418 Garfield S Eveleth, Minn. APRIL 12 N Velikanoc 13 P Hermenegild 14 T Justin, mu«. T| 15 S Peter Gonz. 10 ft Benedikt J. L. 17 P Anicet, pap. + 18 S Apolon i j 19 N Bela nedelja 21 T Anzelm ® 20 P Neža Mont. 22 S Aleks., muč. 23 S Jurij 24 P Fidel + 25 S Marko, evanjr. 26 N 2. po Vel" SLOVENEC PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAKEJII IH NAJBOLJ PRILJUBLJEN " ilovbnskT list y združenih državah ameriških. ŠTEV. (NO.) 73 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 11. APRILA — SATURDAY, APRIL 11, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Erancija odklonila Hitlerjev načrt in predložila svojega.-js^, Ta načrt se zopet zdi Nemčiji nesprejemljiv, češ, da je $§; nepraktičen in "utopističen". — V glavnih točkah si W stojite obe državi v popolnem nasprotju. Ženeva, Švica. — Ako se ne bo našel kak izredno: sposoben posredovalec, ki bi bil zmožen takorekoč hipnotizirati Fran coze in Nemce, da bi privolili k medsebojni popustitvi, jf skoraj brezupna vsaka misel, da bi se moglo privesti ta dva naroda do kake sprave. Eden predlaga ta načrt, drugi drugega, toda oba načrta si stojita v diametralnem nasprotju. Tako fje Francija odločno zavrgla predlog, ki ga je stavila Nemčija pred nekaj dnevi, namreč, da se bo zasigural evropski mir le, ako bodo države posamezno sklenile druga z drugo medsebojne nena-padalne pogodbe, ki naj bi veljale za 25 let. Nemčija je pri tem izrecno povdarila, da ne sme priti do nikakih zvez za medsebojno pomoč med državami. Istočasno se je Nemčija izrazila, da je pripravljena, skleniti take nenapadalne po godbe z vsemi drugimi državami, izvzemši z Rusijo. Franciji ta izjava Nemčije še zdaleka ne zadošča. To je samo pesek v oči, pravi, češ, da ima Nemčija v resnici osvojevalne načrte, in je njen namen le, da se na eni strani zasigura z nenapadalno pogodbo, ko bo na drugi strani napadala. Edino, kar more biti učinkovito, bo kolektivna pogodba, pri kateri bi se vse države medsebojno zvezale, toda ne samo s pogodbo, marveč se imajo besede na papirju podpreti tudi z dejansk;. silo. V ta namen predlaga Francija, kar je bilo že svoje-časno razpravljano, da se postavi pod okriljem Lige narodov posebna armada, sestavljena iz mednarodnega vojaštva, katera bi bila takoj, pripravljena, da udari na tisto državo, ki bi skušala kršiti po godbo in mir. Odločevanje gle de tega bi imelo v rokah po1-jsebno razsodišče. Dalje se Francija v svojem načrtu ozira t|udi na pomanj kanje surovin, na katerih trpi Nemčija, in v to svrho predla ga, naj bi bile surovine iz kolonij v. drugih kontinentih do stopne enako za vse države. Na ta oba predloga nima Nemčija drugega odgovora, kakor da sta "utopija." O prvem predlogu pravi, da je popolnoma nepraktičen in zato nespi-ejemljiv, češ, da bi Evropa sama sebi zvezala roke z njim, ker bi ne mogla 25 let izvesti nikakih teritovijal-nih izprememb,' razen, ako v to privoli vsaka najmanjša država v Evropi. Pripomni se lahko, da se razvidi iz tega, da Nemčija vendar-le računa na premikanje meja, brez dvoma v svojo korist, dasi uradno to pdločno taji. O predlogu glede kolonij pa pe Nemčija izraža, da njej ne bo pomagalo dosti, ako bo jmela dostop na tujezemski trg, kajti za to bi potrebovala denarja in zlata, katerega pa ona nima. Pomagano bo Nemčiji le, ako bo imela svoj last ni trg za surovine, in s to iz- UDAR NA NAZIJE UMESCENJE REVAMANA Na belo nedeljo bo novi g. kanonik slovesno umeščen. Avstrijska vlada z vso silo zatira nazijsko gibanje. Dunaj, Avstrija. — Vladni organi so bili zadnje dni nad vse čuječi in tako so tudi \ mnogih krajih zalotili nazije pri ponovnih pripravah za puč. Preganjanja so posebno ostra na Štajerskem, kjer so bile aretirane cele trume oseb. Do aretacij so zlasti privedle listine, ki so jih našli v hišah dveh nazijev, F. Godarja in J. Schollaufa, katera sta baje umorila dva vladna agenta, na kar sta pobegnila preko meje v Jugoslavijo in bila v Mariboru aretirana; kakor se trdi, sta krivdo priznala. -o- COOLIDGEV PRIJATELJ UMRL Northampton, Mass. — V 81. letu starosti je preteklo sredo preminul tukaj James Lucey, ki je bil po poklicu čevljar, a se je pri tem bavil tudi s filozofijo. Zanimivo je, da je bil ta mož izreden prijatelj bivšega predsednika Coolidga, in sicer iz let, ko je bil Coolid-ge še dijak. Lucey mu je tedaj prerokoval, da bo še predsednik, ako bo le hotel. --o-- JUDOV JE 14 MILIJONOV Varšava, Poljska. — Kakor ugotavlja neki judovski statistični urad, je judovskega prebivalstva po celem svetu ne kaj nad 14 milijonov. Od teh jih je samo v Zed. državah štiri in pol milijona. Tekom zadnjih deset let se je število Judov zvišalo za 1,300,000, vendar pa se opaža nižanja števila rojstev. SOVJETI BAJE TIHOTAPIJO OROŽJE Pariz, Francija — Semkaj prihajajo poročil'a, da se je iz Rusije na nekem sovjetskem parniku pripeljala zaloga raznega orožja v Španijo, da se z njim pomore tamkajšnjim komunistom pri nameravani revolti. Ta parnik je stal zasidran več dni v pristanišču mesta Algeciras. -o- Cleveland, O. — Sestavljen je že podrobni program za slovesnosti, ki se bodo vršile, ko bo uradno umeščen novi kanonik, Father Oman. Vršile se bodo te slovesnosti na belo nedeljo, 19. aprila, in sicer jih bo vodil sam clevelandskl škof, Most -Rev. J. Schrembs, s slovesno zahvalno službo božjo ob 10. uri. Slavnostni govor bo imel p. Odilo Hajn šek. Podrobnosti o tem pomembnem dogodku se bodo poročale pozneje. -o- BREZPOSELNI STAVILI ZAHTEVE Washington, D. C. — Tukaj je imela preteklo sredo brezposelna organizacija svojo konvencijo, katere se je udeležilo kakih 500 oseb. Posebna depustacija je hotela nato dobiti vstop v Belo hišo, da tamkaj stavi svoje zahteve, namreč da se nadaljuje WPA delo, toda ni bila sprejeta; predsednik, kakor znano, je bil še na počitnicah in njegovi tajniki se niso smatra- RADIO PROGRAM Chicago, 111. — Na velikonočno nedeljo se bo na postaji WIND (560 kc) v Gary, Ind. oddajal posebni jugosl. radio program od 3. do 5. ure popoldne, na katerem bosta igrala dva orkestra in poleg tega tudi znana slovenska trojica Foys-Ozbolt-Debevec. Program se bo vršil pod vodstvom Mr. Marchana, kateri oskrbuje redni jugoslovanski radio program vsako nedeljo dopoldne. UNIČENJE ABESINIJE Prej ne bo konca vojne, do kler ne bo abesinska arma da popolnoma uničena, pre. vi Mussolini. KR1ŽEMJVETA — Wellington, Nova Zelan dija. — Tukajšnja zbornica j« odobrila zakon, po katerem postanejo rezervne banke državne ustanove, ki bodo imele pravico, urejevati; in kontrolirati kredite in denar — Pariz, Fran vi ja. — Na pet let ječe je bil v sredo obsojen neki Edw Bernhubev, obdolžen, da je špi.ioniral v prid Nemčije. Obsojenec je bil poročnik v bivši avstro-ogrski armadi in se je pri prihodu v Francijo i«a.i" izdajal za časnikarja. — Berlin, Nemčija.