naše brate Bolgare. Že mnogo pred
1	prihodom vlaka se je na peronu zbrala 'olska mladina pod vodstvom g. Velikonja in gosp. Voduška z našimi in bolgar-kitni zastavicami in šopki cvetja v ro-: ah ter pevski zbor pod vodstvom gosp.
: ierbiča. Ob prihodu vlaka je železničarska godba zaigrala koračnico gostom v pozdrav, gosp. načelnik postaje Sedej in kontrolor Soklič sta se osebno predstavila gostom, tov. kontrolor Pšeničnik pa ie imel kratek pozdravni govor v imenu železničarjev. Gosp. Velikonja je pozdravil goste v imenu nacionalnih društev, Sokola in Jadranske straže. Med tem je pevski zbor zapel gostom v pozdrav. Vodja ekskurzije se je prav prisrčno zahvalil za topli sprejem, iznenaden nad tem, česar ni pričakoval, da jih bomo Slovenci tako viharno pozdravljali na vsej njihovi poti širom naše domovine. Po izmenjavi pozdravnih govorov je domača železničarska godba odsvirala državno himno, pevski zbor je še enkrat zapel in le prehitro je minil čas, ko so gostje morali vstopiti. Med pomikanjem odhajajočega vlaka je godba še enkrat zaigrala pozdravno koračnico, otroci in ostali pa so prisrčno po zdravljali odhajajoče Bolgare, ki so vidno navdušeni odzdravljali v zavesti, da smo si res bratje od severa do Črnega morja. Vsa postaja je bila za sprejem gostov okrašena z zelenjem in našimi ter bolgarskimi trobojkami. Zal nam je bilo,, da ljubih gostov nismo mogli dalj >yasa pridržati v svoji sredini, vendar je bilo za ta kratek čas storjeno vse-in prepričani smo, da so Bolgari odnesli lene vtise.
Patriolična mladinska slavnost
RAZVITJE PRAPOROV PODMLADKOV JADRANSKE STR\ŽE OSNOVNIH ŠOL V MARIBORU
V	nedeljo, dne 16. junija t. 1. sc je izvršila ob 10. uri predpoldne.v unionski dvorani v Mariboru lepa in prisrčna slovesnost. Podmladki JS I. in II. deške ter
II.	dekliške osnovne šole v Mariboru so razvili svoje prapore. Razvitju in blagoslovitvi praporov so prisostvovali predstavniki oblastev. šol, oblastnega odbora in krajevnih odborov JS in mnogi starši otrok.
Po pozdravnem govoru šolskega upravitelja g. Petriča v imenu vseh treh šol. so sledile tri točke sporeda, ki so jih izvajali z zanosom mladi stražarji vseli treh šol. Srcski šolski nadzornik g. A. Alt, ki je zastopal tudi g. sreskega načelnika, je imel na zbrano mladino rodoljuben nagovor. Za njim se je oglasil mladim čuvarjem našega morja zastopnik oblastnega odbora JS g. Janko Pirc z navduševalnimi besedami, ki jim je sledila državna himna. Govoril pa je tudi tajnik MOJS g. Šorli. Blagoslovitev
je izvršil katehet g. pater Anton Avbelj z lepim patriotskim govorom.
Kumice, ga. Lenardova, žena veletrgovca za prvo deško, ga. Makarjeva, žena sreskega načelnika za II. dekliško in ga. Zora Ravnikova, žena odvetnika za II. deško osnovno šolo, so izročile s primernim posvetilom in s pripetjem dragocenih trakov praporje praporščakom, ki so krepko izgovarjali zaobljubo. Njim ob strani so stali poverjeniki podmladkov JS, gg. šolski upravitelj P. Fanjik, učiteljica Cestnikova in učitelj S. Rode. Praporščake je nagovoril g. prof. Saršor. kot predstavnik M. O. J. S.
