Pomagajmo novi ■-..«ga dSIl mm I m tSSai an mi Posočju! Nova TržaSka kreditna banka _ fiiiaia Čedad tednik Slovencev jjdgmdg pokrajine št. računa “Pomoč Posočju” 02.990/06 ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 29 (919) Čedad, četrtek, 23. julija 1998 Solidarietà I ai terremotati j del Tolminese Nuova Banca di credito di Trieste i filiale di Cividale n. c/c “Pro-tememotati Šlo” ! 02.990/06 Lese - Grmek PROGRAM Petek, 24. julija, ob 21. uri ♦ Ponočne misli (poje Kekko) ♦ Spomin (Mara) ♦ Zake ti maš strah (Igor) ♦ Livek (Ljuba) ♦ Iz moje-; ga okna (Michele) ♦ Le tajšan pajac (Daniele) Gost večera: ansambel JUKEBOX iz Gorice Sobota, 25. julija, ob 21. uri ♦ Po vojski (Marco) ♦ Tel dan (Massimiliano) ♦ Iti an prit (Chiara) ♦ Veselje (Mirco) ♦ Beneška lunca (Guido) ♦ Vprašanje (Cristina) Gostje večera: glasbena skupina FLOATING POINTS iz Gorice - Trio TASIC-TORNIK iz Ljubljane Nedelja, 26. julija, ob 18. uri Ponovitev pesmi in nagrajevanje Gost večera: Ansambel Briški odmev z Jano iz Steverjana Vse tri večer godejo: kitare: Kekko Bergnach; bas: Mauro Osgnach; bobni: Nino Bracciale; klavjature: Davide Klodič Organizacijsko sodelovanje: Zskd Čedad Kulturno društvo Rečan A Cividale la settima edizione del Mittelfest al giro di boa Impegno per il festival Incoraggiamenti dagli amministratori locali e regionali e dall Ince Prosegue nelle Valli del Natisone anche la rassegna delle marionette Mittelfest in manjšin Mittelfest, ki so ga že sedmo leto odprli v soboto v Čedadu, ni eden od tolikih festivalov, ki se poleti množijo v vsem italijanskem prostoru, kjer jse predstavljajo bolj ali manj uspešne in slavne gledališke skupine. Mittelfest je priložnost, da odpremo okno na duhovno in ustvarjalno bogastvo neznane Evrope, ki je v tej predhodni fazi prebujanja, preoblikovanja in iskanja še posebej zanimivo. Je priložnost, da se približamo kulturnim izročilom in snovanju srednje in vzhodne Evrope, ki nam niso bila več desetletji dostopni in se danes prepletajo po čedajskih trgih in uličicah. Mittelfest je tudi festival, kjer od vsega začetka imajo vidno mesto manjšine. beri na strani 3 Ha già superato il giro di boa, la settima edizione del Mittelfest. E’ il festival delle “Transizioni”, che dopo successi e peripezie vuole dimostrare, anche grazie all’istituzione dell’Associazione Mittelfest, di essere diventato-grande. Non solo per il numero dei Paesi ospiti e per le rappresentazioni che si terranno fino al 26 luglio, ma per la consapevolezza che Cividale, e la regione con lei, può diventare centro nevralgico di un’Europa che non si deve basare solo sulla moneta unica. Sabato pomeriggio, all’inaugurazione del festival, sono mancati i rappresentanti del Governo italiano. Assente Giuseppe Pascolini, è toccato al vicesin-daco Bruno Mollicone di- chiarare “l’impegno solenne dell’amministrazione comunale perché il Mittelfest cresca, e con lui l’immagine di Cividale e del Friuli-Venezia Giulia”. segue a pagina 3 Un momento dell’inaugurazione. Sopra lo spettacolo 'La commedia della vanità’ Spet iz Topolovega čez namišljeno črto Benečanu ku mruji v nediejo na Livku A Tribil Superiore (Stregna) è stato inaugurato sabato un nuovo agriturismo Si apre il Borgo dei meli A gestire la nuova attività sarà Erica Balus, affiancata dal fratello Matteo Narvič je bluo mladih, mladih družin an otruok. An tu-ole je narbuj lepuo an prepričljivo znamenje, de tisti, ki se je zmislu tolo iniciativo, jo je lepuo pogruntu, zak je za-stopu, de so cajti zdrieli za podriet zidove. An sienje, ki ga je vargu je padlo na rodovitna tla. V nediejo na Livku je margolielo Benečanu, ki so že peto lieto šli par nogah iz Topoluovega an takuo niso samuo varnil obisk, so tudi potardil prijateljstvo z Livčanji. beri na strani 4 A Tribil superiore, venerdì prossimo 24 luglio, inizia la sua attività l’agriturismo il “Borgo dei meli”, inaugurato sabato scorso alla presenza di un folto pubblico e di tanti a-mici di Erica Balus che assieme al fratello Matteo è la protagonista di quest’esperienza che presenta molti a-spetti inediti. Intanto la giovane età dei due ragazzi, che con questa scelta testimoniano l’attaccamento al proprio paese e la volontà - ancora in controtendenza - di impegnarsi a creare proprio a Tribil Superiore un ambiente piacevole in cui accogliere al meglio gli ospiti, facendone naturalmente un’attività economica solida. “Voglio di- Matteo ed Erica Balus con il sindaco Garbaz e don Emilio mostrare che non è vero che da noi non si può fare niente, che non vi si può vivere e lavorare” dice Erica. Giovane sì, ma con le idee chiare. Perito agrario, laureanda in Scienza e tecnologia dell’ali- mentazione all’Università di Udine si è preparata a quest’attività anche seguendo un corso di diversi mesi proprio riguardante l’attività di agriturismo. Il “Borgo dei meli” intanto sarà aperto ogni fine settimana. Che cosa vi si può trovare? “Piatti realizzati con quanto produco io e con prodotti di stagione” dice Erica, che dalla zia Gilda ha imparato a fare la gubana, gli strucchi ed altre prelibatezze di un tempo e che ora proporrà ai suoi clienti. Erica e Matteo che sono due ragazzi molto dinamici, entrambi fanno parte del gruppo Beneške korenine, hanno anche l’ambizione di fare del loro “Borgo dei meli” un posto dove si fa cultura, dove ci si incontra, si discute. A disposizione dei clienti ci sarà anche.una piccola biblioteca, specializzata sulla realtà locale. Insomma, un posto da visitare. Četrtek, 23. julija 1998 2 Unico impianto in regione verrà inaugurato sabato 25 a Clenia La pista “Alberone” per amanti di karting Il karting, una disciplina sportiva che in Friuli-Venezia Giulia conta centinaia di praticanti e migliaia di appassionati, ha finalmente un impianto in piena regola. E’ stato realizzato in comune di San Pietro al Nati-sone, nella località di Clenia, da un’associazione, l'AIberone karting club, u-tilizzando esclusivamente risorse private dei propri i-scritti ed il terreno concesso in comodato dalla civica amminstrazione. Per gli ambienti motori-stici regionali questa realizzazione rappresenta un vero e proprio evento. Priva di autodromi e piste, la regione Friuli - Venezia Giu- lia risultava penalizzata rispetto al gran numero di appassionati degli sport motoristici. A questa grave carenza si è ora parzialmente ovviato con l’impianto di Clenia per la cui realizzazione sono state superate non poche difficoltà burocratiche. L’associazione Alberone si è costituita nel 1993 con una decina di soci che hanno affidato alFarch. Giulio Panzani, principale sostenitore di questa idea, la progettazione della pista la quale si sviluppa peeuna lunghezza di 820 metri lungo un nastro asfaltato largo 8 metri che sarà in grado di ospitare competizioni ai più alti livelli di validità, oltre che prove ed allenamenti. Ma la pista “Alberone” sarà pure messa a disposizione per attività di interesse sociale come l’educazione stradale, corsi di guida sicura e speciali prove di guida karting per i disabili. Non va trascurato, infine, il richiamo turistico che un simile impianto favorirà nel Cividalese e, in particolare nelle Valli del Natiso-ne, se si tiene conto che finora le più prossime gare di karting, che attirano un gran numero di appassionati si svolgevano a lesolo, Treviso, costiera romagnola e litorale istriano. La pista Alberone re- sterà aperta ogni sabato e domenica dalle 8 alle 13 e dalle 15 alle 20, mentre nei giorni feriali sarà utilizzabile solo su prenotazione (telefonando al numero 0386/. 