— Glav ni stan zveze nemških gospodinj je bil preteklo sredo preiskan od tajne policije, ko se ta zveza ni uklonila, da bi li poklicanim, da bi se bavili ge prostovoljno razpustila ter z njimi. Vsa zadeva je pote- bi se njeno članstvo pridruži-kla mirno in policija ni imela nikakega povoda za kak nastop. -o- UMAZANEMU RAKETIR-STVU PRIŠLI NA SLED New York, N. Y. — Policija je prišla na sled umazani družbi, katera je vzdrževala igralnice z denarjem, oderuške posojilnice in belo suženjstvo in je opravljala svoj zločinski posel že več mesecev. Njih načrt je obstojal v tem da so izvabljali bogate žensko v svoje igralnice, kjer se je igi-alo za velike svote. Ženskam, ki so izgubili, so takoj priskočili na pomoč posojevalci denarja, da so mogle nadaljevati z igro. Kadar je ka-ka tako globoko zabredla v dolgove, da je vedela, da S3 ne bo mogla izkopati, se ji je stavila ponudba, naj potom prostitucije plača dolgove. -o-- 5IRITE AMER. SLOVENCA Iz Jugoslavije Tragedija mladega planinca v Kamniških planinah; šele po treh tednih so ga našli, zmrznjenega med Malo in Veliko planino. — Huda nesreča radi neprevidnosti ravnanja i orožjem. — Smrtna kosa in druge vesti. lo splošni nazijsty ženski organizaciji. -o- REKORDNA VIŠINA SE DOSEGLA Novosibirsk, Rusija. — Iz tukajšnjega mesta se je spustil v zrak avtomatičen radio balon v svrho znanstvenih raziskav in je, kakor poročajo sovjetske oblasti, dosegel višino 26 milj, kar je največja višina, ki jo je doslej dosegel kak od človeka izdelan instrument. Posebni aparat, ki je meril temperaturo, je pokazal, da je od 25 stopinj, kakor je bila na tleh, padla temperatura najprej na 63 stopinj pod ničlo in se je nato na višku poleta dvignila na .38 stopinj pod ničlo. Prečitajte večkrat kam )anjski oglas in potem tudi storite kaj v jubilejni kampanji svojega lista! Rim, Italija. — Kakor v izzivanje je Mussolini sklical sejo članov svojega fašističnega kabineta ravno v sredo, ko je pričela zborovati v Ženevi Liga narodov. Na tej seji je pv-novno povdaril, da ga nobena sila ne bo mogla pripraviti do tega, da bi končal s svojimi vojnimi operacijami v Abesl-niji. Izrazil se je, da prej ne bo konca, dokler ne bo armada cesarja Selassie popolnoma uničena. Niti na misel ne pride Italiji, da bi kaj odstopila od ozemlja, ki ga je doslej zasedla. To se je povdarilo v Mus solinijevem časopisu Popolo d' Italia, ki izhaja v Milanu. Zasedene province, pravi član-kar, so javno nasprotne abe sinski vladi in ne marajo več priti pod njo. Omenil je Mussolini na seji tudi, glede načrta, ki se je predložil na Ligi narodov, naj bi se poslala v Abesinijo posebna komisija, ki bi preiska la obdolžbe, da se Italija poslužuje strupenih plinov; iz razil je zahtevo, ako se že pošlje taka komisija, naj istočasno tudi preišče italijanske obdolžbe proti Abesincem za i-adi njih krvoločnosti. --o- DEČEK IZ DOLGOČASJA POBEGNIL Kansas City, Mo. — Na tukajšnji policijski postaji je prenočil preteklo sredo osem let stari Jimmie Wright iz Omahe, Neb. Deček se je na busu skrivaj pripeljal do tukaj. Ko so ga našli, je pripovedoval, da je odšel od doma zato, ker mu je bilo dolgčas, ko ni imel nobenega tovariša, da bi se igral z njim; vsi oko liški dečki so bili namreč poredni, je dejal. Na bus je prišel na ta način, da se je zmuznil skozi vrata mimo nekeg.t debelega moškega. Deček ni pomislil, da je s svojo pustolovščino napravil skrb svoji materi doma, in ko so mu to omenili, mu je postalo žal. Omagal v snegu in zmrznil Kamnik, 23. marca. — Že včeraj so poročali ljubljanski listi, da so nekoliko niže od turistovske poti med Malo in Veliko planino našli pogreša nega tehnika Emila Vilfana, ki je bil šel 28. februarja i : Ljubljane in je potem za njim izginila vsaka sled. Danes je došla na Veliko planino komisija pod vodstvom orožniškega komandirja Šnabla in orožnika Kovačiča. V ekspediciji je bilo 8 mož, vodnikov SPD, ki sta jih vodila Andrej Šlebir in Franco Erjavšek iz Kamnika. Pokojni Vilfan se je ponesrečil dobrih 500 m od koče v smeri proti Mali planini in je ležal 20 m pod potjo. Odkopa li so ga iz snega. Vilfan je ležal na hrbtu z nahrbtnikom pod glavo. Pri sebi je imel ženski dežnik, ki si ga je bržkone isti dan kje izposodil. V nahrbtniku so našli živež in obleko, v denarnici pa 4 Din. Vse kaže, da se je nameraval Vilfan odpočiti od napora. Takrat ko je šel na Veliko planino, je močno deževalo, padal je pa tudi sneg in debela toča. V difuzni luči in mraku se ni mogel orientirati in je gazil sneg morda prav okrog koče, kar se je turistom že večkrat pripetilo. Utrujen je legel, položil nahrbtnik pod glav0 in se najbrže hotel nekoliko odpočiti. Premagala pa ga je slabost, da je zaspal in zmrznil. -o- vrednosti skoro enega tisočaka Frančiški Bohovi v Or-tenci je ukradel sod. Posestniku Francu Neradu v Dekman ci razne stvari v vrednosti do 2300 Din. Posestniku Francu Plesniku v Žečah vrv in po-sestnici Moškanovi v isti vasi kravo. Za vse to je dobil 7 let robi je in pa v prisilno delavnico bo moral. -o- Nesreča s pištolo Alojz Vesenjak, 15 letni sin posestnice Moškanjcih je v petek 20. marca., kakor že večkrat ogledoval pištolo, ki jo je bil zapustil njegov že pred 12. leti umrli oče. Pri ogledovanju nevarnega orožju je mladi Vesenjak neoprezno približal cev pištole desnemu Usodni padec V nedeljo 22. marca zjutraj je padla doma s kozolca 49 letna posestnikova žena Antonija Štorova od Sv. Lovrenca pod Prožinom in sicer tako ne srečno, da je obležala z zlomljeno hrbtenico. Pripeljali so jo takoj v celjsko bolnico, ven dar je le malo upanja, da ozdravi. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je lumrla Marija Špornova, soproga ugledne ga ljubljanskega zdravnika dr. Sporna. — V Mariboru je umrla Antonija Klopej, soproga pečarskega mojstra stara 54 let. — V Trbovljah je umrl Andrej Avsenik, po domače Figabirt, gostilničar star 57 let. — V Praprotnem je umrla daleč znana Rotarjeva mama. -o- Požar v Drami Dne 20. marca je v Drami pri Št. Jerneju nastal požar pri posestniku Jožetu Menci-nu ter mu uničil petokenski kozolec s tremi podstreški in ob enem 1000 kg detelje. Zgorel mu je tudi čebelnjak z veT; panji čebel, da je tako škoda precej velika. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen. -o-- Nezgoda Z ljubljanskega glavnega kolodvora So morali odpremiti v bolnico 16 letno dijakinjo ŠPANSKI RADIKALCI NA RAZDIRALNEM DELU PREPREČEN NAPAD NA VLAK Pensacola, Fla. — Z namenom, da ubije strojevodjo, je nameravala skupina oseb izvesti napad na vlak, ki bi utegnil pognati v zrak celi vlak s potniki vred. Ta skupina obstoji iz neke ženske, nekega mladega karpenterja in dveh črncev, kateri so vsi vtaknjeni v ječo. Namen cele zarote je bil, da se ubije 70 let stari mož omenjene ženske, na kar bi ta dobila za n jim zavarovalnine $3000 in bi se po- j tem poročila s karpenterjem. j _ javo je Nemčija pokazala, da namerava zahtevati kolonije za se. Božo Brecljevo ki stanuje na očesu, kar se je takoj mašče-'Rakeku, pa se vozi v Ljublja-valo, kajti pištola ki je bila žo.,no v šolo. Padla je namreč ko nabita, se je nenadoma sprožila in zadela nesrečnega dečka naravnost v desno oko. Krogla je skozi oko prebila možgane in na tilniku zapustila lobanjo. Fant je še mogel krikniti, nato se je zgrudil in v nekaj trenutkih izdihnil. Ni še dognano koliko časa je bil? pištola nabita in če je fant za ;o vedel. — Umrli Alojz Vesenjak-je sorodnik ministra v pokoju g. Vesenjaka. o- Kakor bi,»i. so se ipansUi ra dikalci po volitvah vJ«terih K - -.».irva in samostanov Je bi o uničenih od teh tolp. Gornja suica na «... , ■ dridu zažgali avto nekega pripad nika nasprotne stranke. Taki divjaški cm; se se zdaj ponavljajo. Nepobošljiv tat Pred celjskim sodiščem je stal 32 letni že večkrat kaznovani posestnikov sin KareJ Vah iz Buč, ki se je zadnja leta preživljal samo s tatvina mi. Antinu Mervarju v Trbov ljah je izvabil pod pretvezo da mu bo dobavljal vino 700 Din in tri sode v vrednost 1200 Din. Iz kleti Filipa Beli na na Drenskem vrhu je ukra del 300.1 vina. V očetovi hiši je ukradel raznega blaga s je stopala z vagona in se močno poškodovala. -o- Lepa starost Sedemdesetletnico rojstva je obhajal dne 24. marca vele-ugledni trgovec v Dubravi-Za-vrču Franc Mihelič. -o- Prijeli so ga V nekem mariborskem hotelu je policija aretirala slugo zagrebškega inseratnega zavoda Publicitas Franca Poturi-co, ki je poneveril 17 tisočakov s katerimi je bil poslan na pošto. Namesto na pošto, s; je najel avtotaksi in se odpeljal v Maribor. Iz Maribora je poslal v Zagrebu pismo, da mu je bil denar ukraden na pošti v Zagrebu in da je iz strahu zbežal v Maribor, kjer da pojde v prostovoljno smrt. Pa so tička prijeli policaj kar: ga odposlali v Zagreb z neki liko manj kot 14 tisočaki, kateri so mu še ostali.; _______ . rtitfaa 9 AMERIKANSKI SLOVENEC ■ f " 11 """ ""-'Lil ■ Sobota, 11. aprila 1936 ^Vmerikanski Slovenec gm in najstarejši slovenski list v Ameriki. Uitanovljen iota lith Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po prazniki^. ^ Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. ' Naslov uredništva in uprav«: [1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 !h Naročnin« J ..