V	imenu mladih stražarjev se je zahvalil gospem kumicam s prisrčnimi besedami učitelj poverjenik g. S. Rode in mladi stražarji so izročili gospem kumicam lepe šopke v znak hvaležnosti za velikodušen in dragocen dar. S himno JS se je zaključila , prisrčna slovesnost.
Razplet v poteku mednarodnih rokoborb
Borbe v sredo ju četrtek zvečer so položaj izdatno razčistile. Žirija, ki ji načeluje zaslužni podpornik rokoborstva mesarski mojster g. Filipančič, je v sredo zvečer po nekoliko razburljivih scenah v teku borbe med francoskim črncem Kipom C a n e y e m in Angležem Mortonom, odredila diskvalifikacijo nekoliko preveč ofenzivnega Angleža, s čimer je bil Caney proglašen za zmagovalca. Žirija je tukaj postopala pristransko, ker je Pri tem popolnoma prezrla, da je Caney navalil celo na sodnika Konica, kar ni nič manjši pregrešek kakor pa udarec v trebuh, ki ga je zadal Morton Caneyu. Na mestu bi bila diskvalifikacija obeh. Takšno postopanje žirije diskvalificira tudi žirijo samo in je upati, da se takšni lapsusi več ne ponovijo. Hrupna je bila borba med židovskim Herkulom Faktorjem in Nemcem A u d e r s c h e m. Nekajkrat se je Nemec, znašel spodaj, med publiko in
je v zanimivem ter veščem nadaljevanju po krepkiii Faktorjevih rokah zadanega pospeška kar sam preskakoval mize in stole. Borba je ostala neodločena. Prav tako ni bilo odločitve v spoprijemu Poljaka Šerbinskega in Jugoslovana Ja-n e š a, pač pa je madjarski prvak in odlični tehnik Emil B o g n e r z naglim dvigom in premetom porazil za veselo razpoloženje in dobro voljo poslušalcev skrbečega Rusa K i r i 1 o v a.
V	četrtek zvečer: Preizkus med Jugoslovanom J a n e š c m in črncem C a n e-yem ni nudil nikakšnih učinkovitih parad ali demonstracij. Ostalo je samo pri nekaj bornih prijemih. Tudi borba med Bolgarom Beličem in Rusom Kirilovom ni vedla do odločitve, pač pa je bilo precej odmevanja radi ne baš nežnih masažnih potipljajev. Vztrajno se je upiral očitni nadmoči nevarnega Poljaka Šerbin-skega Anglež Mod to n, ki se je moral kmalu po poteku tretjega kola in po večminutnem stokanju v jeklenih dvoino-
nelsonskih Poljakovih kleščah vdati. Oba je občinstvo na koncu burno pozdravljalo, Poljaka zaradi njegove zmage, Angleža pa zaradi vzratjnega in junaškega odpora.
Občinstvo pričakuje z zanimanjem napovedani boksni preizkus med našim mariborskim Štrukljem in črncem Caneyem. Tudi obeta precej zanimivosti že napove-\ Jani preizkus moči med našim mariborskim borcem g. F i 1 i p a n č i č e m in Jugoslovanom J a n e š e m. V četrtek zvečer je v dveh borbah sodil g. Majcen, ki pa je pokazal vse premalo spretnosti, veščine in znanja v tem poslu. Obilo momentov, kjer bi bila potrebna njegova intervencija, mu je gladko ušlo, pač pa je bilo neka intervencij, ki sploh niso bile na •mestu.
Srečen skok v vulkansko žrelo
Pod vodstvom profesorjev so se pred kratkim povzpeli japonski dijaki in dijakinje na vrh vulkana Mihare, da si ogledajo njegovo žrelo. Med predavanjem nekega profesorja o nastanku vulkanov sc je približala žrelu mlada dijakinja, izgubila ravnotežje in strmoglavila v vulkansko žrelo. Profesorjev in dijakov se je lotila groza in vsi so bili prepričani, da je dijakinja našla strašno smrt v žrelu. Ojunačil pa se je njen tovariš in se spustil po vrvi na dno žrela. S težavo se mu je posrečilo privezati nezavestno mladenko na vrv in z združenimi močmi so profesorji in dijaki potegnili oba iz objema grozne smrti. Dijakinja je padla tako srečno, da sc je hujše poškodovala na glavi, toda poškodba ni bila smrtno nevarna.