7572706). L’associazione sportiva ne curerà diretta-mente la gestione mettendo a disposizione, a noleggio, di chi vorrà cimentarsi con il karting una decina di go-kart. L’inaugurazione del nuovo impianto con il presidente della provincia Pe-lizzo avrà luogo sabato 25 luglio alle ore 11 e quasi certamente vi prenderà parte anche il pilota e collaudatore della Ferrari di Formula 1 Luca Badoer. PisiTLO iz Kima Stojan Spetič C/i Cmilo tega pisma se ne bo posuSilo, ko bo Prodi prejel v parlamentu zaupnico za svojo vlado. V krizno stanje jo je pahnil sklep komunistov, da ne podprejo širitve NATO v srednjo in vzhodno Evropo, a so ljudje na to Ze pozabili. Ne samo ljudje, tudi protagonisti politične scene o atlantskem paktu ne govorijo veC, saj je bil le povod, morda pretveza, nikakor pa ne pravi razlog za razCišCenje in preverjanje vladnega programa. Recimo kar iskreno. Ljudje so pred dvema letoma investirali v to vlado desetletja nakopičenih upanj in hrepenenja. Kakor novic pred poroko, ki svojo nevesto idealizira, da ne vidi njenih (majhnih) napak in slabosti, Cez Cas pa jih spozna in ga zagrabi razočaranje. So taki, ki se s stvarnostjo sprijaznijo in ženo ljubijo še naprej, kljub odkritim slabostim. So drugi, ki se delajo, da niso niC videli in gredo naprej. So, končno, tretji, ki jih razočaranje vrže na tla in razbijejo družino. Vsi vemo, da je tako, ker poznamo ljudi, sosede, prijatelje, znance, ki so šli skozi to preizkušnjo. “Medeni meseci” Prodijeve vlade so se končali z vstopom v Evropski monetarni sistem, ki je v marsičem bil tudi dober alibi za vse, Cesar se ni naredilo. Vsi skupaj smo Žrtvovali nekaj, da smo to državo pripeljali v Evropo. Potem pa smo postali evropsko zahtevni. Zgled drugih evropskih držav je vlekel in zaCeli smo si postavljati vprašanja: zakaj bi se “naša vlada” ne lotila nerazvitosti in brezposelnosti, naprimer kakor Irska ali Finska? In zakaj ne zmoremo resne davCne reforme, ki naj ljudem vrne zaupanje v državo? In šola, ki naj bo po Prodijevih besedah “motor gospodarske obnove”? Razočaranje je prišlo do izraza na najrazličnejše načine. Volilci niso šli na volišCa. Drugi so javno izrekli svoje kritike. Tretji so celo prestopili v nasprotni tabor. Krepi se politična sredina, ki bi Oljki spremenila predznak in dušo. Režiser Nanni Moretti je v svojem zadnjem filmu “Aprile” rotil D’Alemo, naj “reCe nekaj, po možnosti levičarskega”. Ce mi je dovoljena osebna pripomba, bom rekel, da je nedorečenost Oljke in njene vlade kombinacija, recimo kar koktajl treh elementov: Prodijeve demokršCanske previdnosti, D’Alemo- ve hamletovske dvoumnosti in Berti-nottijevega ekstremizma. Kakšno zavezništvo pa je sploh to, v katerem drug drugemu strežejo po življenju. D’Alema in Prodi se ne marata, ker drug drugemu delata senco. Predlogi referendumov, za katerimi je Di Pietro s kosom Oljke, skušajo spodrezati komunistom krila. D’Alema medtem sili ves Cas na desno in se dogovarja z Berlusconijem in Finijem. Izvirni greh, ki se pričenja že prve dni 1996 s spodletelo Maccanicovo “ustavodajno vlado”. Potem s spodletelim dvodomnim odborom, propadlo preiskovalno komisijo o korupciji in sedaj celo z “odborom modrecev”, ki naj bi šel Berlusconiju po kostanj v žerjavico. Ne osporavam voditelju glavne vladne stranke pravice, da ima svojo strategijo. Sprašujem se samo, kakšna koalicija je ta, kjer se politični voditelji lažje dogovarjajo z deniCarsko opozicijo kot s partnerji na svoji levi. In vendar je še Cas, da levosredinska koalicija Oljke in komunistov vzdigne svoj pogled od tal in zastavi svoje napore za tak program, ki bo leta 2001, ko bodo spet politične volitve, združil vse napredne in demokratične sile in jih povedel k zmagi. Skupaj, s skupnim programom, z delno doseženimi rezultati in cilji, ki naj ztjružijo ljudi, ne veC v upanju, paC pa v trdnem prepričanju, da “levica zna to bolje”. Ce ne, je po nas. Za dolgo, dolgo obdobje. Na cesti se previdnost res splača! Sredi poletja smo. Začela se je sezona množičnih odhodov na dopust in napovedujejo se nepretrgane kolone avtomobilov, ki bodo še posebno na izstopnih avtocestnih postajah merile živCno zmogljivost številnih morja in gora željnih avtomobilistov. Poletje pa je tudi sezona povečanih prometnih nesreC, saj je na cestah promet veliko bolj gost. V Sloveniji so prvega maja letos uvedli nov prometni zakonik, ki je veliko bolj strog od prejšnjega in Ce ga primerjamo našemu v Italiji, lahko reCemo, da je precej “dražji”. Za storjeno kazen je namreč treba odšteti lepe denarce, od 100 do 500 tisoC lir, kar niso maCje solze. Večkrat pa se tudi zgodi, da ob globi je treba k sodniku za prekrške in je celo možen odvzem vozniškega dovoljenja, odvisno paC od storjene napake. Nov prometni zakonik je tudi med Slovenci sprožil različne ocene: nekateri so bili mnenja, da se z njim pretirava in da ni v sozvočju z ostalimi, evropskimi. Drugi pa so mnenja, da je za nedisciplinirane voznike potrebna trda roka in primerna kazen. V kolikšni meri pa so nova pravila vplivala na vedenje avtomobilistov, je povedal notranji minister Mirko Bandelj. Ugotovil je, da so maja in junija letos zabeležili kar za tretjino prometnih nesreC manj, kot v istem obdobju lanskega leta. Vest je vsekakor vzpodbudna in kaže, da je tudi strožji prometni zakonik nekaj pomagal. Kar zadeva smrtne žrtve v prometnih nesrečah, je tudi v tem primeru podatek pozitiven, saj so jih našteli za kakih 30 odstotkov manj. Ravno tako je bilo manj huje in lažje ponesrečenih. ] Kaj pa globe? Minister ; Bandelj je ugotovil, da so se vozniki očitno prestrašili visokih denarnih kazni ! in so postali bolj previdni, j V zadnjih dveh mesecih | so namreC policaji zbrali za polovico manj glob, kot v enakem obdobju lanskega leta. Sami ti podatki pa jasno govorijo o učinkovitosti sprejetih ukrepov. V teh vročih dneh je inštitut za raziskovanje medijev, Mediana, objavil anketo o najbolj priljubljenih medjih med Slovenci. Kar se televizijskih programov tiCe so med 2. januarjem in 3. julijem letos Slovenci najraje gledali POP TV (883 tisoC gledalcev), sledijo ji 1. program nacionalne televizije (757.000), Kanal A, TVS 2 in Gajba TV. Pri dnevnikih imajo Slovenci najraje takoime-novani “rumeni”, ležerni tisk. Na prvem mestu namreC najdemo “Slovenske novice”, katerim sledita ljubljansko Delo in mariborski VeCer. Oba programa nacionalnega radia, 1. in 2. sta najbolj poslušana v Sloveniji. Med komercialnimi radijskimi postaja- 1 mi pa prednjačita Radio Hit Domžale in mariborski Radio City. Od tednikov je na prvem mestu “Nedeljski dnevnik”, sledijo mu Jana, Nedelo, Oglasnik in Mladina. Očitno je, da v zadnjih letih eni in isti mediji odigravajo pomembnejšo informativno vlogo, kar pomeni, da je ostalo zelo malo prostora za kake novosti. Zadnji primer je bil Časopis Jutranjik, ki je na slovenskem trgu vzdržal le mesec dni. (r.p.) “Turisti” giordani in Slovenia Ospiti giordani Sta trascorrendo le sue vacanze in Slovenia, nel Grand hotel Palace di Por-torose, il presidente del consiglio della Giordania Abdel Salam Majali che è accompagnato dalla sua numerosa famiglia. Amante delle terme, il premier giordano si è concesso o-gni giorno una puntata in un diverso centro termale sloveno ed ha visitato le più suggestive località della Slovenia, da Bled a Po-stumia. Il soggiorno in Slovenia è stato anche l’occasione per