$5.00 _ 2.50 _ 1.50 celo leto Z* pol leta _ Z* četrt leta Za Chicago, Kanado im Evropo: Za celo leto__$6-00 ga pol leta _._ 3.00 Za četrt leta___1.75 Posamezna številka__3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«. Published by? EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office i 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription! _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 For one year_____ For half a year___ For three month*-- Chicago, Canada and Europe: For one year____$6.00 For half a year........ 3.00 For three months.____1.75 Single copy___i--3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. _____ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Čudna logika Najmanj sme človek kake logike pričakovati pri — politiki. Čudno pa je, da se neki ljudje bijejo sami po zobeh, ko se pritožujejo čez politiko in v isti sapi ponujajo drugo, pač svojo politiko. Versejski mir je lahko tak ali tak. Po vojski se je marsikaj pridobilo vsaj za nekaj Slovanov, česar še ni dosegla prej nobena slovanska zgodovina. Poljska se je upostavila in dobila dohod do morja in sveta, nastala je Oehoslovakija, toraj so bili Čehi in Slovaki, ki so bistveno isti narod, združeni in po številu zdaj nekaj štejejo in pred svetom tuki nekaj pomenijo. Prišlo je vsaj do nekega združenja balkanskih ali južnih Slovanov v enako precej pomenljivi Jugoslaviji, dasi potrebuje Balkan še marsičesa, tako na znotraj, kakor na zunaj. Seve je v okviru teh novih državnih tvorb nešteto ribarij in nerešenih vprašanj. Nekaj Rutenov je prišlo pod Poljsko, strahovito se repenčijo, Karpatska Rusija je bila pridejana Čehoslova-kiji, ni šlo drugače, zopet pritožb in jamranja, in Slovaki sami hočejo biti le Slovaki, in v Jugoslaviji je joj, in Slovenci bi bili radi sami, in Hrvati poznajo le svobodno Hrvatsko, in "prečani" nočejo iti s Srbi, in v Maeedoniji je še pet, šest narodov, in vsak hoče biti sam svoj, itd., itd. To samole pred našini slovanskim pragom. Zoper versajski mir pa je še cele koše drugih pritožb. Ni, da jih naštevam. Miru ni v Evropi, in pravijo, da ne more priti do miru radi versajskih pogodb. Zadnjič so se Slovaki zoper Cehe pritožili pri Ligi narodov, in neki krogi vzamejo prav te pritožbe Slovakov za povod, da kažejo na nje na vzroke, da ne more priti do miru v Evropi. Baje bi bil mir, ko bi ne bilo prišlo do takih opredelitev po versajskem miru. Da zopet ostanemo doma, bi to pomenilo, da bi bil mir, ako bi bi bila na Poljskem tam poleg prave Poljske še neka Belorusija, Rutenija, Mažurija, nacionalna Judeja, na Cehoslovaškem poleg Čehov še češka Nemčija, Slovakia in Karpatska Rusija, menda še Moravska, Šlezija.. na mesto Jugoslavije da bi bila samostojna Slovenija, svobodna Hrvaška, prečanska in stara Srbija, tam v Maeedoniji ne kaka Macedonija, temveč macedonska Arbanasija, ma-cedonska Vlahija, Cincarija, Grška, tudi Srbija, morda Ci-ganija, ker ie tam tudi mnogo tega naroda itd., itd. Potem bi bil baje mir. Stavim, da niti en dan, zdaj so riba-rije, ampak vsaj neki mir se je ohranil nekaj let sem. Kdo je zadi za takimi pritožbami, da ne more biti miru ? Pač tisti, kateri so imeli vse to, kar je dal versajski mir vsaj tem Slovanom, prav yse te Slovane v svoji oblasti, bili njih gospodarji, in ker so izgubili to gospodarstvo, zdaj ne morejo spati, in hudo kričijo, da ni miru, ker je preveč "malih" držav, in bi bilo po njih čedni in čudni politični logiki treba najmanj še nekaj tucatov novih in narodnih in svobodnih držav. Ali ni taka Evropa prava politična norišnica? Umevno, da tam še dolgo ne bo miru. Znanstvene pridobitve Poročajo, da je slavni nemški (??) učenjak Albert Einstein izpopolnil svojo teorijo o snovi, ker je dognal, da sta gravitacija in elektrika temelj vse trde snovi. Rešiti bi bilo treba še neke "odlomke" in "mostove" električne sile. Upajmo, da jih, bi bilo znanstvo pomnoženo. Dalje poročajo, da je dr. Alfred L. Loomis opazoval z neko izumljeno opravo miselni proces v možganih. Čudni glasovi so se slišali, podobni pravemu grmenju, in aparat rje rekordiral tudi valovanje — krivuljaste črte — miselnega procesa. Baje je bil to le začetek vsega eksperimenta. Thank goodness, da napredujemo in tako napredovanje je povsem pridobitev za pravo znanstvo. Bojim se pa, da bodo neki krogi začeli iz tega tudi — sklepati, namreč takoimenovani — možganarji bodo sklepali, toraj, t^ki, ki trdijo, da le možgani mislijo, ne pa človek potom možganov, in če pride kje do takega sklepanja, bo — znanstvo uboga Jerica, ker tako sklepanje iz opazovanih procesov v možganih, bi bilo pravo — neznanstveno grmenje, nič drugega. LEPI PIRUHI ZA FARO SV. LOVRENCA Cleveland-Newburg, O. Kadar slišimo, da se našem,t prijatelju kaj veselega pripeti, smo pravj prijatelji veseli. Tako smo tudi farani fare sv. Lovrenca veseli, ko smo slišali, da so naš priljubljeni Father Oman imenovani za kanonika. Kdo ne pozna č. g. Father Omana, vedno smehljajočega obraza. Vedno in povsod pri pravljenj pomagati za vse dobro. Veliko slovenskih naselbin je imelo čast, da so Fathra Omana slišali ali v pridigi, ali v pogovorih. Vem, da kjerkoli so Father Oman bili, so r,i osvojili srca poslušalcev. Vs2 to je videl in slišal vsemogočni Bog ter jih po višjih cerkvenih dostojanstvenikih povišal za častnega kanonika. — Kaj tako veselega se dosedaj še ni slišalo v Ameriki. Vsi čitatelji in vsi katoliški Slovenci Vam, č. g. Father Oman, kar najlepše častitamo. Zavedamo se pa, da čim višja služba, tem večja odgovornost. Ker pa v drugem Vam ne moremo po magati, Vam obetamo, da bomo za Vas molili, da bi Vas Vsemogočni ohranil še dolgo vrsto let med nami, v zdravju in zadovoljnosti. On, kateri je Vas povzdignil na tako visok j stopinjo v svoji službi, naj Vam da moči, da mu še dolgo služite Njemu v čast in našim dušam v zveličanje. Kakor ie Vas Bog na zemlji povzdignil v čast duhovnika, tako naj Vas po smrti v nebesih proslavi. To Vam želim jaz; to Vam želimo vsi farani fare sv. Lovrenca; to Vam želijo vsi čitatelji Amerikartskega Slovenca.— Tako veselih piruhov še nismo nikoli imeli, kakor jih imamo ravno 45 letnico lista Amerikanski Slovenec. Vsem čitateljem pa veselo Alelujo. J. Resnik -o-- LEP MISIJON SMO IMELI Waukegan, III. Da se je v naši župniji Matere božje vršil sv. misijon, to je bilo že poročano v tem listu. Sv. misijon v slovenskem jeziku je bil od 22. do 29. marca, v angleškem pa od 29. marca pa do 5. aprila. — Udo-ležba je bila povoljna. Vidi se, da je ljudstvo rado prihajajo k misijonskim govorom in drugim pobožnostim, zlasti v tednu, ko je bil sv. misijon. Da, ko je bil sv. misijon v angleškem jeziku, je bila cerkev vedno polna zlasti ob večerih in večina samih mladih ljudi. Tukaj se vidi, da hoče tudi mladina živeti po veri. kakor so jo učili starši in kakor so bili podučeni v katoliški šoli in da bo mladina za-početo katoliško delo te župnije nadaljevala, tudi ko nas večne bo. Kar se tega tiče, men da ne bo tako kot nekateri mislijo, da bo namreč vsega konec, ko nas starejših več ne bo. — Veliko lepih in poduč-nih naukov za življenje so nam dali gg. misijonarji; toliko, da če bi vse držali in po ^njih živeli, bi ne bilo treba vec nobenega misijona. Toda, kaj se hoče, ljudje smo in tako začnemo vse prekmalu pozabljati in popuščati obljube ter se polagoma zopet znajdemo na starih potih, da se sami se ne zavemo kedaj. Zopet je treba da pride misijonar med nas in nas spravi nazaj v ravnotežje. — Pa, naj bo temu tako ali tako, res je pa to, da smo gg. misijonarjema vsi prav iz srca hvaležni za njihov trud, delo in lepe nairke, ki so nam jih dajali in želimo, da bi jih Bog še dolgo ohranil v svojem vinogradu, da bi še veliko dobrega storili v korist neumrjočih duš. — Hvaležni pa moramo biti tudi