Mati in sin na vešalih
Pred sodiščem v Georgetownu v ameriški državi Dela\v.are sta se morala te dni zagovarjati 52-letna obubožana far-merka Mary Careb in njen 25-letni sin James, obtožena, da sta pred sedmimi leti ubila starega očeta. Kazenska razprava je bila silno dramatična in se je za njen potek zanimala vsa ameriška javnost. Vkljub ugodnim izpovedbam številnih prič in trdovratnemu zatrjevanju obeh, da sta nedolžna pri smrti starega očeta, se sodišče ni moglo prepričati o njuni nedolžnosti. Po daljšem posvetovanju so sodniki obsodili mater ia sina na smrt na vešalih. Obtožena far-merica Carey bo prva ženska, ki bo te dni po potrditvi smrtne kazni obe državi Dela\vare.
Čudaški kaznjenec.
V	neko ameriško kaznilnico je vlomii neznani storilec. S silo je odprl celico, v kateri je presedeval daljšo kazen neki propadli trgovec zaradi goljufij. Z lepljenjem vrečic si je trgovec prislužil 17 dolarjev in teh prihrankov ga je oropal vlomilec. Pri pobegu je vlomilec pustil vsa vrata odprta, misleč da je s tem napravil kaznjencu veliko in nepričakovano uslugo. Toda kaznjenec te usluge ni izkoristil. Poiskal je paznika, mu opisal svojo nesrečo in ga prosil, naj mu dovoli ostati v kaznilnici vsaj še toliko časa, da si ponovno prisluži znesek, ki mu ga je odnesel vlomilec. Upravnik kaznilnice pa ni izpolnil njegove želje. Čez nekaj dni se je kaznjenec moral posloviti, ker je presedel odmerjeno kazen.
Nova transoceanska ladja.
Nizozemska vlada je odobrila kredit 8 milijonov guldnov ladjedelskemu društvu »Holland America« za gradnjo nove transoceanske ladje. Nova ladja bo imela 28.000 ton in ne bo v hitrosti vožnje zaostajala za novo »Normandijo«, ki prednjači in kraljuje danes v plovnem svetu. Prvotno je nameravala vlada zgraditi ladjo v Nemčiji, končno pa se je odločila, da jo bo gradila omenjena ameriška družba.
Sultanov dar.
Ob proslavi 25-letnega vladanja angleškega kralja Jurija V. je sultan iz Jo-horeje na malajskem otočju, ki spada pod angleško krono, daroval za povečanje trdnjave Singapor pol milijona funt-Sterlingov. Ko so angleškega kralja o tem obvestili, se je brzojavno zahvaiil sultanu, toplo pa se mu je zahvalilo tudi vojno ministrstvo.
Stran 4.
Mariborski »V e č e r n i k« Jutra.
■ipn—m m ■
Verifikacijska debata v Narodni
skupščini
GOVOR NOTRANJEGA MINISTRA G. VELJE POPOVIČA.
OSTRA OB-
Kandidati
SODBA VOLILNE KAMPANJE OPOZICIJE, listah in
na opozicijskih njihova gesla.
Z vsemi temi dokazi svoje tolerance je hotela kraljevska vlada pokazati tako svojim političnim somišljenikom kakor nasprotnikom, kako si zamišlja razvoj političnega življenja v naši državi, Ob-enempa le tudi računala s tem. da bo tudi na nasprotni strani našla podobno pomirljivost in enako pripravljenost za skupno delo za blagor celokupnega naroda in nedeljive Jugoslavije.
