Glas zaveznikov
Leto II . St. 1243
informacijski dlmeonik A. L S.
Cena 4 lire
Tito o ziinanji politiki
TRST, torek 2. aprila 1946
UREDNIŠTVO : Via S. Fellico 12 Telefon st 93354 in 94443
OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, finančni ln pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo v naprej- Oglase sprejema izključno: S.P.I., SocietA per la PubblicltA in Italia, Trst, ul. Silvio Pellico St 4. tel. 94044. Cena posamezne Številke L. 4 (zaostale L.'8). Rokopisov ne vračamo.
VOLJA ČLANSTVA
London, 2. aprila Britanska tiskovna služba javlja, da jo iz končnih izidov glasovanja članov socialno demokratske stranke v Berlinu razvidno, da je od 71.4 odstotkov vpisanih članov, ki so se udeležili glasovanja, glasovalo 82.5 odstotkov proti združitvi s komunisti.
SPLOSRA STAVKA RUDARJEV V ZDRUŽENIH DRŽAVAH
New York, 2 aprila Začela se je splošna stavka, ka-tere se udeležuje 400.000 rudarjev. Stavko so proglasili zaradi odklonilnega stallsoa, ki so ga zavzeli lastniki rudnikov o zahtevah rudarjev, naj znižajo dnevni in tedenski delovni čas, da povišajo plače in uvedejo nekatere spremembe pri varnostnih ukrepih ter ustanovijo preskrbovalni sklad za rudarje ln njihove družine. V ta sklad bi naj vplačevali deset stotink za vsako ton0 od skupne količine izkopanega premoga.
Naloga Anglije
«Bcvinov govor v Bristolu je bil izvrsten uvod. h kritičnim razpravljanjem, ki se bodo razvijala ta teden. Razpravljal je na kratko in v prijateljskem razpoloženju o zmanjšanju napetosti ter je zagotovil brez velikih besed naSo dobro voljo do Sovjetske zveze. Bevin se je pokazal zmeren v glavnih točkah, ki jih bodo razpravljali v zvezi s perzijskim vprašanjem pred Varnostnim svetom. Tudi o Grčiji je govoril Bevin nepristransko. Kar koli naj bi prinesla bodočnost, mi bomo vedno lahko imeli tolailjivo zavest, da je. Velika Britanija dala svojo pomoe Grčiji ter je ta drlava imela edinstveno priliko, da je pokazala svobodno voljo svojih prebivalcev».
((Manchester Guardian*
angleški liberalni časnik
Jugoslavija priznava obveznosti bivših vlad do Združenih držav
Združitev vseh Jugoslovanov
in priznanje vojne odškodnine
BEOGRAD, 2. aprila. — »Tanjug* poroča, da je na skupnem zasedanju obeh zbornic jugoslovanske narodne skupščine maršal Tito podal izjavo o jugoslovanski zunanji politiki.
V uvodu svojega govora je prikazal zamotanost mednarodnega položaja po vojni. Ta zamotanost zahteva velika prizadevanja s strani oboroženih sil, ki ljubijo mir in demokracijo, za utrditev svetovnega miru.
Popolno zmago, poroča «Tanjug» — smo dosegli nad Hitlerjevo Nemčijo, toda fašizem še vedno živi v nekaterih državah in ga v polni mari podpirajo nekateri reakcionarni krogi nekaterih zavezniških držav, ki niso zadovoljni z uspehi zmago, za katere predstavlja neodvisnost narodov in zmaga širokih ljudskih množic nad reakcijo v teh državah zmedo.
?°- “L6- goy.oril 0 toleriranju fašizma v Italiji, Španiji, in zahodni Nemčiji, je maršal Tito poudaril, da so to dejstva, »prod katerimi ne smemo zapreti oči*. To je posebo važno za Jugoslavijo, katere so fašistične nemške in italijanske horde med to vojno neusmiljeno opustošiie.
O smotrih jugoslovanske zuna-
BRITANIJA IN ČETE
NA TURŠKO BOLGARSKI MEJ
London, 2. aprila Konservativni poslanec profesor Savory, je v ponedeljek v spodnji Zbornici vprašal britanskega zuna-niega ministra, kakšne korake misli Moriti na osnovi člena 1. pogodbe 0 medsebojni pomori, sklenjene v °fc(obru l. 1939 med Veliko Brita-niio in Turčijo, v pogledu osredo-tačenja čet na turlko-bolgarskl meti- Podtajnik za zunanje zadeve Hector MacNeil je odgovoril: No-benih. V poštev prihajajoči člen ob-teziije britansko vlado, da pomaga Turčiji v primeru če bi se Turčija znašla v sovralnem stanju s kako tropsko silo, če bi ta sila napadla Turčijo, nimam pa razloga misliti, da bo prišlo do takega napada. Poslanec je vztrajal in zahteval, du v Ankari in Carigradu preišče-® P°lolaj in ugotove verodostojnost e vesti. MacNcll je odgovoril, da ima vlada podrobna obvestila in meni, da 4p *
URADNO POROČILO 0 TITOVEM OBISKU
praga, 2. aprlla
V Pragi so uradno objavili poročilo o obisku jugoslovanskega mi_ riistrskega predsednika maršala Tita v Češkoslovaški.