našemu č. g. župniku Rev. M. J. Butala, ki nam je preskrbel te lepe misijonske pobožnosti ravno sedaj v postnem času, da je tako imel vsakdo priliko opraviti svojo velikonočno dolžnost in se tako vredno pripraviti na spomin Kristusovega trpljenja in veličastnega vstajenja. Poročano je tudi že bilo, da bo priredilo druištvo Najsv. Imena na velikonočno nedeljo zvečer velik kard in bunco party. Za. etek zabave bo ob 7:30 zvečer. — Morda bo kdo rekel, zakaj ravno na velikonočno nedeljo? — Nekoliko je res, da se ta dan ljudje med dnevo:n nekoliko bolj doma drže, ivečer pa že eden ali drugi rad gre malo ven. Zato, če boste kam šli, pridite v šolsko' dvorano. Tam boste našli dovolj zabave in razvedrila. Če katerega ne veseli igrati bunco, se bo lahko po-služil kart ali checkers. Vse bomo imel: na razpolago in pri rokah. — Ker bo ravno velikonočna nedelja in da ne bo kdo žeten, bomo imeli na razpolago tudi okusnega piva. da se v tein slučaju tudi žejnim lahko postreže. — Najboljši igralci bodo deležni lepih nagrad. Ves čisti dobiček gre za našo cerkev. Zato le pridite in pripeljite s sebe,', svoje prijatelje. Dekliška Marijina družba se tudi pripravlja na lepo igro "The Peril, of Pearl Ella," katero bodo igrale na Materij) dan. 2e sedaj se priporočajo za veliko udeležbo. — Končno želim vsem bralcem in bralkam tega lista vesele velikonočne praznike. A. K. LORAINSKE NOVICE Lorain, O. Ker se bolj redko bere v listu Amerikanski Slovenec kak dopis iz naše naselbine, zato sem se namenil, da jaz za enkrat nekaj napišem. Posebnin novic ne bom opisoval. Z delom se še ne moremo pohvali- ti, ker kakor drugod, je tudi v naši naselbini, kriza še vedno med nami. Hočem pa dali v javnost, da smo imeli pri naši fari sv. Cirila in Metoda sv-misijon in sicer od 27. marca pa do 3. aprila. Lahko rečemo, v najlepšem postnem času, ki je čas pokore in zatajevanja ter čas priprave na vstajenje Odrešenikovo. — Sveti misijon je vodil daleč znani sloveči slovenski misijonar Rev. p Odilo Hajnšek, ki ni znan samo tukaj v Ameriki, kjer deluje že nekaj let, ampak ga dobro poznajo tudi v stari domovini. V dolžnost si štejemo, da s a blagemu misijonarju č. g. p. Odilu Hajnšeku kolikor mogoče najlepše zahvaljujemo za njegov trud in požrtvovalnost; za njegove globoko v srce segajoče in pretresljive govore; za tako lepo nam podane nauke in za njegovo tako veliko požrtvovalnost do nas faranov cerkve sv. Cirila in Metoda v lorainski naselbini. Zahvaljujemo se mu za to, ker je vse cerkvene pobožnosti in obrede tako lepo vredil in olepšal s lepim petjem, kakor le on sar.i zna, da bi ga človek kar vedno poslušal. Navduševal nas je vse, kako se naj sedaj za časa sv. misijona vsak potrudJ in sklene svoje življenje poboljšati in za naprej le Bogu služiti ter delovati za zveliča-nje svoje ne>umrjoče duše. Naj bi Bog dal, da bi ta sv. misijon in besede g. misijonarja obrodile stoteren sad, da bi se ljudstvo zavedlo in držalo svoje obljube, ker udeležba pri sv. misijonu je bila še prav po voljna in obljube velike. Sedaj je treba še trdnega sklepa, teh obljub nikdar ne prelomiti do konca življenja. Vas pa č. p. Odilo, naj ljubi Bog spremlja po vseh vaših potih in naj blagoslovi vaše delo ter vam stotisočkrat poplača, kar ste storili za naši 'neumrjoče duše. Želimo, da bi se še kedaj videli v naši naselbini. Hvala lepa tudi našemu župniku č. Fathru Milanu Sla-jetu, ki nam je preskrbel sv. misijon in nam s tem dal priložnost, da smo lahko veliko storili za svoje neumrljive duše. Kdorkoli je hotel, vsak fa-ran, se je lahko udeležil sv. misijona,, ker je misijonski zvon vabil vse in kdor misijonskega zvona ni poslušal, .si je sam kriv. — Hvala tudi drugim čč. gg. duhovnikom \? drugih naselbin, ki so pri tem sv. misijonu pomagali, da je vse v tako lepem redu vršilo in končalo. — Gospodu misijonarju p. Odilu pa kličemo na zopetno veselo snidenje. Poročevalec -_o- SLOVENEC PREDSEDNIK KEGLJAVSKE LIGE Sheboygan, Wis. Na letni seji Mestnega keg-ljavskega udruženja (Bowling Association,) s katero je bil združen tudi slavnostni ban ket, katerega se je udeležilo lo 150 članov v soboto dne -1 aprila, je bil izvoljen za predsednika Mestnega kegljavske ga udruženja v Sheboygami dobro znani slovenski rojak Mr. Louis Frančič. Z izvolitvijo našega rojaka predsednikom te kegljavske lige, smo lahko vsi sheboyganski Slovenci ponosni, ker je s tem zopet dokazano, da se je začei naš mlajši rod kaj dobro uveljavljati v javnosti. Z njegovo izvolitvijo smo na športnem polju, ki igra v tukajšnji in sploh v ameriški javnosti, precejšnjo vlogo, zopet precej pridobili. Zato tukaj rojaku Mr. LojU'is Frančiču iskrene častitamo na izvolitvi. Mr. Louis Frančič je dobro znan rojakom in drugim she-boyganskim prebivalcem. Zaposlen je pri takozvani Kingsbury Brewing Co. in kakor se sliši, ga visoko čislajo. Nam Slovencem je pa znan po svojem delovanju pri cerkvenem pevskem zboru in drugih pevskih prireditvah. Je tudi dober član naše slovenske cerkve in rad povsod pomaga že več let. Lahko rečemo, da je pevski prvak in kot tak, se je nedav no poročil z našo farno orga-nistinjo Stanzo Skok. Za letošnjo Velikonoč nam bo, ka kor druga leta, zopet koraj žno zapel pri vstajenju in tako poveličal lepoto velikega Gospodovega praznika. Želimo rojaku Frančiču kot do sedaj, da bi tudi v bodoče napredoval v vseh ozirih in s tem_pokazal pred drugimi narodnostmi, da smo Slovenci v Sheboyganu prav tako napredni, kot druge narodnosti v mestu. Bog ga živi. Poročevalec 7. Vincencij Zaletel, roj. v župniji Št. Vid nad Ljubljano dne 20. julija 1912. IZ IV. LETNIKA: 1. Franc Dobovšek, roj. v Ljubljani (Sv. Peter) dne 13. novembra 1910. 2. Alojzij Dobrovoljc, roj. v župniji Vrhnika dne 19. junija 1911. 3. Alojzij iFister, roj. v župniji Tomišelj dne 18. jun. 1910. 4. Franc Malovrh, roj. v Predosljah dne 21. aprila 1912. 5. Marko Mihelič, roj. v župniji Stari trg ob Kolpi dne 7. aprila 1912. 6. Ivan Šešek, roj. v Ljubljani (Trnovo) dne 28. dec. 1903. 7. Franc Šoukal, roj. v Ljubljani (stolna župnija) dne 13. decembra 1909. MOLIMO, da bi postali in o-stali duhovniki po Srcu Jezusovem ter da bi dobri Bog v teh hudih časih obudil veliko duhov-skih poklicev. Subdiakonat so imenovani dobili na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca 1936. Diakonat pa so prejeli v soboto pred tiho nedeljo, dne 28. marca 1936. Prezbi-terat pa bodo prejeli na praznik sv. Cirila in Metoda, v nedeljo, dne 5. julija 1936. NOVOMAŠNIKI LETA 1936 V mašnike bodo letos posvečeni sledeči bogoslovci ljubljanske škofije: IZ V. LETNIKA: 1. Jožef Pokora, roj. v Škof j i Loki dne 7. marca 1912. 2. Leopold Puhar, or j. v Kranju dne 7. novembra 1911. 3. Franc Šeškar, roj. v To-mišlju dne 16. julija 1910. 4. Valentin Toman, roj. v Kamni gorici dne 13. feb. 1913. 5. Ivan Tomažič, roj v Ljubljani (Sv. Peter) dne 18. novembra 1912. 