Dočim pa je kraljevska vlada ravnala tako, je nasprotna stranka že v predvolilni borbi kmalu razglasila, da ne misli na nameravano resno in iskreno akcijo za politično konsolidacijo na podlagi obstoječih zakonskih predpisov. Iz načina, kako so Maček in drugi voditelji tega bloka izbirali kandidate in svoje sodelavce, se je moglo takoj sklepati, da na nasprotni strani ne bo razumevanja za intencije kraljevske vlade, in je posta’o jasno, da se bo razpis volitev v Narodno skupščino zlorabil in predočil ljudstvu v popolnoma drugem zmislu.
Tako so na Mačkovi listi večinoma kandidati, ki so znani nasprotniki državnega in narodnega edinstva in ko so kot takšni podpirali in sodelovali v banditskih akcijah, atentatih, požigih in rušitvah in ki so zaradi tega bili obsojeni po zakonu o zašč'H države. Med njimi so taki, ki so podpirali in ki še vedno podpirajo emigrantske atentatorje in zločince. (Ogorčenje v skupščini in vzkliki: Sramota!)
Nekateri so bili zaradi svoiega nedavnega defetističnega in protidržavnega dela konfinirani. Nekateri so celo odobravali in podpirali razdiralno akcijo Prrbičeviea, ki živi v inozemstvu in dela zoper interese domovine in naroda. (Vzkliki: Dol z njim!) Tudi izraziti komunisti so med njimi, ki so aktivni po-borniki za rušenje socialnega in državnega reda v naši državi. (Ogorčeni vzkli ki.)
Spričo tako postavljene kandidatne liste ne bo težko razumeti načina volilnega boja in volilnih gesel, ki so jih takšni kandidati metali med prebivalstvo.
Kraljevska vlada je vedno in povsod poudarjala volilna gesla za konsolidacijo polit, razmer in sporazum pri konstruktivnem delu državljanov, ki so dobre volje, da se v vseh smereh popravi in zboljša narodno in državno življenje Teh gesel niso kandidati državne liste predsednika ministrskega sveta nikoli zatajili in vso volilno borbo so vodili na podlagi poziva vsem rodoljubnim in patriotskim državljanom, da pri težkem in napornem delu podpro kraljevsko vlado, ki je takoj po prevzemu državne uprave dokazala, da razume težkoče prebivalstva in pojmuje narodove potrebe.
Nasprotno pa niso pristaši dr. Mačka niti izpovedali svojega političnega programa. Razlog je ta, da bi jih to po njihovem lastnem priznanju takoj zapletlo v zakonsko odgovornost, ker njihova politična stremljenja niso v skladu z obstoječim državnim redom.
Opozicija in osnove državne politike.
Voditelji državne liste dr. Mačka niso mogli povedati narodu, v čem so se sporazumeli. Zedinili in sporazumeli so se samo v enem: da mečejo polena pod noge blagodejnemu delu kraljevske vlade za konsolidacijo razmer v državi m za splošno blagostanje prebivalstva. Zato ne Maček, ne Davidovič, ne Spaho, ne Jovanovič niso smeli prebivalstvu povedati svojih namenov, temveč so se posluževali raznih izjav, kakor so pač razmere nanesle. V svoji javni in skrivni agitaciji niso nikdar omenjali ne državne celote, ne narodnega edinstva, rte verske strpnosti, ne plemenske sloge. Z nobeno besedo niso omenili varnosti države zunaj in doma in niso obsojali izdajalcev, ki v inozemstvu delajo zoper interese države in naroda. (Ogorčeni vzkliki.)
Tudi se niso zavarovali pred onimi, ki so v svojem zaslepljenem sovraštvu proti vsemu, kar je jugoslovensko, pljuvali na naše največje svetinje in niso prizanesi1 niti največjemu našemu kralju. Zato so pa njihovi prijatelj in somišljeniki izkazovali spoštovanje tie ;amo tistim, ki so, zaslepljeni po brezvestnih voditeljih, delali zoper državno oblast in njene •organe, temveč so takšno spoštovanje izkazovali tudi r.a smrt obsojenemu aten tatorju Begoviču, ki je organiziral atentat na blgopokojnega Viteškega kralja. Izkazovanju časti temu atentatorju v vi-rovitiški katoliški cerkvi je med drugimi prisostvoval tudi sam kandidat na Mačkovi listi v dotičnem srezu, molitev za pokojne je pa imel sam gvardijan tiste cerkve ob največji asistenci. (Vzkliki: Sramota! Nekdo vpraša: Kaj je pa oblast storila?) Vsekakor je izpolnila svojo dolžnost.