un incontro, sia pure non ufficiale, con il premier sloveno Janez Drnovšek. Kučan in Spagna Il presidente della repu-blica slovena Milan KuCan è stato nei giorni scorsi in visita in Spagna dove si è incontrato anche con il capo del governo Aznar. Non c’è alcun ostacolo esterno al processo di associazione della Slovenia all’UE ed il cammino di “adeguamento” dipende soltanto da Lubiana, ha affermato il premier spagnolo. Altro tema in primo piano la delicata situazione dei Balcani e del Kossovo in particolare. POP TV superstar Le Tv private si stanno affermando anche in Slovenia. Anzi il loro successo, o almeno di alcune di esse, è tale da rappresentare una seria minaccia alla TV pubblica. Da una ricerca sui media, condotta dall’istituto Mediana, risulta che rispetto all’anno scorso la POP TV ha superato del 7% il primo pro- gramma della TV slovena. La prima ha una audience media del 52,5%, mentre la TV pubblica arriva al 45%. Quest’ultima mantiene però ancora il primato per quanto riguarda il telegiornale delle 19.30 che viene seguito dal 31% dei tele-spettatori, mentre quello della POP Tv dal 23%. Prestito per Krško Il governo sloveno ha deciso nei giorni scorsi di chiedere alla banche estere un prestito di 130 milioni di marchi che serviranno a coprire il 70% delle spese previste per l’ammodernamento della centrale nucleare di Krško. Rimangono invece tesi i rapporti con la Croazia che è in ritardo con i pagamenti e soprattutto ha preso le distanze dall’accordo sul piano economico raggiunto lo scorso anno. Il tempo dei funghi Sono ben 70 le varietà di funghi protette in Slovenia. E le limitazioni non fi- niscono qui. Nei parchi naturali e regionali, così come nelle riserve naturali e boschive è vietato raccogliere qualsiasi tipo di fungo. Dove invece la raccolta è consentita è vietato raccoglierne più di 2 kilo-grammi al giorno o al massimo 5 se si tratta di chiodini. É poi vietata l’esportazione di funghi freschi all’estero a meno che non siano accompagnati da una dichiarazione che viene però concessa solo ad a-ziende registrate. Attenzione che le multe sono molto salate e vanno dai 15 mila ai 500 mila talleri. Sabato a Cividale si presenta il libro ‘Nuova poesia slovena’ Fresca di stampa, verrà presentata sabato 25 luglio, a Cividale, all’interno del Mittelfe-st, la raccolta “Nuova poesia slovena" che riunisce, tradotti per la prima volta in italiano, i versi più significativi di sette poeti sloveni delle nuove generazioni. Si tratta di AleS Debeljak, Alojz Ihan, Taja Kramberger, Matjaž Pikalo, Peter Semolič, AleS Steger e UroS Zupan. L’antologia, edita dalla ZTT di Trieste, è stata curata e tradotta da Michele Obit e contiene, in conclusione, un saggio di Miran KoSuta intitolato “L’eterna ricerca del santo Graal nella nuova poesia slovena”. La presentazione del volume avrà luogo sabato, alle 22, in Corte del Duomo, dopo la rappresentazione “La mela mi è caduta e ha ferito la terra”. “ Kultura — ~—= Tudi letos je na Mittelfestu problematika manjšin v ospredju Glasovi manjšin Veliko zanimanje za večnacionalno predstavo Ciganska glasbena pot V soboto srečanje s poezijo Gustava Januša in mladih slovenskih pesnikov Četrtek, 23. julija 1998 spettacoli che si sono susseguiti. Non tutti hanno registrato il tutto esaurito come nella prima serata (alcuni, come le due riduzioni teatrali tratte dal film “Decalogo” di Kieslowski, hanno forse pagato la scarsa visibilità di un luogo come il teatro Ristori, almeno stando alle.lamentele di alcuni spettatori), ma tra questi ci sono stati spettacoli, come quello con protagonista Bu-stric, che hanno scatenato un lungo applauso finale del pubblico. Spazio anche alla musica, alla danza e alla poesia (dopo Celan, sarà la volta degli omaggi alla poetessa polacca Szymborska e al poeta carinziano di lingua slovena Januš). E nelle Valli del Natisone continuano con successo gli spettacoli di marionette. Domenica, alle 11, nella sala consiliare di S. Pietro, sarà assegnato il premio “Marionetta d’oro”. s prve strani Pozornost do manjšin na Mittelfestu se je v nekem smislu sama od sebe ponujala, saj je večnacionalna in večjezična struktura značilna za vse evrospke države tudi vzhodne, seveda, in se še kako odseva v kulturnem ustvarjanju. V zadnjih dveh letih je bila rdeča nit Mittelfesta Identiteta in torej spet je prihajala na dan problematika manjšin, pa naj so etnične, kulturne ali socialne. Tako je tudi letos. Prvo srečanje z manjšinsko kulturo je bila ponedeljkova gledališka predstava ukrajinske manjšine na Slovaškem z igro Neprebudeny. V nedeljo bo v sodelovanju z drugimi italijanskimi in hrvaškimi sredinami nastopilo italijansko gledališče z Reke. Posebno zanimanje vzbuja tudi predstava Ciganska glasbena pot, ki se začenja v Indiji in se vleCe skozi srednjo Evropo in severno Afriko vse do Španije in na kateri sodelujejo tri ciganske skupine iz treh držav. Posebno mesto ima letos tudi slovenska manjšina. Slovenskemu pesniku iz avstrijske Koroške Gustavu Janušu je posvečeno sobotno srečanje s poezijo v dvorišču Stolnice ob 21 uri. Sledila bo predstavitev komaj izdanega izbora novejše slovenske poezije, ki ga je za založbo ZTT pripravil Miha Obit. dalla prima pagina Impegno sottolineato anche dal presidente della Provincia di Udine Giovanni Pelizzo, che è anche a capo dell’Associazione Mittelfe-st, e dal presidente della Re- gione uscente, Giancarlo Cruder. Poi è stato dato il via al festival vero e proprio, prima con il concerto di musiche della tradizione popolare bulgara, quindi con le A sinistra Maddalena Crìppa durante l’omaggio al poeta Paul Celan. A destra un momento dello spettacolo "Lasciate che bruci” della compagnia austriaca Irrwish. Sotto gli attori protagonisti del “Decalogo I" prime fasi del “progetto Ca-netti”: una rappresentazione, in parte radiofonica, della “Commedia della vanità”, ed una lettura tratta dal romanzo “Auto da fè”. Nei giorni successivi molti gli La manifestazione “Estate in Villa” La Villa Manin aperta all’arte Pred Barieln hišo v Mašerah je bluo gle Dobri igrauci Beneškega gledališča so le napri okuole: v petak v Mašerah, v saboto v Breginju ‘‘Estate in villa” è una manifestazione di musica, teatro, danza e marionette che ha preso il via martedì 21 luglio e si concluderà sabato 22 agosto. Si tiene in un ambiente suggestivo, la Villa Manin di Passariano, ed è organizzata dalla Pro loco Villa Manin, dalla regione e dall’Ente regionale teatrale del Friuli-Venezia Giulia. Numerosi gli appuntamenti previsti, tra i quali vanno segnalati il concerto dei Tazenda, venerdì 31 luglio, che proprio a Passariano presenteranno il loro nuovo Cd “Sardinia”, e quello della Piccola Orchestra Avion Travel, previsto per lunedì 17 agosto. Rilevante anche il programma degli eventi di carattere teatrale, con un infuocato “Broadway show” (12 agosto) dedicato ad un florilegio dei più noti musical statunitensi, e con “I sette peccati capitali” che il 13 agosto vedrà protagonisti David Riondino e Roberto Fabbriciani. Di rilievo la nuova sezione di “Figure nel parco”, per la direzione artistica di Roberto Piaggio. 