6. Jožef Vovk, roj. v župniji Ovsiše dne 17. februarja 1911. II DOMOVINE. Napaden Na obisku pri svojih sorodnikih v Gornji Radgoni se je mudil 48 letni dninar in vojni invalid Jože Kocbek iz Dorna-ve. Na povratku proti svojemu domu sta ga napadla dva neznana moška in ga tako neusmiljeno pretepla, da so težko poškodovanega pripeljali v ptujsko bolnico. Orožniki preiskujejo zadeve. Smrtna kosa Na Bregu pri Litiji je umrla Pavla Potokarjeva, šivilja, ki je dalje časa hudo bolehala. Stara je bila 32 let,— V Celju je umrl Rudolf Jezernik, bivži obratovodja in vulkanizer. — V Slovenjegradcu je umrl Ljudevit Stiasny, večletni šolski nadzornik in učitelj meščanske šole v Krškem. Prepotoval je vso Evropo, del Azije in Afrike, rojen je bil v Kamniku leta 1862. SPOROČILO Slovenskim volilcem v 15-tem senatorialnem distriktu v Chica-gi, ki se nahaja med Hoyne ave. na zapadni strani, pa do kanala preko Halsted ulice na vzhodni strani ter od -16. ulice na severni strani, pa do Blue Island ave. na južni strani sporočam, da me redna Demokratska stranka 21. vvarde v Chicagi kandidira za svojega senatorialnega odborni-ka v tem distriktu. Moje ime bo na demokratskem tiketu v tem distriktu, v drugi koloni spodaj. Glasujte za kandidate redne demokratske stranke! JOHN J ERICH Kandidat redne demokratske stranke za senatorialnega odbornika 15-tega senatorialnega distrikta. IStega aprila vse konča letošnja kampanja Pridobite listu še kakega novega naročnika do tedaj. Obnovite svojo naročnino do tedaj in glasujte za enega ali drugega kandidata (injo) v tej kampanji! TARZAN IN OGNJENI BOGOVI (4) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar RlCC IJuiTOllgllS Po zmagah omamljeni Aleksander, je nadaljeval s svoji^; zmagovitimi vojniu^ pohodi. Z^u^ai 'c v *>voie čete toliko, da se je upal nji?"' čez prag Indije in streti mogočne vojaške oddelke kralja Perusa v tako imeonvanem slonovem gorovju. Ves ta čas si ie P» Niarchus prizadeval pridobiti Aleksandra za Baalovo vero. Niarchus' je v svoji bolni verskj domišljiji prišel tako daleč, da jt začel imenovati Aleksandra "Iskandcr Beg", ime, katero je po običaju na jutrovem pristoitlo, le takoimenovanemu "mlademu bogu". Niarchus ga je spremljal povsod in on je bil. ki mu je ono usodno noč v Babilonti ponudil vino, katerega je Aleksander pil. Naslednji dan je Aleksander Veliki zbolel. Desqt dni potem je izgubil dar govora, le ustnice je Se premikal in u-čeni zdravniki, ki so sc gnetli okoli njegove postelje, so izrekli že obsodbo, da bo umrl. Razni generali njegove vojske so se mu hodili klanjat,, spo-minjajoč sc velikanskih zmag, o ka-koršnih svet še ni slišal. Ko je Aleksander Veliki ležal na smrtni postelji, je bil vedno pri njem epileptični duhovnik Niarchus in mu postregel s pijačo prav z materinsko gesto. Verjel je, da bo umirajoči zmagovalec prišel k velikemu Baalu. Pri bolniku je pa tudi bil poveljnik vojske Hipplntus, ki je pazno motril kaj dela Niarchus. . Sobota, 11. aprija 1936 AMERIKANSKI SLOVENEC , Stran S. VELIKA NOČ V METLIKI PRED 100 LETI Vedno se pritožujemo, kako naglo izginjajo stare navade, vendar nas pa pričujoči opis, ki ga je 1. 1839. objavil Janez Nep. Vipavec v "Carnioliji", preveri, da ta proces vendar ne gre tako naglo, saj se je v 97. letih le malo izpremenilo. Res, da še ni dolgo tega, kar je stekla železnica skozi Belo Krajino, vendar se pa tam narod starih običajev izredno krepko drži in se jih je tam doli tudi toliko ohranilo, kakor le redko kje med nami, narodna noša pa sploh le v Beli Krajini še ni prišla "iz mode". Iz članka vidimo, kako počasi teče čas med Belimi Kranjci, vendar je pa tudi tam doli tempo vsak dan hitrejši. Takole nekako je torej bilo pred pičlimi sto leti. Velikonočnih praznikov morda nikjer ne čakajo s takim hrepenenjem in s takimi pripravami kakor v Metliki in njeni okolici. Aspirant' za najmanjšega hlapca gotovo v svoji oferti nikdar ne pozabi na pogoj: "O veliki noči neomejena svoboda in nova obleka!" Huje kakor šiba deluje pri otrocih pretnja, da bodo o veliki noči morali imeti staro obleko. S čudovitim potrpljenjem prenaša siromak svojo težko usodo in ne čuti svoje bede tako hudo, če ima le upanje v najmanjšo izpremembo svoje zunanjosti za veliko noč. Dan sreče — za one pa dan žalosti, ki nimajo nove obleke. Sobota, odločilni dan za tisoč nad. Staro in mlado, dekleta in dečki, vse se kiti in pripravlja za težko pričakovano veliko noč. Nedelje ne sme' nikdo izrabiti za kakršenkoli opravek, nikdo ne pričakuje obiska, ker je na veliko nedeljo tudi najboljši prijatelj ob vsaki uri nadležen. Sobotne jutranje ure so na-Jxveiiione peki,: njej .p& sjedi pripravljanje perila in obleke za praznike. Ko je opravljeno s hrano in obleko, se prične barvanje piruhov — pisank' in risank — ker vsaj tri pobarvana jajca morajo s kolačem v cerkev k blagoslovu. Vendar pa igrajo pobarvana jajca še prav posebno vlogo. Vsak fant si preskrbi 5—6 piruhov, ki je njih posebna vrednost v različnih, večkrat prav pomenljivih okrasih. Krase se pisanke s posebno pripravo. Z njo se nanese na jajce navadno v obliki zvezde tekoč vosek in, če se jajce kuha v barvi, ostanejo z voskom preoblečene risbe bele, čeprav se vosek staja. Ob štirih popoldne neso Vse pekovske mojstrovine gospodinj, gnjat, klobase in dr. v cerkev k blagoslovu. Pa tudi pri tem se kosajo gospodinje s čim večjimi in čim lepšimi jerbasi, s tanjšimi prti, ki je z njimi "že-gen" pokrit, s čim lepšo ureditvijo vsebine jerbasa in c6lo z obleko dekel, ki nosijo "žegen". Na veliko nedeljo zjutraj že pohajajo fantje iz mesta in iz okolice v pisanih skupinah po cestah in se z dopadajenjem ozirajo na žepe svojih belih in črnih suknjičev, ki so zvrhano polni rdečih pisank. Po cerkvenem opravilu nastanejo gruče in po kratkem ogledovanju in medsebojnem ocenjevanju lepih, novih oblek se prične glavna zabava, namreč trkanje, ali kakor pravijo ponekod po Gorenjskem, "tilčanje" piruhov. Predno se lastnik pisanke spusti v negotovost, skrbno preizkusi moč sovražnega jajca. To se namreč zgodi s trkanjem jajca na zobe. Čini bolj ali čim manj votel glas ima jajce, po tem se da presoditi tudi njegova slabost ali moč. Po teh pogajanjih prime prvi jajce tako, da gleda vrh jajca izmed ''palca in kazalca, drugi pa s prav tako držanim jajcem udari ali trči. Trdnejše jajce zmaga in njegov lastnik se polasti razbitega piruha. Večkrat se tudi pripeti, da kak prebrisa-nec nastavi ponarejeno jajce u-darcu, ampak če prevaro spoznajo je že tudi pretep in večkrat so v teh jajčnih bitkah tudi krvave glave. Z največjo nestrpnostjo pričakujejo dekleta popoldneva, ko se takoj po \ečernicah zbero na gričku nad m-vdo«".' kjer je bil nekdaj sadni vrt. Lep; je pogled na svetle bele postave, ki se vi-jejo z nič manjšo gracijo, kakor dame na velikem plesu, v pestri raznobojni vrsti kakor dolga veriga v svečanem kolu. Počasi se vije visoko v breg pisana vrsta, ki jo vodi izurjena plesalka.. Naenkrat vpadejo harmonično vedri glasovi in ob tem pričetku petja da vodnica s spretnim zavojem ravni liniji novo smer na okrog, da se vrsta zopet vije po bregu navzdol ter se šele spodaj na svojem prvotnem prostoru zopet razvije v preprosto dolgi!) kolo. Vse, kar ni privezanega na posteljo, hiti iz mesta in iz okolice gledat kolo. Pri plesu je na-mVn vodnice predvsem, da bi zaplela kakega odličnega gledalca v kolo, ki se mora nato odkupiti z malo vsoto. Večkrat se priključijo plesu tudi fantje. Med tem ko deklice plešejo, traja bitka s pisanicami dalje. In četudi so že vsi lepo pisani pi-ruhi razbiti in zmečkani, se vendar še ne poleže razgretost za tekmo. Ce krika lupina ne more obogo . eti ; tnika s pisanicami, se hoče' oko ris t i i "Vša.1 2 vIb-bino jajc. Ce se je komu posrečilo pri trkanju pokvariti čim več jajc in jih je tako zbral večjo množino, jih ponudi za sekanje ,tako da jajce prime po dolgem in ga pokrije s palcem in kazalcem v obliki elipse. Oni, ki je vse izgubil, se odloči, da bi dobil izgubljeno zopet nazaj, in poskusi jajce presekati z novcem, navadno s Vendar so tudi pri tem boju j. PRESTAL KAZEN gleda naprej v bodočnost z resno skrbjo, naznanja, da vse, kar se je storilo tu pa tam, ni še od daleč zadosti in da dežela sploh nima nikakega resničnega načrta za kontrolo povodnji ob večini rek v tej deželi, ki pretijo po-vodenj. Velika nevarnost za življenje in lastnino najde se v glavni strugi reke Ohio, ene izmed naj-divjih rek vse dežele in poglavitnega prevzročevatelja povodnji ob svojih neštevilnih pritokih. Isto velja za reke Connecticut in Merrimac v New England, kjer je tudi divjala nenavadna povoden j. Reka Ohio začenja od mesta Pittsburgh naprej, ko se reki Monongahela in Ellegheny zlivata v eno mogočno reko; obe ti reki predstavljata stalno nevarnost, kjer ni nikake kontrole povodnji v širokem obsegu, zlasti za preprečevanje povodnji vsled temeljitih vzrokov: erozije prsti. Ip predlaga se, da se obširne površine manj vrednih poljedelskih zemljišč umaknejo iz