čeprav niso dr. Maček in njegovi najbližji sodelavci dali nikake izjave o ču-
vanju državne celote in narodnega edinstva. smo naenkrat imeli priliko čitati v tujih listih njegove izjave, izjave Svetozarja Pribečeviča, čigar najintimnejši prijatelji so se nahajali na Mačkovi listi, kako je jugoslovenski narod fikcija in ka ko obstoje v Jugoslaviji poseben srbski narod, poseben hrvatski narod in poseben slovenski narod s svojimi posebnimi kulturami in zgodovinsko preteklostjo. Prepuščam narodnim poslancem v presojo. kako so te izjave nosilca opozicijske državne liste dr. Mačka v skladu z njegovo izjavo, ki jo je dal pred sodiščem v Zagrebu pri potrditvi svoje kandidatne liste, da je za narodno edinstvo in da bo delal zanj.
Sam Davidovič, eden izmed najuglednejših mož na opozicijski listi dr. Mačka in bivši voditelj prejšnje t demokratske stranke je izprevidel vso nesrečo takšnega nastopanja dr. Mačka in je zato pred nekaterimi svojimi prijatelji in na svojem zborovanju v Beogradu 29. aprila dokazoval, da so vendarle vsi sporazumni med seboj glede delovnega programa in da je dr. Maček za to državo. Pri tej priliki je dal prečitati neko Mačkovo pismo. ki pravi dobesedno med drugim:
(Se bo nadaljevalo )
Šport
Zmaga ISSK Maribora nad SK Rapidom
LOKALNI NOGOMETNI »DERBY« SE JE KONČAL Z ZMAGO ISSK MARIBORA. OGORČENA BORBA ZA TOČKE. ISSK MARIBOR V PRVENSTVENI TABELI NA PETEM MESTU.
stokrat neodločni in so tako zamudili marsikatero zrelo priliko.
Rapid je lepo in uspešno zaigral le v
Tekmovanje za prvenstvo LNP se bliža h koncu. Včeraj se je v tem zanimivem tekmovanju odigrala le ena tekma, in sicer sta bila določena kot nasprotnika ISSK Maribor in SK Rapid. Brez običajnih dolgotrajnih in najrazličnejših prognoz sta lokalna rivala nastopila v najmočnejših postavah in z enakimi izgledi na zmago ali poraz. ISSK Maribor je vče rajšnjo tekmo odločil v svojo korist in si tako priboril dve točki. Prvenstvena tabela izgleda sedaj takole:
Železničar — 14 10 2 2 39:22 22
Ilirija
Rapid
C9K
ISSK Maribor SK Celje Svoboda Hermes
11	7	2	2	41:14	16
12	7	0	5	36:16	14
12	5	4	3	29:22	14
13	5	1	7	17:33	11
1(2	3	3	6	18:24	9
12	2	3	7	13:56	7
12 2 19 23:34 5
ISSK Maribor:SK Rapid 2:1 (0:1).
Tekma se je odigrala v takem stilu kot doslej nismo bili vajeni. Bila je to brezobzirna borba za točke z vsemi hibami in vrlinami. Tekma je bila prav do konca napeta, žalibog pa so se pripetili taki dogodki, ki z vrhovnim geslom vsakega športnika »fair play« pač niso bili v skladu. Dejanskega obračunavanja med igral ci sodnik ni znal preprečiti in tako se je tekma v drugem polčasu izrodila. Pov-dariti pa moramo tudi, da je imel sodnik zaradi nediscipliniranosti obeh moštev silno težiko stališče. Prikritih faulov često krat ni kaznoval in ko je segel po skrajnem sredstvu — izključitev — je bilo že prepozno. Včerajšnja tekma pa je tudi dokazala, da bo treba v bodoče za sojenje tekem lokalnih moštev pritegniti zunanjega sodnika, ki ne bo pod vplivom igralcev in občinstva.