11 25 e 26 luglio ed il 2, 5 e 22 agosto nel parco della Villa Manin sfileranno alcune tra le più interessanti produzioni per marionette e burattini firmate dalle migliori compagnie italiane ed europee del teatro d’animazione. Sfondo i-deale della rassegna sarà l’installazione-ambientazio-ne “Caccia alla favola!” i-deata dal cartoonist Francesco Tullio Altan, con sagome e pannelli ispirati alle favole di Fedro, Esopo, O-vidio e altri autori classici. Postaja Topolove je prestor, kjer se srečava mladina, kamer parhajajo umetniki tudi iz drugih kontinentov. Je prestor, kjer se človek lahko sreča z narbuj modernimi an nekonvencionalnimi oblikami umetnosti, kjer se vsakega dotakne puno poezije, pa naj je v verzih, na starem filmskem traku ali pa v piesmi, naj je v besie-di ali pa v podobi na stie-ni. Tisto, ki daje Postaji posebno muoč je, de vsak ki pride v Topoluove se počuti doma an domač. An če parhaja iz velikih metropol, iz italijanskih mest ali pa je emigrant, ki se vrača le za polietje. Vse kar se gaja v Topo-luovem more bit vseč ali pa ne, je pa avtentično, resnično. Zatuo ker se vsi parbližajo vasi s senzibilnostjo an spoštovanjem za tisto, kar je vas an kar je bila. Takuo se pru lepuo prepletata an dopolnjujeta novo an staro, moderna u-metnost an slovenska ljudska kultura, komputer an kulturno dielo naših društev. An vsako lieto je v programu tudi Beneško gledališče, ki pa je lietos šlo v Mašero, saj se je Postaja Topoluove za en dan pre-ložla v pituno vasico sauo-denjskega kamuna. Pred Bazielnovo hišo se je zbralo puno fureštih ljudi, Topoluovcu an vaščanov iz Mašer, ki se so pru veselo smejal nasrečan an žalosti od kumeta Jurja, njega parfrigane žene an dikle. Potlè so Germano an Luisa pamesli na mizo vse sorte dobruot an pred njih hišo je ratu pravi senjam. A Cividale, presso il negozio dell’antiquario Giorgio Copetti, in corso P. d’Aquiieia 13, è stata inaugurata sabato scorso una mostra dedicata all’artista cividalese Loretta Cappanera. La mostra resterà aperta fino al prossimo 31 luglio. ZELENI LISTI Nimar buj močne vezi med mladimi Ries liep senjam Benečanu na Livku Emma je Furlanka, Mattia je Benečan, kupe imata manj ku 'no lieto an pu an sta bla najmlajša na Livku s prve strani Bli so sparjeti ku nar-buj bližnja zlahta, ponujeno jim je bluo za pit an jest an Se povarhu an košček ljudske kulture an folklore z godci an plesa-uci folklorne skupine Razor iz Tolminskih Ravni, ki so vse čakali blizu korita, tam kjer se konča staža an se začne vas. Srečanje je bluo, kot rečeno, v znamenju mladih. Očitno stu-olietne niti an vezi niso Žive samuo med starimi ljudmi, ki se poznajo od nimar, saj so hodil dielat an snubit od adne vasi do te druge. Vezi ratavajo močne an med mladimi, ki želijo gledat napri, ki čejo tak sviet, kjer bomo vsi li-euS Ziviel an posebno tisti otročiči, ki jih Sele v naru-očju njih starsi nosijo brez skarbi čez mejo, čez “namišljeno črto”. Kulturno društvo Rečan na teli strani an krajevna skupnost iz Livka na drugi, ki sta organizatorja srečanja sta Zihar vesela an zadovoljna. Ideja povezovanja med sosedi se iz lieta v lieto buj sparjema. četrtek, 23. julija 1998 di Marc Behrens, infine la proiezione di un video di Martone, giunto a Topolò durante un tour che lo porta in questi giorni in alcune località friulane, ma anche a Pisa per la proiezione del suo ultimo film nel carcere dove è attualmente rinchiuso Adriano Sofri. Alla fine poche parole di Moreno Miorelli, ideatore e motore di questa iniziativa, per dare un arrivederci a tutti. La sensazione è ancora che, se da una parte “Stazione Topolò” risulta un momento indispensabile nella vita culturale della Benecia, dall’altra troppe siano le variabili da cui dipende la sua organizzazione e realizzazione. Ma l’ar-rivederci, senza punti di domanda, lo diamo anche noi. Come augurio, come speranza di rivederci a Topolò, convinti che non siamo i soli, (m.o.) Conclusa domenica a Topolò la manifestazione L’arrivederci della “Stazione” Nell’ambito del Folkest '98 riuscito concerto di canti della tradizione religiosa slovena locale Sedanja igra s sodstvom Kakšna naj bi bila vloga parlamentarne komisiji, ki naj bi obravnavala takoimenovano “Tangentopoli"? Komisije verjetno ne bo, v namenih opozicije in seveda Berlusconija pa je bila želja, da naj parlamentarci izvedejo preiskavo glede sodnikov. Ne bi ponavljal vsega, kar so že na široko pisali italijanski časopisi. Sumim pa, da je v pomembnih delih italijanske družbe živa želja, da bi se vsaj deloma vrnili v “dobre" stare čase. Berlusconijevi kritiki opozarjajo, da ni bil obsojen zaradi politične dejavnosti, kot bi se dalo sklepati ob njegovih (Berlusconijevih) obtožbah, da sodstvo ukrepa po ukazih levih politikov in Oljke. Obsojen je bil zaradi kaznivih dejanj, ki naj bi jih izvedel kot podjetnik. Srž zadeve je prav v tem. Ko so prišli pred sodnike politiki, je javnost (leva in desna) hrupno zahtevala vislice. Ni šlo le za željo po pravici, ampak za razočaranje nad politiko in celo za njen odklon. Biti politik je že nekaj časa posel, ki ni najbolj prestižen. Berlusconi je zmagal na volitvah, ker ni prišel iz vrst politikov, čeprav je delal in uspeval v tesnem stiku z njimi (to se seveda hitro pozabi). Pozneje so vse stranke rade kandidirale ljudi iz najrazličnejših poklicev, izogibale pa so se kandidatom, ki so bili neposredni izraz strankinih vodstev. Tega nisem omenil slučajno. Sedanja igra s sodstvom se odvija prav v večji ali manjši razliki, med politiko in podjetništvom. Bodimo odkriti. V Italiji je veliko podjetnikov, trgovcev, obrtnikov, prostih poklicev in tudi navadnih ljudi, ki bi se radi izognili finančnim stražnikom, policiji in sodnikom. Kontrola je mnogim trn v peti in ni čudno, če se želja po življenju z malo pravili obrača proti sodnikom. Veliko je tudi družin, ki si želijo, da bi sina namestili v javno ali podobno službo s pomočjo botrov. Včasih drugega izhoda skoraj ni. Tudi birokracija želi zase določeno “svobodo” in želijo si jo menedžerji in funkcionarji. Ne smemo posploševati, vendar je del Italije uspeval prav v kotlu ta-gentopolisa. To jedro glasno ali na tiho podpira Berlusconija, kajti ko bi zmagala misel, da .morajo sodniki pustiti ljudi, ki proizvajajo, pri miru, bi se ošibile vse tiste strukture, ki nas kontrolirajo in nam “razbivajo škatle”. Seveda so zgrešili tudi sodniki, ko niso pravočasno razumeli, da niso televizijski zvezdniki, ampak državni uslužbenci. Popularnost se lahko maščuje... Muzika pod turmam a Lasiz Dopo la musica dei “tonkači”, l’esibizione dei Nediški puobi e del coro interparrocchiale Nove stazice La presenza del regista napoletano Mario Martone, autore del recente “Teatro di guerra” presentato anche a Cannes, ha nobilitato l’ultima serata della “Stazione Topolò - Postaja Topolove”. Ma la “Stazione” avrebbe comunque registrato un grande successo: lo hanno decretato i tanti visitatori, a centinaia anche nell’ultimo fine settimana, provenienti da ogni parte d’Italia e dell’Europa. Ad occhio, perché è difficile se non impossibile calcolare il flusso di visitatori, mai a Topolò si è vista tanta gente. E’ il segnale che la “Stazione” funziona, per l’offerta artistica che propone, per l’ospitalità anche quest’anno dimostrata dagli abitanti di Topolò, per il lavoro delle poche persone che organizzano da cinque anni l’iniziativa. Nell’ultimo week-end si è registrata anche la trasferta al paese di Masseris, nel comune di Savogna, dove venerdì si è tenuta la rappresentazione del Beneško gledališče, sono stati proiettati alcuni video di autori friulani, il “viaggiatore” napoletano Patrizio Esposito, una figura ormai di casa alla “Stazione”, ha fatto vedere alcuni suoi lavori. Anche qui nel segno dell’ospitalità, grazie a molte