Obisk maršala Tita v Ceškoslo-vaški — pravi poročilo — je dal <e-Škoslovaškemu narodu priliko, da izrazi občutke svojega Iskrenega prijateljstva in bratstva, ki ga goji do Jugoslovanskega naroda. Ceškoslo-vaški narod je imel tudi priliko iz-raz.ti zahvalo jugoslovanskemu na-r°du za Junaški boj, ki ga je vodil l teku vojne in mu dokazati svoje teHa 0V^nJe’ kl ga K°Jt d0 ustvarijo ?°Ve Jueoslavije, kateremu a vala, da so slovanski naroda	ostvarili svoje
demokratske težnje.
Narodi Jugoslavije in Ceško-ifVaške so se skUpno bojevati, v. Potekli vojni. Z veliko novostjo, navdušenjem ter upa Cii , sm0 s‘edili boju, ki ga je vo-jUgosIovanski narod.
marSala Tita je nudil če-f,riiii,0Va^m Političnim krogom Polit i’ da 50 z n^ll’n h) njegovimi Priin* ‘ml £vetQvalci lahko imeli
kC razgovore o političnih, niih i?rSkih i« Kulturnih vprašata "bj,,?1 zadevaj0 otw Prijateljska Polno tSka naroda' Dos«8.|t smo peniti n Soe!asnost ter do nesoglasij, °an ® bi ®oglo priti, ker temeljijo žkooi« med Jugoslavijo ln Ce-°vaško na starih tradicijah. -
nje politike je maršal Tito dejal, da je temeljila in bo tudi v bodoče temeljila na naslednjih osnovnih načelih: zastaviti vse sile za utrditev miru na svetu; delati z vso silo, da bo Jugoslavija uveljavila svoje pravic« ne samo tistih, za katere so jo oropali po prvi svetovni vojni z izgubo Istre, slovenskega Primorja in slovenskega dela Koroške, temveč tudi tiste Iz te vojne, ki temelje na Žrtvah, kl jih je dal jugoslovanski narod; delati za utrditev kulturnih, političnih ln gospodarskih vezi v prvi vrati s slovarskimi bratskimi državami ter z vsemi ostalimi narodi; delati z vso silo za zajamčenje državne varnosti in njenega mirnega razvoja.
Maršal Tito je nadalje govoril o
udeležbi Jugoslavije pri organizaciji ZN, tako na konferenci v San Franciscu, kakor tudi na glavni skupščini organizacije ZN v Londonu. Predočil je, da je Jugoslavija trdno odločena nadaljevati tu. dl v bodočnosti miroljubno politiko v duhu listine organizacije ZN, ki temelji na enakosti vseh narodov. S poudarkom je naglasil, da so jugoslovanski predstavniki naleteli na močan odpor s strani za. veznikov, katerim je dobro znan prispevek, ki ga Je Jugoslavija dala v tej vojni. Z ozirom na repa triacljo jugoslovanskih državljanov je maršal Tito izjavil, da se je od 135 tisoč vojnih ujetnikov vrnilo 130 tisoč, medtem ko je ostalih 5000 generalov in avanturistov raznih vrst ostalo v tujini.
"MISSOURL, V CARIGRAD
Gibraltar, 2. aprlla Ameriška križarka aMissourh, ki pelje v domovino posmrtne ostanke bivšega turškega poslanika v \Vcshingtonu, Mehneta Miimir It-geda, je zapustila Gibraltar in odplula v Carigrad v spremstvu ameriškega rušilca aPomerrt. Na križarki, ki ima 45.000 ton, so izobesili zastavo admirala Heivitta, poveljnika ameriških sil v evropskih vodah. Na poti v Združene države se bo ladja ustavila v Pireju, Napo-Iju, Alžiru in Tangerju.
CRIPPS OBISKAL GANDIJA
Novi Delhi, 1. aprila Britanski trgovinski minister in član delegacije za Indijo sir Staf-ford Cripps je sinoči obiskal Gandija v njegovem bivališču v okraju pometačev v Novi Delhi ter imel z njim skoraj tričetrt ure dolg raz govor.
Po obisku je Cripps spremljal Gandija v bivališče državnega ministra za Indijo lorda Pethicka Lalrence na nadaljnje razgovore.
Ob začelhu jutrišnjega sestanka
Varnostnega sveta Združenih narodov
NEV YORK, 2. aprila. — Perzijski ministrski predsednik Gvaham Sultaneh je v posebnem pismu potrdil pooblastilo veleposlanika Ale kot zastopnika pri Varnostnem svetu Združenih narodov. Po nevvjorških krogih ima poslanica namen narediti konec podtikanju sovjetskih in poljskih odposlancev, češ da veleposlanik Ala ni v rednem stiku s perzijsko vlado ter ne uživa popolnega zaupanja perzijskega ministrskega predsednika.
Pričakujejo, da bodo na jutrišnji
seji imeli že odgovore Sovjetske zveze in Perzije. Ce bi Sovjetska zveza ne dala nobenega odgovora, menijo, da bodo predstavniki Velike Britanije In Združenih držav predlagali sklep sveta ali izjavo predsednika o dejstvih, ki so jih obrazložili pred Varnostnim svetom. Ce bi položaj ostal nespremenjen, bi zahtevali izrek obsodbe Sovjetske zveze zaradi zadržavanja sovjetskih čet v Perziji in zaradi sovjetskega vmešavanja v perzijske notranje zadeve.
James Bymes, ameriški zunanji minister, je imel 75 minutni razgovor s predtednikom Trumanom.