obdelovanja in povrnejo k prejšnji rabi kot paše; nadalje govori se o ustvarjanju mogočnega zaščitnega pasu gozdovja od severa do juga skozi vso sredino dežele, o gradnji teras in o boljših metodah obdelovanja zemlje. FLIS. PISMO SLOVENSKIM VOULCEM 21. WARDE! V torek dne 14. aprila, to je j redne demokratske stranke v ta prihodnji torek, se vršijo pri-j wardi in kot tak ima dostop do Bruno Haupimann, ki je pretekli petek zvečer prestal smrtno kazen na električnem stolu, na katero je bil pred dobrim letom obsojen pod obdolžbo, da je ugrabil in umoril Lindberghovega otroka. do na skoraj isti znesek. Deroča reka Ohio, ki je poplavila tri države, je spravila ob streho mnogo tisoč ljudi in je prisilila zaprtje mnogih tovarn. Nevarnost' bolezni in kug je provzro-čila mobilizacijo vseh zdravstvenih in sanitarnih sredstev v prizadetih pokrajinah. Neposredno vprašanje, ustvarjeno po povodnji, je seveda rehabilitacija onih pokrajin, kjer je povodenj ponehala in preskr-bovanje potrebnega prebivalstvi z živežem in stanom. Vojska wffAnMaYfiEVn Js nujno odposlana v središče po- plavljenih pokrajin, da pomagajo lokalnim oblastim v delu rehabilitacije. Ameriški Rdeči križ je apeliral za pomožni sklad treh miljonov dolarjev, ali zdi se, da je potrebna veliko večja svota, da se pride v okom obupnim potrebam žrtev velike povodnji. To lešilno delo je sicer zdravo in plemenito, ali strokovnjaki in krajcarjem. znanstveniki, ki opazujejo vsakoletne škode biljonov dolarjev, Nekoliko načinov za kontrolo povodnji je bilo že uvedeno v prakso z velikim uspehom. Na primer, Norrisov jez Tennessee Valley Avtoritete shranja povodenj sko vodovje reke Clinch, ki zalaga vso državo. Boulder Dam, ki je takorekoč dqgotovljen, bo shranjal vodovje deroče reke Colorado in se to vodovje bo vpo-rabijalo za irigacijo, vodovode, razvoj električne sile in kontrolo povodnji. Skoraj dogotovljen je tudi program za kontrolo povodnji reke Mississippi Ali ste vi že midohili v letošnji jubilejni kampanji kakega novega naročnika listu "Amer. Slovencu"? važnih zaupnih sestankov, itd. Uvidevajoč, da se g. Jerich zanima za delovanje in gibanje demokratske stranke, ga je ta pri sestavljanju kandidatske liste nominirala za urad senatorialnega odbora (Senatorial Committeeman) 15-tega državnega senatorialnega distrikta v Chica-gi, ki se nahaja med Hoyne ave. in kanalom preko Halsted ulice, ter med 16. ulico pa Blue Island ave. do kanala. Ta urad ima delokrog le v svoji demokratski stranki in sicer to važnost, da senatorialni odborniki se zbirajo in sestavljajo kandidatske liste ter iste s svojim glasovanjem odobrujejo. Torej vsekakor po-menben urad in če ima na takem mestu tudi naš človek svoj' glas je to vsekakor, za nas vse Slovence le nekako priznanje, na katerega moramo biti ponosni. In končno še to, ako se že redna demokratska stranka kot taka marne volitve. Te volitve so vrlo važne, bolj važne in pomenljive, kakor pa potem končne volitve v jeseni. Zakaj? Zato, ker ob primarnih volitvah ljudje določijo, kdo bo kandidat za končne volitve v jeseni. Pomenljivost in važnost je v tem, ker kakoršne kandidate ljudstvo zbere ob primarnih volitvah, take kandidate potem ima za voliti na končnih volitvah v jeseni. Zdaj je torej zlasti čas, da volilci pridejo na dan in določijo kandidate za končne volitve. Slovenci v Chicagi nismo tako številni, da bi bili kak odločujoči faktor na politični pozor-nici pa bodi to katerekoli stranke. V naši 21. wardi se povrečno računa, da imamo Slovenci nekako med 900 do 1000 glasov. Je lahko da jih je kaj več, toda mnogi se morda ne zanimajo za volitve in na volišča ne prihaja- 2;l lias zanima in da našega člo-jo, zato jih menda ni v volilnih Veka postavi na svojo kandidat-imenikih. Vseh volilcev v 21. 's]c0 iisto, je menda nas Slovencev vvardi pa je nekako nad 26,000. tudi vsaj toliko dolžnost, da po-Na podlagi tega tvorimo Sloven- kažemo stranki svojo hvaležnost DVA IZLETA V STARO DOMOVINO Parobrodna družba Cunard White Star Line ima v načrtu dva skupna izleta tekom tega poletja v staro domovino, in sicer na svojem največjem parniku Berengaria. Oba izleta bosta pod vodstvom izkušenega potniškega in kako voditelja. se stori za preprečenje in omejevanje povodnji v bodočno- razna pravila, če sme sekati e ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. DR. H. M. LANCASTER DENTIST '. ■ ' ■ K, 215$) West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CHICAGO. ILL. ci štiri odstotke vseh volilcev. To je nekaka povprečna cenitev naše moči, ki pokaže kaj smo. Najmočnejši del izmed vseh narodnosti v naši wardi so Poljaki, ti štejejo nekako med 38 do 40% vseh volilcev v wardi. Za njimi so Cehi, ostalo pa razpade na kakih še 23 raznih na-rodnostij v wardi. Kako smo Slovenci razdeljeni po strankah ni na roki točne ugotovitve. Lahko se povdari pa to, da pri zadnjih narodnih volitvah leta 1932\ je naše ljudstvo z veliko večino volilo za Roosevelta. Delovanje predsednika Roosevelta ter prizadevanje, da pomaga na razne n-ašiae • ljudem, je pokazalo, da so naši ljudje ravnali prav, ko so glasovali zanj. Demokratska stranka, kateite vrhovni predstavnik in vodja je predsednik Franklin D. Roosevelt sam, ima v svojih rokah zvezno vlado, vlado naše države, vlado našega okraja in našega mesta Chicage. Pri tako ogromnem aparatu se seveda marsikaj dogodi, da ni vse svetlo in soln-čno. Vendar pa v splošnem se je dogodilo manj političnih škandalov za časa demokratskega vladanja, kakor pa pod prejšnjimi administracijami. Slovenci torej, kakor že omenjeno ne tvorimo odločujočega faktorja, to je da bi bili tako močni, da bi mogli stopiti v ospredje in ukazovati, kako in kaj mora biti. Ne, tako močni in tako številni nismo. Lahko pa del naše moči združimo z drugimi, potem pa nekaj štejemo in se nas nekaj upošteva. Potem smemo pričakovati tudi gotov del naklonjenosti, ki gre našemu delu v tem mednarodnem političnem zboru naše warde. Redni demokratski stranki naše 21. warde načeluje naš znani stari borec kongresnik Adolph J. Sabath, kateri že 32 let zastopa svoj 5. kongresni distrikt v Washingtonu v kongresu. Načelnik redne demokratske stranke v wardi pa je že nad 44 let. Je to izkušen političen veteran. Slovencem je bil vedno prijatelj in naklonjen. Kdorkoli ga je še kedaj prosil naklonjenosti ali kake pomoči, jo je po možnosti dobil. Tudi nekako priznanje je dal našemu narodu v svoji redni wardni organizaciji s tem, da je že pred več leti imenoval za člana izvrševalnega odbora ward-ne organizacije našega rojaka g Johna Jericha, kar je gotovo nam vsem v kredit, da je v odboru tudi naš človek, da vidi, ka ko stranka posluje, itd. To je precejšnje važnosti. Pa je tudi znamenje, da se nas Slovence vsaj nekaj upošteva. G. John Jerich se udeležuje redno sej izvrševalnega odbora in priznanje za to uslugo s tem, da na dan primarnih volitev zahtevamo na voliščih demokratski tiket in oddamo svoj glas našemu človeku. S tem bomo pokazali, da se za stranko, ki se za nas zanima, zanimamo tudi mi in gotovo se bo tudi demokratska stranka za nas še bolj zanimala, kar bo le nam vsem v korist. Pomenljivo in važno je, če je kje v kakem javnem uradu naš človek Slovenec. Ne gre tu za osebo, gre za narodnost kot tako. Ce dobi kje kak drobec priznanja naš človek Slovenec, je to priznanje za nas vse. Naj bo kjerkoli ali za karkoli Slovenec Slovenca bo bolj razumel, kakor pa tujec. Zato je dolžnost nas vseh Slovencev, da gremo na volilni dan na volišče za svojega človeka. Kdo je John Jerich? Vsi ga poznate. Med nami v Chicagi je od leta 1920 kot urednik lista "Edinosti" in sedaj "Ame-rikanskega Slovenca". Preje pa je bil 8 let v La Salle, 2 leti v Belvidere, 111. Blizu 14 mesecev je služil v ameriški armadi in sicer 4 mesece tu v Ameriki in blizu 10 mesecev v Franciji v vojni. Je veteran svetovne vojne. Po častnem odpustu iz armade je bil nekaj časa v Belvidere, odkjer je prišel k tiskovni družbi Edinosti, kjer deluje že 16 let. Njegov rekord je čist. Svoj narod je vedno ob vsaki priliki častno in vestno zastopal. — Ker ga je redna demokratska stranka spoznala vrednega, da ga no-minira za urad senatorialnega odbornika 15-tega državnega senatorialnega distrikta in mu s tem izkazala zaupanje, izkažimo mu na volilni dan še mi to in za-htevajmo na dan primarnih volitev demokratski tiket, na katerem bomo našli njegovo ime, pred katerim naredimo križ. Bodimo zavedni Slovenci! Pokažimo na dan primarnih volitev redni demokratski stranki, da smo res zavedni, ter da upoštevamo svoje ljudi! Volimo demokratski tiket! Chicago, 111. 