persone ma in parodiare a Germano e Luisa. Il giorno successivo, è tata data vita all’installazione sonora di Massimo Toniutti “Le gabbiette di Faraday”, si è tenuto il conato “Clobeda’s trio”, è stato rappresentato l’“Anti-;one” di Jean Anouilh pre-.entato da giovani attori, studenti del liceo classico Diacono di Cividale, per la regia di Claudio Moretti. Julia Pascale, artista brasiliana, ha invece realizzato un lavoro coinvolgendo alcuni abitanti del paese. Gli appuntamenti della giornata conclusiva sono stati gli interventi di Marcello Cremonese e, più tardi, di Gioia De Angelis e Anna Montina, il concerto Mario Martone è intervenuto domenica a Topolò funzione religiosa. Il folto pubblico presente alla serata è stato accolto dal suono a festa delle campane, abilmente maneggiate dal gruppo dei tonkači. Poi il coro NediSki puobi con un esibizione breve ma di qualità ha presentato tre canti che assieme ad altri sono stati riproposti dal coro Nove stazice. Attraverso dodici canti, presentati con grazia e bravura, è stato rivissuto tutto l’anno liturgico con un omaggio alla Madonna. Questi i canti ascoltati: Poslan z Nebes je angel, Marija Mati ljubljena, Te dan, Glej zvezdice božje, Ponižno tukaj pokleknimo, Usmiljeni Jezus, Jezus nas je ustal od smrti, Marija pomočnica. Glasno zapojmo, O srečna duša, Presveto srce slavo e Lepa si, cantato da tutti. mente fino a ieri. Ora grazie all’impegno ed alla volontà del coro interparrocchiale “Nove stazice” di Pulfero un patrimonio molto prezioso, conservato e tramandato nel corso dei secoli, testimonianza di una fede profonda, è tornato a nuova vita anche a Lasiz. Più che un concerto di musica etnica è stata una Il coro Nove Stazice che ha cantato a Lasiz ed il gruppo Musicalia che si è esibito a Clenia “Muzika pod turmam”, il concerto del Folkest tenutosi mercoledì 15 luglio nella chiesa parrocchiale di Lasiz (Pulfero), ci ha offerto belle emozioni ed i dolci ricordi di un tempo, quando quelle antiche parole e melodie erano la consuetudine di ogni messa e rito domenicale. Nelle chiese di montagna, come a Drenchia e Stregna, pratica- Planinska družina Benečije Nedelja 25. julija KOBARIŠKI STOL odhod ob 7.30 iz Čedada (parking pri avtobusni postaj) Za informacije: Romina tel. 716149 Nel numero del Novi Matajur del 9 luglio, a pagina 5, abbiamo pubblicato gli esiti degli esami di terza alle scuole medie di San Pietro e San Leonardo ed abbiamo fatto un errore (succede!). Angela Battistig, frequentante la 3. A di San Pietro al Na-tisone è stata promossa con il distinto e non con il sufficiente, come da noi scritto. Ci scusiamo con Angela e con i nostri lettori. Adan Italjan an a-dan Niemac sta bla po-vabjena na Safari v A-friko. Na sredi velike hosti sta zagledala ad-nega lačnega leva, leo-na, ki je začeu garčat tu nje. Taljan je hitro uzeu von iz taškapane Carieulje za ginaStiko an jih začeu obuvat. - Ki dielas? - ga je vpraSu Niemac - ka’ misleš, de če preo-bujeS carieulje poletiš buj naglo ku lev? - Buj naglo ku lev ne, pa buj naglo ku ti pač!!! An kimet je kupu ’no kozo an jo peju pruot duomu. Po pot je sreču njega parjatelja, ki ga j’ poprašu: - Kam jo lozis tole kozo, če niemaš stale? - Oh, jo popejem gor v kambro! - mu j’ hitro odguoriu mož. - Kuo gu kambro, ka na bo smardielo? - Oh ja, pa s cajtam koza se parvade! ! ! *** Dva parjatelja sta h-valila njih konje. - Muoj konj - je jau te parvi - je takuo a-deStran, de če mu zauečem “Hop...hop” skočne dvakrat po luh-tu! - Pa muoj je Se buj adeštran, ku tuoj - je jau te drugi -, če mu zauečem “Hip...hip” on mi odguori “Hur-ra”!!! *** Giovanin je telefonu veterinarju. - Dobar dan dohtor, jutre vam pošjam mojo staro pisico z mojo ženo, dajte ji an močan strup, vam par-poročim, de na bo tar-piela. - Ja, ja Giovanin -je odguoriu na tim drugim koncu veterinar - ist ji bom dau an močan strup, pa pisica al bo znala prid sama damu?!?!? *** Bepino je Su h mie-dihu psikjatru. - Poviejte mi, ka’ se čujete? - ga je subit poprasu miedih. - Oh dohtor, sem z-lo zaskarbjen, ker čujem niekSne glasuo-ve deleč deleč... - An kada se vam tuole gaja? - Predvsem kadar telefonam v Avstralijo. t novi matajur r Kronam j Devetdeset liet Furjanove mame an none telji iz Manzana. Z njim bi kuo je drugi krat me na pu- muoru iti Se Marino Iussig ste iti. Porčem samuo, de je iz Sauodnje, pa velik daž, zlo, zlo lepuo” nam je od- ki se je uliu tle par nas v to- guoriu smehe “...an de sam rak 7. luja zvičer an je nare- biu nomalo par mieru!” 25 liet poroke “Sa’ so Sele tajSni, ku tekrat! Nieso pru nič postariel!” smo pogruntal tisti, ki jih poznamo. Ar> Studierat, de od tistega dneva - bluo je 28. junija 1973 -je šlo napri 25 liet! Tuole pride reč, de jim je storio dobro se oženit. On je Daniele Vogrig - Sakolin za parjatelje, ona je pa Marina Azzolini, obadva sta iz Gorenje Mierse an le v teli vasi sta se ustavla an potlè, ki sta se oženila. Veselo družbo sta jim paršla dielat dva otroka, Luca an Cristian, ki kupe z drugo žlahto an parjatelji (an med telimi je tudi puno ribolovcu, peškatorju) jim žele, de bi se jim nimar takuo dobro godlo Se puno puno liet. Kar adan učaka devetdeset liet življenja, se mu pru zvestuo čestita an uošči Se za napri... pa se ga tudi vpraša, ka’ je naredu posebnega za učakat tarkaj liet. Za naše te stare, nie nič posebnega: se muore v mieru živiet, dielat an skarbiet za družino, molit an spoštovat božjo besiedo. Vse tuole je pomagalo Mariji Zufferli -Mušeljuovi iz Dreke, da je paršla zdrava an srečna do devetdeset liet življenja. Za telo lepo parložnost so se zbrali okuole nje družina, žlahta, parjatelji an vasnjani za ji uoščit vse narbuojše an tisti, ki nieso mogli prit tisti dan do Topoluovega v Fu-rjanovo družino, kamar Marija se je oženila an kjer živi, so jo pa poklical po telefone. An Marija? Ona je bla zlo vesela za vse tuole, pa je tudi tisti dan skarbiela za nje navuode Lucijo an Anno, posebno pa za pranavuode Sonia, Simone an Marco, ki so ji pomagal ugasnit kan-delce na torti Je bla ’na lie- pa igra ugasnit tiste svečice, ’na igra ki je razveselila mamo, nono an bižnono Furja-novo, pa tudi nje pranavuode. Nona Maria ima Se puno za podučit, zatuo ji vsi v družini, an tudi mi, željo Se puno zdravih an srečnih dni. Kak dan na Mont Blancu ... za se spreluhtat nomalo Sla sta Gregorio Zufferli iz Dreke an Marco Osgnach iz Osnijega Ponovna Uporaba Naročnikove Volne Prevzem Odrabuenih Žimnic COMPAGNIA ITALIANA NORD MATERASSI di Bon essa Proizvodnja in Prodaja Žimnic v vseh merah: • ORTOPEDSKE • ANALERGENE • IZ LATEKSA • IZ LATEKSA IN KOKOSOVIH VLAKEN “Sim Su gledat pot za du puno druge lieto”, nam je jau škode tudi Gregorio, kar smo kupe v sauonj- gledal fotografije, ki jih vi- skem kadeta tle. Vsak uživava ferje, munu, ga je počitnice takuo, ki mu je ustavu do- buj vSeč (sevieda, če se ma... za te- more!). An Gregorio, ki ni le krat. Se Stuf preletat vse naše va- “Kakuo si s puošto, tudi kar bi mu je bluo?” počivat tan doma, gre kam smo še hodit. v p r a S a 1 Telekrat je Su na Mont Gregoria. Blanc za pregledat, katere “Je buojs, staže pejejo do varha te de na bom narguorške gore Italije an pravu. Tan paršu je do 4.400 metru, d o m à Kupe z njim se je zauagu imam ženo an drug naš puob, Marco an otroke, Osgnach iz Osnijega. Par- an če bojo ložli so se jim Se trije parja- viedli, ka- Dostava na Dom ClVIDALE DEL FRIULI Piazza S. Francesco Tel. e Fax 0432/700019 XXVII novi matajur