Razgovori o Indij
• •
i
Obtožbe zaveznikom
V pogledu vojne škode je maršal | za časa bivanja mednarodne za-Tito podčrtal rezultate pariške kon.' vezniške komisije v Julijski kra-ference in izrazil svoje obžalovanje, jinl prispelo 12 vlakov ln 70 tovor.
nih avtomobilov fašističnih banditov v Trst ln področje «A», da izvajajo teror v tej pokrajini. Zato nosi odgovornost le zavezniška vojaška oblast, katere dolžnost je, vzdrževati mir in red na tem področju. ZavezniJaa vojaška uprava je ukinila ljudsko oblast ter ponovno vpeljala fašistično zakonodajo izpred 8. septembra 1943 z vsem upravnim in sodnim aparatom. V službo niso vzeli samo starih fašistov, temveč tudi vojne zločince.
V zvezi tem je maršal Tito izjavil, da so zavezniška vojaška in nevojaška letala preletela jugoslovansko ozemlje, kar pomeni kršitev mednarodnih zakonov in ogra-2a mir. Tako so zavezniška letala od 11. februarja do 26. marca tega leta kršila jugoslovansko mejo.
Kar zadeva meje z Avstrijo, je maršal Tito Izjavil, da opira jugoslovanska vlada svoje zahteve po Koroški na geografske, etnične In gospodarske motive.
Maršal Tito je omenil jugoslovanske odnošale do raznih tujih dr^av in izjavil; «Danes mi Je dana možnost izjaviti, da Je Jugoslovanska vlada preučila obveznosti bivših vtad Jugoslavije ln da sedanja jugoslovanska vlada priznava obveznosti do Združenih držav*
da Jugoslavija do zdaj ni prejela niti enega stroja iz Nemčije ln ničesar od toga, kar so naropali v Jugoslaviji.
V pogledu vojne odškodnine od Italije, kar bi moralo biti urejeno na mirovni konferenci, je maršal Tito izjavil: «Jugoslavija ima isto pravico za vojno odškodnino od Italijo, kot jo ima cd Nemčije, kaj. ti tretjino Jugoslavije je zasedla italijanska vojska — ta baš ta tretjina je največ trpela in so jo med vojno najbolj opustošili.
Maršal Tito je daije govoril o Julijski krajini ln o vprašanju miru z Italijo. Ko je opozoril na kri. vlco, ki so Jo storili Jugoslaviji po prvi svetovni vojni s tem, da so ta predel dodelili Italiji ter o dvajsetletnem trpljenju, ki ga je tamkajšnje ljudetvo preživelo pod fašizmom med vojno, je maršal Tito omeni! teritorialne zahteve, kl jih je Jugoslavija predložila na konferenci zunanjih ministrov v Lon. donu.
Podal je nato številne podrobnosti o terorju, ki ga ponovno izva. jajo nad tržaškim p-ebivalstvom in prebivalstvom Julijske krajine ln navajal vrsto nasilnih napadov fašističnih teroristov. Po podrobnih po-datkih, nadaljuje Tanjug, je samo
nega poveljnika letalskih sil v Indiji. Obdržal bo tudi svoje mesto kot poveljnik letalskih sil jugovzhodne Azije.
Sir Roderick Carr je bil nekaj časa nosilec nagrade za let brez pristanka, ki ga je izvedel v maju leta 1927 iz Velike Britanije v Perzijski zaliv (približno 5.440 km) v manj kot 35 urah,
Prvi stihi z indijskimi voditelji Predvidevajo dolgotrajna pogajanja
LONDON, 2. aprila. — Britansko vladno odposlanstvo v Indiji je pričelo razpravljati z indijskimi političnimi voditelji v Novih Delhih. Včeraj dopoldne j s misija sprejela ministrskega predsednika iz severo-zahodne obmejne pokrajine, dr. Kahn Sahiba.
Po razgovoru je dr. Kahn Sahib Izjavh, da upa, da se bo sestal z Gandijem in s predsednikom kongresne stranke Kabul Abdul Aza-dom. Poročila iz Novih Delhov javljajo, da pričakujejo tam Gandija, ki se bo verjetno sestal zvečer z dvema članoma britanske misije. V kratkem pričakujejo v Novih Delhih prihod estalih članov indijskih strank.
Nabob iz Bopala je z letalom prispel v Novi Delhi, da se sestane z odposlanstvom. Po poročilih indijske radijske postaje bo imel bržkone razgovore z Gandijem in s predsednikom muslimanske lige Jimhom.
Neko Reuterjevo poročilo iz Novih Delhov podčrtuje, da sedanji razgovori niso v ničemer dokončni in se bo morala komisija verjetno se večkrat sestati z indijskimi voditelji, preden bodo pogajanja zaključili.
Sir Claude Auchlnleck
se je vrnil v Indijo
General sir Claude AuchinKck, vrhovni poveljnik britanskih čet v Indiji, je prispel iz Velike Britanije v Karači, kjer sc je na povabilo vrhovnih poveljnikov imperialnega glavnega stana udeležil rezgo-vorov glavnega stana.
Poročajo tudi, da so imenovali novozelandskega letalskega maršala sira Rodcricka Carra za vrhov-
VOLITVE V BENETKAH
Bernctke, 2. apr.la Končno veljavna razdelitev sedežev med različne liste pri upravnih volitvah v Benetkah je sledeča: k radenska demokracija 23 sedežev, komunistična stranka 17, socialistična stranka 15, republikanska i.veza (akc or.istl in republikanci) 3, demokratska zveza 2. Lista liberalne stranke, ki naj bi po predhodnih računih dobila en sedež, ni dosegla zadostnega števila glasov.