ISSK Mariboru se je posrečilo revan-žirati za lanskoletni porttz 5:0. Moštvo je igralo s silnim elanom in požrtvovalnostjo, kot že dolga leta nismo videli. Zlasti v drugem polčasu, ko je šlo za biti ali nebiti, je enajsto-rica zastavila vse sile in tudi — zmagala. Toda Rapid ni klonil prav do zadnjega piska sodnika. Obramba ISSK Maribora je imela težko delo, preden se je otresla nasprotnika in ima prav ta formacija največ zaslug za pomembno zmago. Krilska vrsta je uspešno zaigrala šele v drugi polovici, ko je svoj napad založila z lepimi žogami. Napad ni bil enotna formacija razen tega se je opazila še ta napaka, da so posamezni igralci igrali preveč egoistično. Tudi so napadalci pred golom nasprotnika bili Če
prvem polčasu. V tem delu igre je bil v premoči, ki pa z ozirom na dobro igro zadnje formacije ISSK Maribora ni mogel številčno izrabiti. V drugi polovici pa so morali Rapidovci prepustiti vodilno vlogo nasprotniku, katerega napadi so bili tudi nevarnejši in čestejši. Pri Rapi-du se je odlikovala napadalna vrsta, ki je predvajala lepo kombinacijsko igro do približno sredine drugega polčasa. Krilska vrsta je uspešno zaigrala dokler nasprotnik ni forsiral krili. Obramba je bila trda, toda nesigurna, zlasti vratar, ki je tudi kriv poraza.
O poteku igre se ne da dosti povedati. Kot že omenjeno je bila to brezobzirna ogorčena borba v kateri so igralci čestokrat prestopili meje fairnesse. Sodil je g. Kopič.
V	predtekmi je rezerva SK Rapida porazila rezervo ISSK Maribora z rezultatom 5:3. Sodil je g. Vesnaver. Pokal OOLNP si je priborilo rezervno moštvo SK Železničarja, ki si je v prvenstvenem tekmovanju mariborskih rezervnih moštev priborilo 9 točk, na drugo mesto se je plasiral SK Rapid z 8, na tretje SK Svoboda 5, za 4. mesto pa ISSK Maribor z dvema točkama..
Sokolstvo
Sokolsko gledališče v Ruša!
Sokolski oder v Rušah ima že svojo : gledališko tradicijo kot eden vodilnih.sp; ’ kolskih odrov v Sloveniji, zato je pač 'i-mestno, da mu posvetim na tem mestu nekoliko besed. Sokolska gledališka dru-žina se je proslavila z uspešnimi predstJ' vami, posebno v zadnjih letih v gmote nem in moralnem pogledu. V tem se kaže. koliko volje, koliko veselja do odra. do gledališke umetnosti v obče ima pr.a| ta gledališka skupina v Rušah. Razvit se že po tem. da imajo celo strokovn® izobražene člane-režiser.ie. Omenil bi sa-j mo br. Adolfa Pečarja n br. fr. Sornika.s ki sta absolvirala dramsko šolo v Narodnem gledališču v Mariboru pri režiser)" g. Jožku Koviču.