Četrtek, 23. julija 1998 6 La colonizzazione romana nella topografia del Friuli - 30 Forum Iulii, centro di aggregazione - Minimatajur Pravljica o brvi in veliki Credi ove Amelio Tagliaferri ha riunito i risultati delle ricerche archeologiche in Friuli nei tre volumi della sua opera «Coloni e legionari romani..., 1988». Nel terzo volume abbiamo in scala ridotta all’1:40.000 una carta topografica, suddivisa in trenta tavolette dell’I.G.M., con l’ubicazione di tutti i ritrovamenti di epoca romana del Friuli centrale, sulla sinistra del Tagliamento, esclusa A-quileia e la Bassa Friulana. Un semplice grafico rielaborato sui dati della carta ci mostra che i ritrovamenti romani si addensano, a partire dal Tagliamento, verso i quadranti di Trice-simo, Cividale e Prema-riacco. La fascia intermedia comprende i quadranti di S. Daniele, Fagagna, Li-dine, Mortegliano, Pavia di Udine, Manzano, Palmanova e Romans. Per il numero assoluto dei ritrovamenti, in questo grafico si distinguono i quadranti di Cividale (circa 90 ritrovamenti), Trice-simo (ancora 90) e Prema-riacco (100 ritrovamenti). I tre quadranti assumono la figura di un un ‘cuneo’ rivolto verso nordest, con i ‘fianchi’ nei quadranti di Fagagna e San Daniele (60 ritrovamenti ciascuno) ad ovest, e i quadranti di Manzano (60 ritrovamenti), Pavia di Udine (70 ritrovamenti) e Romans (70 ritrovamenti) a sud. Così il grafico restituisce con buona evidenza l’idea del ruolo di Forum Iulii come centro di gravitazione degli insediamenti romani. Per quanto riguarda i singoli quadranti sarebbe opportuno distinguere i quadranti all’interno dei quali i ritrovamenti (e soprattutto gli insediamenti) sono diffusi in tutto il territorio da quelli che presentano larghe zone dove gli insediamenti mancano del tutto o sono assoluta-mente sporadici. Questo si può fare osservando i singoli quadranti. Ecco come stanno le cose: possiamo considerare che, indipendentemente dal numero, presentano insediamenti distribuiti in tutto il territorio i quadranti di Buia, San Daniele, Fagagna, Tricesi-mo, Sedegliano, Basiliano, Udine, Premariacco, Ca-sarsa, Codroipo, Morté-gliano, Pavia di Udine, Manzano, Romans. Le a-ree vuote sono altrettanto distribuite In alcuni quadranti si presenta una divisione netta fra il territorio insediato diffusamente; b) il quadrante di Premariacco; ad eccezione dei Ronchi di Buttrio e alcuni Ronchi della Rocca Bernarda (peraltro colonizzata) mostra i 100 ritrovamenti ben diffusi, particolarmente addensati su Premariacco, Grafico schematico dell’intensità della diffusione dei ritrovamenti archeologici romani in Friuli nei quadranti dell’IGM: l-Trasaghis, ll-Gemona, lll-Maiano, IV-Buia, V-Tarcento, Vl-Taipana, Vll-Pulfero, Vlll-Spilimbergo, IX-S.Daniele, X-Fagagna, Xl-Tricesimo, Xll-Cividale, Xlll-S.Pietro al Natisone, XIV-S.Giorgio della Richinvelda, XV-Sedegliano, XVI-Basiliano, XVII-Udine, XVIII-Premariacco, XIX-Prepotto, XX-Casarsa, XXI-Codroipo, XXII-Mortegliano, XXIII-Pavia, XXIV-Manzano, XXV-Cormons, XXVI-Castions, XXVII-Palmanova, XXVIII-Romans, XXIX-Gradisca. (Le gradazioni di grigio sono proporzionate al numero dei ritrovamenti) e quello in cui mancano testimonianze archeologi-che: a) nel territorio nel quadrante di Maiano, per esempio, i ritrovamenti stanno tutti nella metà inferiore, al di sotto del sistema fluviale Tagliamen-to-Ledra; b) nel quadrante di Tarcento gli insediamenti sonp concentrati su Attimis, lungo la strada per Qualso e Torlano e attorno a Tarcento, e rimane vuota tutta la montagna prealpina; c) il quadrante di Casarsa presenta vuota la larga fascia verticale del Tagliamento; d) nel quadrante di Cormons gli insediamenti sono diffusi solo nella parte occidentale e meridionale, da Brezzano, Mariano, Capriva e Mossa; e) il quadrante di Palmanova è vuoto nella metà meridionale. Questo fatto si presenta con particolare frequenza nei quadranti di nordest come Gemona, Tarcento, Cividale, S. Pietro al Natisone, Prepotto, Cormons e Gradisca, oltre a quelli di Taipana e Pulfero che sono praticamente vuoti. In diversi quadranti la presenza romana è attestata invece solo dalle strade e dai loro incroci. Ora possiamo osservare i tre quadranti che formano la punta del ‘cuneo’: a) il quadrante di Tricesimo presenta i 90 ritrovamenti distribuiti in modo omogeneo: dunque il territorio fu colonizzato Ipplis, Firmano e Gagliano; c) il quadrante di Cividale invece presenta, in corrispondenza dei dorsi dei rilievi, larghe zone vuote, interrotte lungo le valli del Grivò, del Chiaro di Prestento e Torreano; per questo i 90 insediamenti del quadrante di Cividale mostrano un territorio intensamente colonizzato solo nella parte meridionale da Faedis a Togliano, Moimacco, Bottenicco e Ziracco e naturalmente a Forum Iulii e dintorni. Qui abbiamo dunque la massima intensità della colonizzazione romana, più di quanto appare dal numero assoluto degli insediamenti nel quadrante. Il quadrante di S. Pietro al Natisone presenta una ventina di ritrovamenti, metà dei quali si trovano fra Purgessimo e Sanguar-zo (quindi sotto Cividale) e metà fra San Pietro al Natisone, Roba e Barda, e S. Quirino, lungo la strada del Natisone. I quadranti di Taipana e Pulfero e la maggior parte di quello di Prepotto sono quasi vuoti. Allora l’immagine del ‘cuneo’ risulta più appropriata e la sua ‘punta’ viene a trovarsi proprio nelle fortificazioni di Roba e Barda, presso S. Pietro, ed Antro. (Venezia, 30) Paolo Petricig Dva tiedna puna iniciativ an kreativnosti v dvojezičnem šolskem centru Polietni center v Spietru Z Luiso ilustracije, z Lio petje, z Mijo slovenski jezik an potlè še izleti po dolinah NekoC je živel moži-ček in je imel sina edinca. Rekel je sinu: - Ljubi sin, velik si zrasel in močan si. Pojdi po svetu, oglej si ga in si poišči kakšno delo. Tako je šel sin po svetu. Prišel je v veliko vas in je tam šel služit k bogatemu kmetu. Pasel je njegove ovce. Creda je bila velikanska in ovac toliko, da jih ne bi mogel prešteti v dolini, kjer so se pasle. Nekega dne je zapihala mrzla burja, deževalo je kot iz škafa in še veter je potegnil. Napolnile so se struge rek in potokov, vode so prestopile bregove in podrle mostove in brvi. V dolini, v kateri je naš pastir pasel, je ostala ena sama brv, in še ta je bila stara in trhla. Le po ena ovčka je smela čeznjo, in še pod to ovčko je brv škripala in hreščala. Pastir je moral prepeljati vse ovce prav čez to brv. Prešla je prva ovčka, prešla je druga, prešla je tretja, in ker je bilo ovac toliko, so šle in šle in še zmeraj niso vse prešle čez brv. Zdaj moramo pa počakati, da bodo vse ovce prešle čez brv... - In kako gre parvlji-ca naprej? - Najprej moramo počakati, da bodo ovce prešle čez brv. - Mar ovce še niso prešle čez brv? - Kje pa, ko jih je toliko. - Kaj bodo pa ovčke prešle brv? - Ko bodo vse na drugem bregu. Slovenska pravljica Na naši fotografiji otroci, ki so hodili v polietni center v Spietar z učiteljico Mijo Krajnik, z Laro Dugaro an Marian-no Bonini, ki so z njimi preživiele dva intenzivna tedna. Z otrokam so die-lale še Luisa Tomasetig an Lia Bront. Preživeli so aktivne in kreativne dneve, ki pa nieso potiekal vsi v centru. Puno so tudi hodili okuole an spoznaval naše kraje. Sli so v Topolove, Predrobac, v Landar an Klenje an še drugam. Na kosilu an potlè na igrišču. Par mieru so bli glih tarkaj cajta, de jih je fotograf "ujel" v njega fotoaparat lussig assicurazioni 4 Apicoltura