POLJSKA NOTA
London, 2. aprila Poljski veleposlanik v Parizu je v torek Izročil predsedniku' Špan. ske republikanske vlade v tujini Martinesu Barriosu noto svoje vlade.
Nota Izjavlja, da poljska vlada popolnoma soglaša s francosko vlado
Podal Je pregled razvoja vred Varnostnim svetom.
Sovjetska zveza je sporočila organizaciji Združenih narodov, da je v celoti plačala svoj prispevek za organizacijo Združenih narodov v znesku 1.723.000 dolarjev.
Namestnik sovjetskega ministra za zunanje zadeve. Andrej Višinski, pojasnjuje v poročilu tajniku orga. nizacije Združenih narodov Try-gve Lieju, da «je bila zapadli sovjetski prispevek za vzdrževanje organizacije Združenih narodov izplačala 31. marca sovjetska banka na račun organizacije Združenih narodov pri «Fsderal Reserve Bank* v New Yorku.
eNetv York Times» o sovjetskem ravnanju
V svojem uvodnem članku pod naslovom: »Vprašanje, kl se predstavlja organizaciji Združenih narodov*, pravi včerajšnji «New York Times* med drugim;
«Jasno je, da se vprašanje ne tiče samo perzijske zadeve. Gre za konflikt med dvema pojmovanjima o delovanju in o cilju organizacije Združenih narodov. Ze od zadetka, ko se je organizacija Združenih narodov pripravljala, so Sovjeti Imeli za potrebno uvesti pravico veta tako za razprave kakor za akcije, ki bi jih podvzell. Čeprav so končno odstopili od te zahteve pri sestavljanju listine, vseeno se niso odpovedali svojim zamislim.
Niso opustili teh zadnjih, ker so glavne važnosti za njihov pojem o mednarodnem urejevanju. Sovjetska vlada Je zato vztrajala na načelu, da morajo biti velesile-teore-tično pet po številu, a v resnici samo tri — vsemogočne v vodstvu sveta. Oblika mednarodne organizacije, kl sl jo Sovjeti belijo, je po. dana v njihovem sistemu — vlada presldiuma, v kateri je vloga manjših dišav kot v primeru sovjetskih volivcev omejena na odobritev odločb veltsil.*
Mrtva točka, na katero je prišla perzijska zadeva, ni v bistvu nič drugega kot mrtva točka, kl je nastala med (remi velesilami o pomenu pravice veta pri organizaciji Združenih narodov. Ne more biti nobenega dvoma 0 vetu pri »prejemu ukrepov. Združene države ne bi nič i manj kot Sovjetska zveza odobrile listine brez teh zagotovitev svojih suverenih pravic. Toda po našem načinu gledanja mora veto biti zadnje sredstvo, ki bi se ga poslužtll samo v naj’zrednejs h primerih. Pravica veta do svobodne razprave je nasprotna našemu pojmovanju demokracije, Idealne obliko mednarodnega reda, na ka.
terem sloni ameriška podpora organizaciji Združenih narodov. Na-sprovati temu, da bi se lotili in takoj rešili to nasprotstvo, dokler Je »e čas, bi bilo nekaj več kot izpodkopavati zaupanje sveta v moralno oblast Varnostnega sveta. To bi bilo usodno za vero ameriškega naroda v nalogo, katere pokroviteljica je ta država ln najvažnejši ter najmočnejši steber.
Poljska v Varnostnem svetu
Poljski delegat pri Vanostnem svetu dr. Lange Je v intervjuju izrazil obžalovanje, da se Je moglo domnevati, da je njegovo zadržanje pri Varnostnem svetu ravnanje satelita. Izjavil je, da je vstopil v dvorano Sveta brez kakršnega koli predsodka ln da ima poljska zunanja politika dve želji ln sicer ohrantiev miru In ohranitev narodne neodvisnosti. Nadalje je izjavil: »Mi smo za vsako akcijo, kl bi privedla do sporazuma med velesilami, in kl bi nam omogočila ostati v prijateljskih stikih z našim sosedom Sovjetsko zvezo in z zahodnimi silami.*
NKVD V KANADI
Ot(awa, 2. aprila
Kanadski ministrski predsednik Mackenzie King je predložil skupščini tretje začasno poročilo kanadske k kraljeve komisije preiskave o vohunstvu. Poročilo kanadske kraljeve ko-daljnjih aretiranih oseb, pravi med drugim: »Imamo dokaze, da je v Kanadi že mnogo pred mešece.n Julijem 1943 delovala organizacija pod vodstvom N.K.V.D. (sovjetske tajne policije).
»Reuter* speroča, da so Freda Roseja, komunističnega poslanca v montrealskem parlamentu, kl je obtožen, da se je udeležil zarote in tajno sporočil podatke Sovjetski zvezi, Izpustili na začasno svobodo proti plačilu 25.000 dolarjev kavcije.
Predsednik sodišča Lazure ga Je posvaril, da mu do konca razprave ne bo smel govoriti ca javnih shodih ali podajati javnih izjav.
»Morate pa — je dodal Lazure — sporočiti vašim prijateljem, naj ne delajo podobnih stvari ali razdeljujejo letakov kakršne koli vrste*.