Predstava Nušičeve komedije Gosp3 ministrica« v nedeljo 16. junija t. 1., k' sem jo gledal: »Ministrica« je sigurno tri oreh za vsak diletantski oder zaradi pestrosti nastopajočih oseb iti značajev, ka*; kor tudi zaradi tipične Nušičevske satiri-® čne osti v komediji. Da vse to uravna v dostojno linijo, da ne pripusti nobeni!' pretiranih karikatur in neokusnih banalnosti na odru, kar se prav pri Nušičevih komedijah kaj hitro lahko pripeti, vse 1° je brez dvoma zasluga spretne režije, stro kovnega znanja režiserja br. A. Pečarja' Izmed igralcev je bil na prvem mestu br. Fridolin Janko v vlogi strica »Vase«. ReS Nušičevski tip. izdelan v osnovi in zU' nanji podobi kakor tudi v izgovorjavi-Tik za njim je pisar »Pera« br. Sornika-»Ministrovko Živko Popovičevo« je vpo-dobila sestra Jožica Bečelova ter s vlogo velikega stila izpričala nesporen talent in rutino. Vloga zahteva že v Poklicnem gledališču močne . interpretkinje-Zaradi tega pa zasluga Bečelove ni zmani šana, nasprotno, rar.tla je od dejanja do dejanja ter je finale 4. dejanja zaključila naravnost odlično, kar je pričal spont aplavz v dvorani in lep šopek rož, ki j. prejela. Kar bi imel pripomniti, posvečati mora pažnjo jasni izgovorjavi vokalov v mirni konver.-::	prav	tako v
efektih. Ruško gledališče ima v sestri Bc' čelovi odlično moč. Isto velja za Pečar!'’' ki je vpodc' ’ »Cedo Uroševica«. Odličen v vsaki kretnji, v nastopu samem, da ie pazil kot režiser bolj na soigravce kot i*a sebe. K tej skupini bi še štel br. '1 oin-Staneja, senjorja ruških diletantov v močni kre-ciji 'ministra me Pooo'' ‘ -i«* Vsi ostali nastopajoči so brez izjeme talenti in f. bodo pri skrbnem delu izpopolnili tudi s tehnične strani, t. j. v izg^ vori",-: vokalov.
Čestitati je treba Ruškemu Sokolu ns uspeli predstavi. »Min -frico< lahko U' v-ste med svoje najboljše preds>--o ruškem občinstvu. Ruše se lahko -iona-šajo z najboljšo gledališko vzgojeno pub-, liko iz vsega slovenskega podeželja. Rt!' šani so. kar je treba omeniti, v velikertf številu zastopani tudi kot abonenti Na' rodnega gledališča	oru.	-
M«
Razno
DAHA,
ki je v ponedeljek pomotoma zamenjala dežnik v kavarni »Astoria«, ie bila opazovana ter se prosi, da ga tako] vrne.	2772
Pozabila sem v sredo ROČNO TORBICO
v parku. Najditelja prosim, da jo odda v upravi Večerni ka«.	 2756
POZABILA SEM ROČNO TORBICO
v parku na klopi. Slike drag spomin. Poštenjak naj ,io vrne proti nagradi v upravi >Ve-čemika«.	2755
Prodam
ŽIMNATA MADRACA
Din 280.—,	pisalna miza
130.—, omara z ogledalom 500.—. tridelna omara iz trdega lesa, moderna jedilnica, spalnica, usnjeni stoli a 50.--Koroška cesta 3.	2763
POHIŠTVO
za sobe in kuhinjo takoi na j prodaj. Krekova ulica 5-1, | desno.	27231
Soomnite se CMD
Edini slovenski dnevnik na ozemlju bivše mariborske oblast? *e „Večern*k#\
Ze to priprosto dejstvo nalaga našemu mestu in vsemu slovenskemu Podravju očito nalogo poskrbeti za to, da bo mogel uspešno vršit' svoje nacionalno poslanstvo. To pa bo mogoče le tedaj, ako „Večernik“ izpopolni tudi svoje oglase, zlasti male oglase, ki so neverjetno poceni. Sedai žal pogrešamo stotine Slovencev, trgovcev, obrtnikov, posestnikov zasebnikov itd., ki bi, ko kaj prodajajo, kupujejo ali iščejo, morali oglaševati v „Ve-6ernikovih“ malih oglasih. „Večernik“ dela ta Vas, delaite Vi zani
Oglašujte v „Vecernifeu‘
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelj ’n "^nik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.