Cantoni 15 Apicoltura-CantoPi 10 Vigilantes 14 Vigilantes 5 Bar Crisnaro 3 Apicoltura Cantoni 7 Rost. da Susanna 4 Rost. da Susanna 2 Bar ai pioppi 3 Rost. da Susanna 9 Scania 143 2 Alborella 7 Alborella 13 L’Apicoltura Cantoni festeggia il successo ottenuto lunedì sulla Rosticceria da Susanna x novi matajur ^7 Četrtek, 23. julija 1998 j Si è conclusa lunedì 20 luglio con la finale Tundicesima edizione del torneo di calcetto di Liessa Vincono gli sloveni della Cantoni L’Apicoltura porta a casa il trofeo sconfiggendo la Rosticceria da Susanna. Per il terzo posto l’Alborella ha la meglio sugli incompleti Vigilantes - Con 28 reti il miglior marcatore è risultato Antonio Dugaro L’Apicoltura Cantoni di Clenia si è aggiudicata lunedì 20 luglio l’lla edizione del torneo di calcetto di Liessa. I ragazzi sloveni si sono così rifatti della sconfitta patita lo scorso anno nella gara finale. Il torneo, dopo la qualificazione della Cantoni e dei Vigilantes, era proseguito con l’incontro tra Rosticceria da Susanna e Ai pioppi di Remanzacco, con la vittoria dei primi grazie alle reti di Stefano Tullio, Gabriele Trusgnach, Terry Dugaro e Luigi Chiabai. Gli avversari facevano centro tre volte con Roberto Stefanutti, Roberto Sturam ed un’autorete. I campioni in carica dell’Alborella hanno sconfitto lo Scania 143 con quattro reti di Claudio Ble-dig, tre di Edo Drecogna, due di Robi Caucig, una a testa di Marco Picogna, Cristian Mulloni, Urbano D’Andrea e Vanni Ovisza-ch. Per i simpatici vemassi-ni due centri di Diego Petri-cig e Adriano Stulin. L’Apicoltura Cantoni, trascinata dai nazionali sloveni Damjan Drole e Anton Fortunat, ha avuto ragione nella prima semifinale dei Vigilantes. Per gli sloveni quattro centri di Drole, due a testa di Fortunat e Alek-sandr Hrast ed un gol a testa di Uroš Matelič ed Elvis Savli. Hanno risposto i rossoneri con una tripletta di con Vanni Oviszach. I rossoneri hanno segnato una volta sola con Matteo To-masetig. Nella ripresa, dopo un inizio favorevole all’Alborella che è andata in gol con Cristian Mulloni e Urbano D’Andrea, gli avversari sono riusciti a portarsi in parità a 2’ dalla fine grazie alla doppietta di Marco Clodig ed ai gol di Tomasetig e Bassetti. Il gol della vittoria, un minuto più tardi, è stato siglato da Mulloni. Finalmente l’attesa finale. Dopo 9’ di studio l’Apicoltura Cantoni ha sbloccato il risultato con Aleksandr Hrast. C’è stato quindi lo show personale di Damjan Drole, che ha realizzato una quaterna, dimostrando di essere il migliore giocatore visto a Liessa. A completare la goleada c’è stata la se- sta rete di Uroš Matelič. I-niziava quindi il tentativo di riscossa dei locali con le reti di Antonio Primosig e Gabriele Trusgnach, che concludevano la prima fase di gioco. All’inizio della ripresa la Rosticceria colpiva due traverse con Primosig e Tullio, fallendo un calcio di rigore con Trusgnach. Ancora un palo di Cristian Primosig precedeva la rete di Elvis Savli, realizzata al 16’. Da questo momento gli sloveni amministravano il vantaggio senza problemi. Alla finale sono seguite le premiazioni. Miglior marcatore, con 28 reti, è risultato Antonio Dugaro, miglior giocatore il fratello Stefano, miglior portiere Ettore Tomasetig. La squadra più sportiva e simpatica è stata lo Scania 143 di Vemassino. Stefano Dugaro ed una doppietta del fratello Antonio. Più equilibrata la seconda semifinale, dove la Rosticceria da Susanna ha battuto i campioni dell’Alborella. Per i rosticceri tre doppiette di Stefano Tullio, Marco Marinig e Terry Dugaro ed una rete a testa di Massimo Gus, Gabriele Trusgnach ed Antonio Primosig. Per gli avversari hanno risposto la tripletta di Urbano D’Andrea, la doppietta di Claudio Bledig ed un gol di Cristian Mulloni e Vanni Oviszach. Lunedì si sono quindi giocate le finali. In quella per il terzo e quarto posto Un altro momento delle premiazioni con i secondi classificati l’Alborella si è imposta di misura (6-5) sull’incompleta formazione dei Vigilantes, priva dei fratelli Dugaro e dei portieri, schierando a difesa della propria rete nel primo tempo Dreszach e nel secondo Mauro. I gialli nel primo tempo hanno siglato tre reti, due con Cristian Mulloni ed una A Liessa quattro squadre si sono contese il torneo di calcetto giovanile Under 15, S. Pietro fa cappotto Dietro i sanpietrini S. Leonardo, Cosizza e Polisportiva Tribil - Suber capocannoniere Si è giocato sabato 18 pomeriggio, sul campo di calcetto di Liessa, un torneo riservato agli Under 15. Quattro le squadre al via: Cosizza, Polisportiva Tribil, San Leonardo e San Pietro, che hanno disputato le gare eliminatorie con girone all’italiana. Questi i risultati: S. Pie-tro-Pol. Tribil 6-2; S. Leo-nardo-Cosizza 1-1; S. Pie-tro-Cosizza 2-1; S. Leonar-do-Pol. Tribil 4-2; Poi. Tri-bil-Cosizza 2-2; S. Pietro-S. Leonardo 3-0. La classifica ha visto in testa S. Pietro con 9 punti, seconda posizione per S. Leonardo con 4, terza Cosizza con 2 seguita da Polisportiva Tribil con 1. Sono seguite le finali. Quella per il terzo e quarto posto è terminata con il I ragazzi che hanno giocato il torneo Under 15 a Liessa successo della squadra di Cosizza che ha battuto la Polisportiya Tribil per 7-3. La finale per il primo posto ha visto la vittoria del S. Pietro sul S. Leonardo con il risultato di<8-0. Capocannoniere del torneo è risultato con 10 reti Maurizio Suber di S. Pietro, al secondo posto, con 5 centri, è giunto il compagno di squadra Gabriele Miano, terzi a pari merito con 4 gol il sanpietrino A-lex Faracchio ed il giovane belga Malgil che ha giocato con la Polisportiva Tribil. Tutte le partite sono state arbitrate dall’appassionato dirigente dell’Audace Giuseppe Qualizza. A Vernasso sport per tutti L’associazione culturale “Insieme per Vernasso” organizza una serie di appuntamenti sportivi previsti per sabato 8 e domenica 9 agosto in riva al Natisone, nei pressi del paese. Gli appassionati di volley, di marcia e di calcio a sei avranno a loro disposizione quattro opportunità. Il torneo di pallavolo, con minimo di tre ragazze per squadra ed un solo giocatore maschio, prenderà il via Calcio a sei a Livek Venerdì 31 luglio, sabato 1 e domenica 2 a-gosto si tiene a Livek il tradizionale torneo di calcio a sei organizzato dal Turistično društvo Livek. Al torneo hanno dato la loro adesione numerose squadre della fascia confinaria. Alla prima squadra classificata andranno 100 mila talleri, oltre al trofeo biennale e ad una coppa. sabato 8 agosto, alle 9, e terminerà il giorno successivo. Domenica 9, alle 7, partirà la tradizionale marcia non competitiva di 40 chi-, lometri “Su e ju pa Scla-vanja” assieme alla “Vernass'ina” di 10 chilometri, che partirà alle 9. Il torneo di calcio a sei su erba è riservato agli a-*matori. Ogni squadra potrà inserire al massimo dodici calciatori. L’inizio delle gare eliminatorie è previsto per sabato, dalle 9. Per informazioni ed iscrizioni al torneo volley ci si può rivolgere a Mauro Cleber (722001) o ad Andrea Spe-cogna (727133), per la marcia a Renato Qualizza (727047), infine per il calcio a sei a Claudio Venica (727129) o Alessandro Zo-gani (727431). Četrtek, 23. julija 1998 SPETER Barnas - Francija Novici po sviete V saboto 4. luja sta se v kraju Hericourt v Franciji oženila Catherine Semprini an Christophe Faivre, Catherine je hci od Gra-zielle Caffi iz Bamasa, ki je sla v Francijo lieta 1959, kjer je že dielu nje tata Eugenio an navuoda