I.N.S. poroča, da so izpustili poročnika sovjetske mornarice Nikolaja G- Redlna proti kavciji 10.000 dolarjev, kl jo je položil sovjetski generalni konzul v San Franciscu Michael S. Vavilov, na zahtevo obtoženca samega.
Redinu, kl je obtožen vohunstva, so dovol li zmanjšanje kavcije, kl znaša 25.000 dolarjev. Opomnili so pa, naj se zadružje daleč od plovnih voda.
VOLITVE V GRČIJI
Po propadli levičarski revoluciji je narod pri svobodnih volitvah predal oblast v rohe desničarskih strank
ATENE, 2. aprila. — Izidi iz 499 volivnih okrajev izmed 8.200, na katere je razdeljena Grčija- kažejo, da je dosegla ljudska stranka skrajne desnice izredno prednost pred vsemi ostalimi strankami in da se njen položaj z novimi prihajajočimi izidi vedno boljša. Zadnji znani izidi so: ljudska stranka 153.487, osrednji blok 66.578 in liberalci 49.790 glasov.
V poročilu iz Aten poroča dopi-
snik BBC, da Je očivldno, da so Grki pozvali na oblast desničarske stranke in je narodna zveza dosegla absolutno večino nad vsemi o-stalimi strankami. Približno računajo, da bodo dobili 200 sedežev v parlamentu, ki šteje 350 sedežev.
V nekaterih mestih so se vzdržali glasovanja, toda v splošnem je bojkot na deželi Imel velik neuspeh, čeprav morda 30 odstotkov volivcev ni glasovalo.
Dopisnik BBC je mnenja, da po utemeljenih račurih ne bi več od polovice teh glasov šlo v korist levičarskih strank.
Sophoulis je predal svoj obstop regentu: ko bodo objavili dokončne izide volitev, bo regent poveril sestavitev nove vlade ljudski stranki.
Dopisnik BBC je mnenja, da bo-
do gospodarska vprašanja dokončno odločila usodo nove vlade. Ljudska stranka je obljubila grškemu narodu varnost in delo; dopisnik predvideva, da bo morala nova vlada premostiti težke prilike, če ne bo držala teh obljub. Iz vseh delov Grčije prihajajo poročila zavezniški opazovalni komisiji, katera jih bo objavila prihodnjo sredo.
DOPOLNILNE VOLITVE V AVSTRALIJI
Melbourne, 2. aprila Avstralska laburistična vlada Je doživela poraz v dodatnih volitvah v vollvnem okrožju Henty (Viktorija). Liberalni kandidat je imel nad 5000 glasov večine proti laburističnemu kandidatu.
Prijateljstvo s sovražniki v pravkar minuli vojni
Maršal Tito je nato poudaril prisrčne odnosaje z Romunijo, Bol-sanjo, Madžarsko ln Albanijo, po-no pQ Sovjetsko zvezo, ki nudi usoslavijl dragoceno pomoč.
Tita je nadaljeval, da sl je vlada prizadevala obdati čim boljše od. nosajo z Veliko Britanijo. Da bi dosegla nadaljnje zbližanje, je vlada sprejela britanske predloge in poslala gospodarsko delegacijo v
London.
V pogledu Francije je lzrarU
svoje obžalovanje, da francoska vlada In francoski delegati pri organizaciji ZN niso pokazali zadostnega razumevanja za nekatera življenjska važna vprašanja, ki zadevajo Jugoslavijo.
Maršal Tito je na koncu omenil pogodbi, kl ju je skhnil s Poljsko s Češkoslovaško ter pripomnil, da je namen teh pogodb preprečiti nevarnost napada ali kake druge grožnje, ki bi ovirala miren razvoj teh dižav.
Mirovna konferenca v Parizu
Dvomilo o možnosti okllcanla za 1. maj, kol so prvoloo sklonili na sosiankn znnaniik ministrov
PARIZ, 2. aprila. — Dopisnik lista «Neu>s Chronicle» poroča iz Pariza, da je po mnenju diplomatskih krogov francoske prestolnice ezelo malo verjetno», da bi se pričela mirovna konferenca v Parizu 1. maja, kakor so določili v Moskvi preteklega decembra meseca.
«Francija je kot sila gostiteljica nedavno poslala v London, Wa-tihington in Moskvo poslanico, v kateri je vprašala, če lahko razpošljejo uradna vabila 21 državam, ki se morajo udeležiti konference. Do zdaj je prejela samo ameriški pritrdilni uradni odgovor. Izvedeli so, da so iz Londona ustmeno izrazili mnenje, da morajo predložiti konferenci osnutke pogodb, ki so jih do zdaj pripravili, da bo ta odločila o spornih točkah.
SPLOVITEV LETALONOSILKE
Belfast, 2. aprila V ladjedelnicah »Harland in Wolf» v Belfastu, so splovili vele-letalonosilko britanske mornarice »F.eagle*. Krstna botra je bila britanska prestolcnaslednica Elizabeta. Značilnosti nove letalonosilke držijo v tajnosti, vendar Je znano, da je največja letalonosilka britanske mornarice ter bo po izgotovitvi ena izmed največjih vojnih ladij
Boji v Indoneziji
BATAVIJA’ 2. aprila. — Indonezijski ministrski predsednik dr. Sutan Sjahrir je odpotoval z zasebnim letalom zavezniškega poveljnika nizozemske Indije, sira Montague Stopforda v Jogjakarto.	*
Dr. Sjahrira spremlja general glavnega stana nizozemske Indije Lauder, polkovnik Crook, član urada za vrnitev zavezniških vojnih ujetnikov m internirancev.