9. aprila 1936. MARTIN KREMESEC, LEO MLADIC, JOSEPH KUKMAN, JOHN MLAKAR, JOHN TERSELICH. POSESTVO NA PRODAJ Kogar veseli, da bi preživel stara leta v svoji starj domovini, se mu nudi lepa prilika. Na prodaj je lepo posestvo blizu Celja, obstoječe iz trgovine, gostihie in trafike, i i ima zraven še dobro delujoči mlin. Natančnejša pojasnila daje Stanko Meglic, Košnica št. 17, pri Celju, Dravska ban , Jugoslavija. ^ WCran 4y AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 11. aprila 1936 "Cesta brezbožnih" Franz Joseph Schneider. T ^Marija bo xiekaj dobila!" S tem je že tudi vihral naprej skozi vežo ven. Zdaj je šlo dekle namesto v svoje stanovanje k Stanku. Kuhinja se je počasi napolnila z ljudmi. Trnuljčevi, Manzettijeva žena, ysi so stali okrog, prihajali so navzdol po stopnicah. Marija je hvaležno pogledala vsakega., ki je vtaknil glavo v njeno spalnico. Stanko je držal njene krčevite roke sklenjene/ božal jo je po potnem čelu, dajal ji je oživljanja. Skrivaj se je Novakova Edica splazila k postelji in je sočutno gledala na bolečine porodnice. Marija je brez tožbe, gri-zoč se in vijoč roke, nudila prizor mlade jutranje zarje, ki se bojuje z novim dne-yom, z gotovostjo zmage v sijočih očeh. Novakova EVdica je bila kot večer, ki prehaja v žalostno noč. Bila je mladost in vendar ne cvetje. Kar je bilo na njenih licih, ni "bilo naravno. Mogoče je v nezavedni njčemrnosti na temni poti domov še enkrat nanesla. S pudrom in ličilom je hlvnila zamrznjeno pomlad. Njene mežikajoče trepalnice so se bojevale s spanjem. Čutila je, da. počivajo na njej velike Marijine oči. Tedaj ji je postalo neugodno in se je hotela skrivaj spraviti v stran. Toda tedaj je tiho slišala svoje ime. Skoraj prestrašeno se je o-brnila. Marijina roka se ji je stegovala nasproti. Počasi in negotovo je stopila k postelji. "Edica!" r Sicer jo je Stankova žena zmeraj imenovala "gospodična Edica" in ji rekla 'Vi", ne meneč se za to, da jo je vsa hiša nagovarjala s "ti". In dekle se je čutilo pritegnjeno. Marija je objela roko, ki je bila še premražena od noči. Iskala je obstanka. Katerega koli človeka je morala imeti v teh dneh, ki bo imel skupno z njo ženskost. Iskaje je prešla ves kolobar tam zunaj v kuhinji. Nihče. Sama, to je bila zagrenjenost, ki jo je skrivaj tako zelo trla. In zdaj ni našla nobene druge kot Novakovo Edico. tVlačugo. Braneče je zmajala z glavo. Novakovo Edico je spet videla v mraku cerkve, takrat na njenem poročnem dnevu. [Videla jo je na sveti večer. "Edica!" še enkrat je imenovala ime. Solze so ji stopile v oči. Bila je kot bi klicala na pomoč. Dekle je to imelo za izbruh bolečine, sklonila se je k njej in rekla tolažeče: "Da, Marija, s čim ti morem pomagati?" "Zmeu .i prihajaj k meni," je rekla od bolečine stokajoč pja z upajoče veselim obrazom. Stanko se je tudi. globoko sklonil. "Marija, vsi so tukaj, vsa hiša je na nogah, ,vsi ti hočejo pomagati!" Njegov obraz je bil tako vesel in hvaležen in kot mladenič je tekal okrog. im I / 14. i ' j r Zjutraj je Marija tiho ležala. V njenem naročju je v mehkih plenicah spal krepak deček s temnimi svilenimi lasmi. Stanko je sedel ob postelji in zmeraj spet občudoval drobceno bitje, ki je iz velikega očeta naredilo v veselju spet otroka. Stavil je najnerodnejša vprašanja, če je stopila katera od postrežnic v sobo. Marijine oči so bile zaprte, njena lica bleda. Ko je prešla njena težka ura, so jo dvignili iz mlake krvi. Zdaj ni premaknila nobenega uda, samo brezbarvne ustnice so se premikale v tihi molitvi za svojega otroka. Samo enkrat ga je bežno pogledala in že je izpolnil njeno življenje s skrbmi. Njena materinska ljubezen je že v skrbeh gledala v njegovo zakrito prihodnost, videla je strahove na njegovi poti, ki jih je slabost, ki jo je zdaj pa zdaj napadla, prepodila v beg. Cele dneve je ostalo njeno stanje tako in vsako uro je vzbujalo skrbi. Ko je spet mogla zaporedno misliti, je najprej zahtevala Edico. Stanko ji je izpolnil to željo in poklical dekleta dol. Marija, je čakala, da sta o-stali sami in razgrnila svoj načrt. "Edica," je rekla z utrujenim glasom, "saj veš kakšni so y hiši, poznaš tudi Stanka. Moj Otrok mora biti kmalu krščen." Njene oči so plahutale kot zablodeli ptiči v temnih, bolnih votlinah. Iskaje je tipala o-krog sebe in privlekla na dan majhen sveženj. "Sovražijo Boga in Stanko se boji ljudi " Po vsakem stavku je bila tako trudna, da je morala zapreti oči. In spet je vzela svojega moža v zavetje. "Stanko tudi ne more," je rekla oproščujoč ga. "Ti ga boš dala skrivaj krstiti, Edica, slišiš? Toda nihče v hiši naj ne izve. Prosim te, Edica, ker si naju pač tedaj videla tudi v cerkvi, Stankg, in mene. In tega tudi. . .!" Široko je pogledala dekleta, pa ni govorila naprej. Neskončno zaupanje do zavržene je ležalo v njenem pogledu. Zdelo se je, da je padlo z nje težko breme. Blaženo je še enkrat rekla.: "Edica!" Dekle ji je stisnilo obe roki. "Marija, lahko se zaneseš name. Zmeraj se lahko zaneseš name, če ti je le kaj treba!" Obljuba je zvenela tako pošteno, ni mogla biti zlagana. Stanko je stopil v sobo in morali sta presekati pogovor. Zvečer je Trnuljc poklical Stanka k sebi na stanovanje. "Kako je z otrokovim krstom?" je vprašal. Stanko ie naredil z roko kretnjo, ki je udarila v prazno. "Ni vredno, da bi mislil na to," je rekel brez sveta gledajoč predse. "No, nekaj je vendar treba narediti," je omenil Trnuljc. Ni pa mislil mogoče na cerkveni obred, ampak na gostijo. "Saj Marija je še preslaba,".je potrto odgovoril Stanko. "Pri vama tudi ne bo šlo, nedeljo bomo praznovali pri nas v izbi," je predlagal sosed. "Prinesel boš kaj pijače in moja žena bo spekla." Bila je resnična pripravljenost za pomaganje, s katero je to ponujal. "Marija naj ima svoj mir," je še pristavil. Stanko je bil čisto vase zatopljen. 'Krst'. Do zdaj še ni mislil na to, stanje njegove žene je hromilo njegovo delo in mišljenje. Pa če zdaj pristane na to? (Dalje) Napačna je misel- če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki. Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. I^epa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas! Naročite tiskovine od: Tiskarna Amerikanski Slovenec .75« COLUMBIA PLOŠČE 25000-F—Ribniška korajža, petje, duet Kranjski piknik, petje, duet........................... 25001-F—Na ofceti Juhu polka, harmonika..........................................75c 25002-F—Juhu valček Domžalska polka, harmonika ................................75c 25005-F—Kaj ne bila bi vesela Sirotek, ženski duet................................................75c 2S011-F—Pokšotiš 25014-F—Planinsko veselje Čevljarska polka, kmetska banda ........................75c 25019-F—Stiglic, valček Gorica, polka, slov. tercet^......................................75c 25020-F—Stari kranjski valček štajerska, harmonika ............................................75c 25027-F—Sobotni večer, valček Nedelja, polka, harmonika in ksilofon ................75c 25033-F—Gor čez Izaro Oj tam za goro, moški kvartet..............................75c 25036-F—Slovenski valček Radostna, polka, harmonika, kvartet ..................75c 25037-F—Stoji, stoji Ljubijanca Sinoči je pela, slovenski kvartet, petje ................75c 25039-F—Na poti v stari kraj, 1. in 2. del ..........................75c 25040-F—Hojer valček Pečlarska polka, instrument, trio .........................75c 25041-F—Veseli rudarji, koračnica Sladki spomini, valček, Hojer trio ......................75c 25042-F—Daleč v gozdu, valček Večerni valček, orkester ........................................75c 25043-F—Polka štaparjev Ti si moja, valček, Hojer trio ................................75c Burja, koračnica, orkester ....................................75c 25044-F—Coklarska koračnica Triglavski valček, Hojer trio ................................75c 25045-F—Mazulinka Ptičja ohcet, šotiš, Hojer trio ................................75c 25046-F—Ljubezen in pomlad Slovensko dekle, petje, moški kvartet..................75c 25047-F—En starček je živel Sijaj solnčice, moški kvartet..................................75c 25049-F—Zadovoljni Kranjec Prišla bo pomlad, moški kvartet ..........................75c 25051—Vzajemnost, šotiš Kukavica, valček, Columbia kvintet ........................75c 25052—Na Adriatskem bregu, valček Na veseli svatbi, polka, harmonika duet..................75c 25055—Vigred se povrne Oj dober dob, moški kvartet ..................................75c 25056—O mraku Dolenjska, moški kvartet ..........................................75c 25057—Sldvenec sem Perice, moški kvartet ................................................75c 25059—Jaka na St. Clairu, polka Cl^velandski valček, inštr. trio ..................................75c 25060—Ziben šrit za ples Šuštar polka, harmonika ...........................................75c 25061—Žužemberk polka Zadnji poljub, valček, harmonika duet ..................75c 25062—Povšter tanc Ribenška polka, harmonika in kitare ......................75c 25063—Ančka pojd plesat, valček Tre p I an za ples, harmo nika in inštr.........................75c 25064—Ribenška, I. del Ribenška, II. del, moški kvartet ..............................75c 4M65—Samo še enkrat, valček Ven pa not, polka, instrumentalni trio ....................75c 25066—Kr injski spomini, valček Lina valček, orkester ................................................75c 25067—Fantje se zbirajo, moško petje, Na planine, petje, zbor "Jadran" ............................75c 25068—Črne oči, valček Carlota valček, orkester ............................................75c 25069—Stari šotiš Moja Micka, polka ..................................................75c 25070—Al' me boš kaj rada imela Odpri mi dekle kamrico, trio s petjem ....................75c 25071—Regiment po cesti gre, s petjem Sebelska koračnica, harmonika ................................75c 25072—Štajerska Moj prijatelj, polka, moški kvartet..........................75c 25073—Zveličar se rodi Zakaj svetlobe. Poje moški kvartet Jadran ............75c 25074—Sokolska koračnica Kje je moja, harmonika in kitare.......................—75c 25075—Slovenske pesmi V slovo, ženski duet in klavir...?................................75c 25076—En let' in pol Ljubca moja, ženski due in klavir ............................75c 25078—Dunaj ostane Dunaj Neverna Ančka, harmonika in kitare .......................75*. '5079—Danici Domače pesmi, ženski dui»t in klavir.................75r 25080—Oberštajeriš Slovenski poskočni šotiš irodhn 25081—Nemški valček Čorniška polka, inidl 25082—Bod' moja, bod' moj» Nebeška žen i te v, Anton S"hube) ha ril on 25083—Čez Savco v v«* hodili Sladki spomini, ženski duct in klavir 25084—Nočni čuvaj Pevec n» note PISANO POLJE J. M. Trunk Brisbančiči. Celo z veliko črko piše g. Molek, ne morda brisbančiči. Kakopak. Saj je zajahal tudi velikega konja, kakor bo on sam mislil, in je s tega visokega stališča popeglal vse, kar je globoko pod njim, in pod njim so Brisbane in še bolj globoko pod tem moleškim konjem so — bribančiči, med katere spada tudi leadvillski fajmošter. Ko se pa g. Mole\ na tem visokem konju požene, da bi zasadil kopje tem bri.*-bančičem v njih črna srca, pa začne ta konj — zadi piskati, kakopak, saj je le — lesen, le otroška igrača. Malo špasa mora biti v teh hudih časih. Alston, jahač se zaleti najprej v znanega Brisbana. To je svojstveno njegova zadeva, in vsaj mene ne briga ali zanima. Brisbane naj je tak ali tak. V filozofiji se od kakega Amerikanca ne more dosti pričakovati, najmanj, se razume, ako bi kdo res pisal za denar. Kar piše ta Brisbane glede — duše, no, to je gola dolarska filozofija, pa zato ni nobena filozofija. Danes prodajamo hlačice, jutri — filozofiramo, tako je v Ameriki, kakor še tudi pri mnogih drugih, ki so včeraj sukali kramp, pa dane > filozofirajo. Morda ni ravno kaka "linija," pa bo tudi vsaj — dolarček, 'pri Brisbanu je teh baje 265.000 letno. Ker pa je vsak človek že v bistvu filozof, neki Nemec je človeka imenoval, povsem pravilno, nekako, "das rastlose Ursa-cheritier," nikakor ni izključeno, da bi včasih celo kak krampar ali prodajalec zapisal tudi kaj pametnega. Edino-Ie za to gre tudi pri Brisbane. Včasih jo grozno polomi, tu-patam pa tudi kaj pametnega zapiše. Brisbane je fliknil brezverce z — ribo na dnu morja, prej jih je fliknil z mravljo. Tu je zdaj — domovina, kjer se porajajo, po g. Moleku, razni — brisbaničiči, pravi, da slovenski, hrvaški, nemški, irski itd. in tu se je porodila tudi moja fajmoštrovska ne-znatnost, dobesedno po Mole-kovih besedah: "Najslavnejši med ameriško — slovenskimi Brisbančiči je znani colorad ski "višji razum,'' ki je bil pred leti tako tepen, da je po- tem molčal cela tri leta. Ta Brisbančič je z vsemi štirimi planil po Brisbanovi ateistični mravlji — katero je pretvoril v žabo, a na stvari to ničesar ne spremeni — in ribo ter oboje serviral prekuhano in pogreto svojim "bravcem." Radi posameznosti si ni treba skočiti v lase, naj ima tudi g. Molek malo veselja, da sem bil "tepen." Saj ne gre za osebnosti. Zdaj pa začne g. Molek tj — brisbančiče — tepsti, t i zastavi jahač na svojem konjičku ostro kopje, potegne meč, in plane po teh brisban-čičih. S ment pa je, da začmj prav tu njegov filozofični konjiček zadi piskati, se izkaže, da je — lesen. Kako je pri drugih, me ne briga, za svojo malenkost pa moram besedo "dokaz" najodločneje odkloniti. G. Molek se je v svoji ogorčenosti zaletel popolnoma v napačno stran. Brisbane jo zapisal nekaj pametnega, rabil je vrlo dobro prispodobo ali priliko, in le za to gre, nikakor pa ne za kak — doka:s To prispodobo lahko g. Molek razcefra, ako ima veselje, pvi "dokazu" pa je mahnil pu zraku. G. Molek je menda tudi nekaj pesnika. Dobro. Ne bo pri tem prišel preko — prispodob, saj noben pesnik ne more. Ako rabi on pri pesnitvah dobre prispodobe, je lahko dober pesnik v prispodobah, ako pa rabi slabe prispodobe, je slab pesnik pri pri-spodbah, ampak v nobenem slučaju prispodobe niso "dokaz" za bistvo njegovega pesništva. Sicer hudo hoče po-prati z "višjim razumom," on sam bo mislil, da je njegov razum tak, da poreže in pokosi prav vse druge razume, ampak naj ima tudi to veselje bistveno je na vsi zadevi njegov konjiček začel zadi piskati, in to je za kak najmanj "š'3 višji razum" vrlo slab — dokaz, in tu gre prav za — dokaz. Še pridejo pri g. M'ole.ku Brisbančiči na vrsto, tudi "koloradski višji razum" bo zapisal nekaj o — brisbančičih, pa že naprej ve, da bo hudo — tepen, kakor vselej, saj je tudi v bistvu nemogoče, da bi kak "višji razum" kdaj nad-krilil kak "še višji razum." Pri Filipih se srečamo. 1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111. 75c 75 r 7V 75r ■M ■mš^mm Jugoslavije BRZI VLAK OB BREMEN IN EUROPA V BRE-MERTIAVEN ZAJAMCl UDOBNO POTOVANJE DO LJUBLJANE Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi parniki: C O L U M B u S HANSA - DEUTSCHLAND HAMBURG - NEW YORK Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali HAMBURG - AMERICAN LINE NORTH QERMANLLOVJ 130 W. RANDOLPH ST., CHICAGO, ILL. M»n), kako, I'kl rw*p<>»>l l*o»t. •HrOiiilol't pT'l<»/.ue ..............t'H naroČilih •N'troviiUo" pr-lu/ue poll«><