od Paola, ki ga vsi poznajo tle par nas, posebno Športniki. Novicam želmo veselo an sreCno življenje. Sabato 4 luglio, ad Hericourt in Francia, si sono sposati Christophe Faivre e Catherine Semprini. Catherine è figlia di Graziella Caffi di Vemasso, emigrata nel 1959 in Francia, dove aveva raggiunto il padre Eugenio trasferitosi qualche anno prima per motivi di lavoro. Catherine è anche nipote di Paolo, che tutti conosciamo bene, e non soltanto nel mondo sportivo delle nostre Valli! Agli sposi vadano i nostri auguri di una vita felice. SPETER Lipa - Cedad Se 'na čičica za Boštjanovo družino So pravli, de se bo rodila parve dni luja an vsi so jo novi matajur Odgovorna urednica: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Cedad/Cividale Fotostavek in tisk PENTA GRAPH srl Videm / Udine m Včlanjen v USPl/Associato all'USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedati - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 2iro račun SDK Sežana Slev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: 1 modulo 20 mm x I col Komercialni L 25.000 + IVA 19% Fotografo d’eccezione ... lo zio Paolo težkuo čakal, posebno sestrica Elisa, ki ima “že” pet liet an pu, pa dnevi so Sli napri an nie bluo Se obedne novice. Končno se je rodila. Zgodilo se je v saboto 18. luja. So ji diel ime Miriana an je zaries ’na velika an močna čičica. Poštudierita, ob rojstvu je pezala malomanj Stier kile an pu! Za nje rojstvo se vesele tata Luca Manig - Baštja-nu iz Lipe, mama Alessandra Messere, noni an vsa žlahta an posebno Elisa. Miriani, ki bo živiela v Cedade, pa smo Sigurni de bo pogostu go par none v Lipi, ku nje sestrica Elisa želmo vse narbuojše v nje življenju. Ažla Pohitita za balinanje Smo že napisal, de od 5. do 11. voSta bo turnir (torneo) balinanja med vasnja-ni tle v nasi vas. Za se vpisat je cajt do sabote 1. voSta, zatuo, če se niesta Se vpisal pa želta tekmovat (gareggiare) mu-orta pohitiet, manjka le še malo dni. GRMEK Hlocje Pridita na senjam svetega Jakoba V saboto 25. an v nedi-ejo 26. luja bomo imiel tradicionalni senjam svetega Jakoba tle par nas. V saboto 25. pruot vi-čer odpremo kioske, ob osmi zvičer puodemo poslušat nove piesmi od lie-toSnjega Sejma, ki bo dol za cierkvijo, kjer je Športno igrišče. Potlè se varne-mo gor h Hlocju, kjer bo ples z ansamblom “Soški fantje”. V nediejo ob danajsti zjutra otroc, pa tudi te velici, se bojo lahko uozil s kalesam, ki ga bojo uliekli konji, po Hlocje an Lie-sah. Ob 11.30 bo v cierkvi na Liesah koncert od Andrea Marchiol, ki bo godu na orgle. Ob treh popudan bojo igre za otroke, ob 16.30 bo cross s konji, ob 18. tiri bo pa finala od Sejma beneških piesmi an ob 20. uri spet ples le z ansamblom “Soški fantje”. Na bo manjkalo za pit an za jest an za de puo-de vse po pot se muormo samuo troštat, de bo liepa ura. SOVODNJE Podar Zapustila nas je Emilia Laurencig V videmskem Spitale nas je za venčno zapustila Emilia Laurencig, uduova Guion - Milja Podrova po domače. Učakala je 84 liet. V žalost je pustila sinuove Alessia, Lamberta an Gianna, nevieste, navuode an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu v Sa-uodnji v pandiejak 20. luja popudan. Mašera Žalost v Ručkini hiši V pandiejak 20. luja pruot vičer je na svojim duomu umaru Giovanni Massera - Zanut Ručkin po domače. Imeu je 69 liet. Zanut je biu bolan že nekaj miescu, vsi v vasi pa smo se troStal, de bo ozdravu, pa takuo nie Slo. Zanut je s pomočjo njega žene Irme an sina Luciana daržu v rokah veliko kimetijo, v stal imajo puno krav, kar tle par nas je tele zadnje cajte zaries kiek posebnega. Vsi vemo, de tle par nas nie lahko redit žvi-no, sieč senožeta; pravejo, de na varže ratingo, de je vič truda, ku zaslužka, pa Ručkini se nieso podal an z veliko kuražo pejejo napri njih kimetijo. Na pomuoč jim parskočejo tudi hčere Vilma an Nadia, čeglih i-majo že njih dielo. Seda z njega smartjo je Zanut pustu veliko praznino v njega družini, pa tudi v vasi. Vsi se troštamo, de Luciano an Irma, s pomočjo Nadie an Vilme, puo-dejo napri po poti, ki so jo zbral kupe z možam an ta-tam Zanutam. Zanut pa bo počivu venčni mier v tarčmunskem britofe, kjer je biu njega pogreb v sriedo 22. luja. PODBONESEC Carnivarh Žalostna iz naše vasi Za nimar nas je zapustila Paolina Cencig, uduova Specogna - Go par Maskeh tih po domače. Učakala je lepo starost, 84 liet. Glih ’no lieto od tegà ji je biu umaru mož Angelo. Z nje smartjo je v žalost pustila sinuove, nevieste, zeta, navuode an pranavu-ode, sa’ Paolina je v nje dugem življenju ratala tudi Stierkrat bižnona an vsi šti-er so puobči: Michele, Cristian, Filippo an Samuele. Pogreb Paoline je biu v Carnimvarhu v pandiejak 20. luja zjutra. Dolenj Marsin Smart parlietne žene V Spietarskem rikove-rje, kjer je preživiela nje zadnje lieta je umarla Pierina Crucil, uduova Cuco-vaz. Imiela je zaries puno liet, sa’ jih je učakala 94. Perina se je rodila v Gorenjim Marsine, v Puja-kovi družin, za neviesto je paršla pa v Dolenji Marsin v Suanacovo hišo. Do potresa lieta 1976 je z družino daržala ostarijo an je bla zaries pridna an vljudna z vsiem. Z nje smartjo je v žalost pustila sina, hčere, zete, navuode an pranavuo-de, brata an vso žlahto. Venčni mier bo počivala v domačem kraju, v Marsine, kjer je biu nje pogreb v torak 21. luja popudan. CEDAD Umarla je Alba Bon Zavojo hude boliezni je umarla Aurora Bon, uduova Cernoia, buj poznana kot Alba. Imiela je 79 liet. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v pandiejak 20. luja v čedajski stolnici, duome an v britofe telega miesta, kjer je živiela potlè, ki se je varnila z možam iz Belgije. Mož od Albe je biu Aldo Cernoia iz Kuoste, ki nas je zapustu Sest liet od tegà. Aldo je dielu puno liet v belgijanskih minierah. Kar se je varnu damu z družino je paršu živet v Cedad. Zlo je biu povezan na njega koranine, na našo sloviensko besiedo an dost je skarbeu tudi za naše kulturne ustanove, pru takuo an Alba an njih sinuovi, posebno Claudio, ki je biu v kulturnem društvu Ivan Trinko an v studijskemu centru Nediža. Z nje smartjo je Alba v žalost pustila njega, drugega sina Walterja, navuodo Emanuelo, sestre, brata, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 27. JULUA DO 2. VOSTA Prapotno tel. 713022 - Tavoijana tel. 712181 OD 25. DO 31. LUJA Cedad (Fontana) tel. 731163 Zaparte za počitnice/Chiuse per ferie Podboniesac: do 9. voSta Fomasaro (Cedad): od 27. luja do 13. voSta Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Daniela Marinigli Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 včetartak ob 10.30 doh. Daniela Marinigh Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Daniela Marinigh Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 anod 17.00 do 18.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina 2 Čedada v Videm: ob 6.10 *, 7.00, 7.26 * 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55 12.29 *, 12.54, 13.27 * 14.05, 16.05, 17., 18. 19.08, 20., 22.10.(od pand do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *, 7.29, 8.*, 8.32, 9.32 *, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 * čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 700961 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad..............731987 Ronke Letališče.,0481-773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenari.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana ...............788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281