Vojaško poročilo, kj so ga izdali
AVSTRALIJA ZAHTEVA NOVO GVlNEJO
Canberra, 2. aprila Avstralski zunanji mln'ster dr. Herbert Ewatt je včeraj v poslanski zbornici podal sledečo Izjavo: »Avstralska vlada ne bo priznala kot primernega nobenega sporazuma, ki bi postavil Novo Gvinejo pod sistem zaupne uprave, razen če no določa Avstralije kot edine upravne oblasti na tem ozemlju, kl bi ga morala upravljati kot sestavni del Avstralije ter s podreditvijo avstralskim zakonom*.
SMRTNA NESREČA T BERLINU
Frankfurt, 2. aprila Glavni stan američke vojske je ob smrti poročnika Jamesa Wilso-na, starega 25 let, rodom lz Texasa, objavil poročijo, da je vzrok smrti nesrečni slučaj.
Ko se Je vozil z avtomobilom po sovjetskem zasedbenem delu Berlina, ga je neka sovjetska straža pozvala, naj se ustavi. Ker se avto ni ustavil, je straža izstrelila tri strele v zadnji del avtomobila In nehote smrtne zadela ameriškega častnika.
Vatikanski radio poroča o katoličanik v logoslai/iji
VATIKAN, 2. aprila. — Vatikanski radio je poročal o težkih razmerah, v katerih živijo jugoslovanski katoličani.
V Sloveniji so po poročilu vatikanskega radia v enem letu u-strelili približno 60 duhovnikov in ser.eniSčnlkov. Zadnje obsodbe so izrekli 28. msrca v Ljubljani. V neki škofiji je več kot 50 župnij
brez duhovnikov.
Verski pouk so odpravili kljub ljudskemu glasovanju, pri katerem se Je več kot polovica izjavila za verski pouk. Vatikanski radio nadalje pravi, da so zaplenili sedem katoliških tiskarn in ne dovolijo izdajati lislov, ki niso brezpogojno naldonjeni sedanjemu režimu. Redovnike so pregnali iz samostanov in dobrodelnih ustanov. Šestdeset duhovnikov Je še vedno zaprtih. Tudi iz Bosne prihajajo podobne vesti. V Sarajevu se je število duhovnikov zmanjšalo od 28 na 6.
MANDŽORSKf CESAR IZROČEN KiTAJCEM
Cungking, 2. aprila Po poročilu dnevnika ((Citizen e Daily» iz Cungkinga bodo lutkovnega cesarja Mandžurije Henryja Pu Yija, kl so ga postavili Japonci in ki je zdaj v zaporu v Sibiriji, Sovjeti izročili kitajskim oblastem, da ga bodo sodile.
Sovjeti so ga priprli po porazu Japoncev v Cangčunu.
v Batavijl, pravi, da so izbruhnili na otokih Java la Sumatra boji na vseh področjih, kl so zasedena po zavezn.šklh četah. Dopisnik BBC pcroca, da co najbolj srditi boji v ralembangu na otoku Sumatra, kier so Imele britanske čete ostre beje z indonezijskimi ekstremisti, ko so nr avili zasedo neki izvidnici prvega polka Lincoln. Celo vojakov, ki so jo poslali na pomoč izvidnici, so Indonezijci močno obstreljevali s strojnicami in topovi. Ubili so enega britanskega vojaka, 12 drugh pa ranili. Streljali so s topovi tudi na neko zavezniško ladjo v pristanišču, nakar je britanska vojna ladja odgovorila z ognjem. Indonezijski poveljnik v Palembangu je odredil vsem r aclonalističnlm četam, naj se umaknejo lz zavezniškega zasedbenega področja.
V Surabajl so morali Britanci uporabiti topništvo, da so prisilili k molku ekstrem'ste, kl so pričeli streljati s strojnicami in možnarjl proti britanskim postojankam.
Kočljiv položaj v Mandžuriji Možnosti novih spopadov
CUNGKING, 2. aprila. — Kitajski krogi so izrazili bojazen’ da bi položaj v Mandžuriji mogel postati zmeden, ie komisije, ki so jih poslali za uvedbo miru, ne začnejo takoj z delom, da bi preprečile spopade med nacionalisti in komunisti. Kot poroča osrednja poročevalska agencija, so »komisije za pomiritev*, ki jih je imenoval vojaški odbor za ukinitev sovražnosti, katerega sestavljajo nacionalisti, komunisti in zastopnik Združenih držav, začele s svojim delom v Mukdenu, glavnem mestu južne Mandžurije, ki jo nadzorujejo vladne tile. Medtem se komunisti pomikajo proti mestu Cangčungu, prestolnici Mandžurije.
V Cangčungu so v skrbeh, ker
r.c vedo, če I odo nacionalistične sile prišlo prej, preden bi zadnje enoto sovjetskih sil zapustile mesto.
Generalisim. Cangkajšek Je izjavil političnemu ljudi-kemu svetu, pri katererh sodelujejo vse stranke, da osrednja vlada ne namerava pri-
,	.....	,	znati «ljudske vlade*, ki jo sestav-
Nac.onaUtlcne .lta, kt se hitro ljaJo y Mandžurlji.
pomikajo proti Cangčungu, so po
vesteh dosegle naselje Changtu, približno 160 km jugozahodno od mesta.
Medtem je poročevalec »Združenih severovzhodnih demokratskih sil* s protinaclonallstičnlmi težnjami obvestil vladne sile,' da bi bilo nevarno uporabljati železnico Muk-clen-Cangcung za prevoz sil ln pretvoriti tako ozemlje, po katerem teče železnica, v bojišče. Tako po komunističnih, kot nacionalističnih virih, se boji se nadaljujejo v obsežnih predelih pokrajine Sansl, jugovzhodno od Pekinga.
Iz radijskih poročil je razvidno da je kitajski ljudski parlament odobril predlog, s katerim poziva osrednjo vlado, da ne Izda Sovjetski zvezi dovoljenja za zavlačevanja preko roka kitajsko-sovjetske pogodbe.
Kitajsko-sovjetska pogodba, kl so jo podpisali 15. avgusta 1945, do-Irca umik Rdeče vojske iz Mandžurije v treh mesecih po japonski kapitulac ji, splošno uporabo Part Arthurja in priznanje Dairena kot proste luke.
Kitajska vlada — Je dejal — ne bo vzela v poštev vprašanj, ki so Jih predložili komunisti in druge stranke v zadevi Mandžurije prej, dokler ne bodo izvedli zasedbe o-zemlja, ki so ga zapustili Sovjeti.
SOVJETI ZAPRLI V BERLIND BRITANSKEGA DOPISNIKA
Berlin, 2. aprila
Sovjetske straže so zaprle britanskega dopisnika, ko Ja hotel vstopiti v okraj Schonewclde v sovjetskem predelu Berlina, da bi preučeval položaj, kl js v zvezi z glasovanjem o združitvi socialde. mokratske in komunistične stranke. Dopisnika so pod oboroženim spremstvom odvedli na zaslišanje na krajevno poveljstvo.
V Slovenski Bistrici se je nedavno zbralo veliko število viničarjev, ki so se združili v viničarsko zadrugo. Njihova zadruga j« dobila nad 100 ha zemlje, kl jo bodo viničarji skupno obdelovali.
Stran 2
GLAS ZAVEZNIKOV
aprila 1946
Razprava v Nurnbergu
Nemško gospodstvo oad svetom
Vod Ribbentrop razlaga Hitlerjeve načrte
Niirnberg, 2. aprila Pri nadaljevanju Ribfcentropove obrambe, je sodnik Lawrence na. rnanll, da no bodo dopustili dokazov, ki se tičejo takoimenovanih «krlvlc versajske pogodbe*. Lawren-ce je opomnil, da je že Goering orisal vso zgodovino Hitlerjevega režima in zaradi tega ne bodo dopustili drugim obtožencem, da bi razprav, ljall ponovno o tej zadevi, razen v primeru, če bi bilo to res potreb, no v njihovo obrambo.
Bivši nemški zunanji minister je izjavil sodišču, da je ekuiJal pred vojno pripraviti Hitlerji, da bi z trtalom odpotoval v Veliko Britanijo na obisk k Baldwinu, ki je bil takrat ministrski predsednik in da 'a Hitler na to tudi pristal. Toda 3aldvin je v zadnjem trenotku odklonil tak sestanek. Ribbentropov glas se je tresel od vznemirjenja, ko Je zanikal, da bi dejal Hitlerju, da so Angleži degeneriranci In da se ne bi bojevali. »Fiihrerju sem dejal, da se Angleži junačim dr-'. jo, in da so se pripravljeni bo Jcvatl do zadnjega moža na obstoj rvojega Imperija.*
Zelja po prijateljskih odnoSajih
Ribbentrop Je nadalje Izjavil, da j8 Hitler želel doseči sporazum in celo «prave prijateljske odnošajc* z Veliko Britanijo. »Hitler Je pripl-ooval življenjsko važnost vsem njenim zadevam.*
»Hitler Jo bil mnenja*, tako Je 'zjavll Ribbentrop »da Je edina pot za dosego dokončnega sporazuma
-	Angleži ta, da Jim priznajo »enkrat za vselej* njihovo pomorsko premoč.*
Hitler Je bil zelo razočaran, da ni sledila pomorskemu dogovoru pogodba širšega obsega. Ribbentrop Je izjavil, da sta bili v Veliki Britaniji v letu 1937 dve stranki: <Ena Je hotela, da bi dosegli sporazum z Nemčijo, druga pa, kakor Churchill, Je temu nasprotovala,
Z leti se je stranka, ki je nasprotovala dogovoru z Nemčijo, ojačila, a kljub temu Je Hitler bil vedno naklonjen temu dogovoru; nikdar ni mislil »nastopiti* proti Veliki Britaniji.
Malo pred vkorakanjem Nemcev v Avstrijo — Je Izjavil Ribbentrop
—	Je britanski ministrski predsednik Chamberlain poslal Hitlerju poslanico, v kateri Je Izrazil željo, da bi prišli do sporazumi 1n pri tem Izjavil, da bo storil vse, kar bo v njegovi moči, da bi to dosegli.
Želim izjaviti sodišču ln svetu, da sem doprinesel vse mogoče napore, da bi bil dober nacionalsocialist ln da sem pripadal skromni skupini idealistov, ki so hoteli storiti vse, da vzpostavijo nemški prestiž. Nlče-rar nisem vedel o strankinih plemenskih teorijah; nisem bil antisemit in nisem razumel nacističnega zadržanja do cerkvenih zadev. Bil sem dober kristjan.*
Dolgo Ribbentropovo razpravo o pogodbi proti komtnternl Je predsednik sodišča prekinil z opazko, da ni potrebno Izgubljati niti pet minut časa za pripovedovanje sodišču, zakaj Je Nemčija podpisala to pogodbo.
Ribbentrop je dejal, da ni vedel ničesar o nemškem ultimatu Avstriji, niti o pohodu nemških čet v Avstrijo. »Goering ml je telefo-•včno sporočil prve podatke o diplomatskih razgovorih z Avstrijo.
Za razbitje prijateljskih .	odnoSajev
Bivši nacistični zunanji minister 'jachim von Ribbentrop je v sobo-3 izjavil pri nadaljevanju svoje hrambe pred mednarodnim sodl-•ism za vojne zločine v Niimbergu, % Je Hitler Imel v načrtu nad-blast nad svetom, ln sicer z dose-o pristopa Sovjetske zveze k °® .lim-Berlln-Tokio.
Ribbentrop je rekel, da je bilo ,-jned korakov za dosego sovjet-kega pristopa k tej zvezi prizadevanje za razbitje prijateljskih od-'.ošajev med Sovjetsko zvezo in za-lodnimi demokracijami s pomočjo ;trltorialnlh kcncesij Sovjetom. »Zaradi zvestobe do aovjetsko-? ruškega pakta — je rekel — je lit’.er zahteval od romunskega kralja, da mora Sovjetom odstopiti Besarabijo.
Obtoženec je ponovil svoje Izjavo, la Je bila Nemčija prijateljsko razložena do Franclje, kar Je tudi ■ ckazala s Hitlerjevim »viteškim* ravnanjem s Petainom.
Z očividnlm namenom; da bi sl -.rldobll naklonjenost sodišča, je Ribbentrop rekel: »Vedno je bilo •žko kršiti nevtralnost kake drža-
Ne smete misliti, da smo obcav. -avali te stvari z lahkoto; povzro-■]-> go mi mnogo neprespanih noči*. Nato je trdil, da Hitler ni hotel ikdar vojne s Sovjetsko zvezo la Združenimi državami ln Je rekel, da Je pripravil Japonsko za vstop r os z namenom, da bi obdržal Združen« države Izven evropske vojne; dodal Je, da Je Hitler za-rian skušal prepričati Japonce, naj napadejo britanske naprave v Sin-gapuru ter odprejo vzhodno bojišče proti Sovjetski zvezi.
Ko Je govoril o japonskem napadu na Pearl Harbour, ki ga Je označil kot »udarec* za naciste ln japonskega veleposlanika v Berlinu, Je Ribbentrop nadaljeval; »Po p; ari Harborju je postalo koordinacijsko sodelovanje z Japonsko nemogoče. Z Japonsko nismo Imeli vedno stika a pomočjo podmornic, zaradi tega smo se morali posluževati radia*.
O nacističnem napadu na Norve-
ško in Dansko, je Ribbentrop dejal: «Fiihrer ni Imel nobenega namena, da bi zapletel tl dve državi v vojno, a bil je prisiljen izvesti to zasedbo, ker je zvedel od svojih tajnih obveščevalcev, da je pričakovati vsak čas zavezniško izkrcanje v teh državah. Z druge strani — Je dodal Ribbentrop — je naša zasedba prihranila Norveški in Danski nepojmljivo trpljenje. Mi smo napravili tem državam veliko uslu. go. Želeli smo ravnati s temi državami kot s prijateljskimi državami. Delovanje tujih agentov nas Je pozneje prisililo, da smo ravnali nekoliko strožje*.
Na isti način je kesnaje opravičeval potezo proti Belgiji; po njegovih trditvah sta Chamberlain in Daladier pripravila načrte za zasedbo Porurja preko Belgije na nekem sestanku v Parizu.
Na poziv, naj obrazloži vzroke, ki so dovedli do vojne s Sovjetsko zvezo, Je Ribbentrop Izjavil, da je Hitler, zaradi nedoločenega zadržanja Japonske, šibkosti Italijo ln nasprotatva Združenih držav, ki bi prej ali slej dovedlo do vojne napovedi, Imel za umestno začeti predhodno vojno proti Sovjetski zvezi.
Nato jo Ribbentrop dejal, da je večkrat svetoval Hitlerju ln to pred porazom v Stalingradu in ponovno po italijanskem zlomu, naj podpiše mir s Sovjetsko zvezo. Videti je bilo, da Hitler niha, a ni pristal na to. Po izjavi v Casablanci o »brezpogojni predaji* je Rlbbontrop spoznal, da se je treba bojevati do konca.
Ribbentrop Je zanikal Izjavo, ki jo Je podal Steengrecht, da Je obogatel v dobi svojega političnega udejstvovanja ter je na dolgo ln podrobno razpravljal o nastanku in vrednosti svojih posestev.
Ponovne demonstracije po trati ulicah
V ladjedelnicah so pol dneva stavkali
Jugoslavijo;' zvečer Na železniški postaji
TRST, 2. aprila. — Včeraj popoldne so bile v mestu spet demonstracije za
so bile italijanske demonstracije. Incidentov je bilo malo. Aretirali so pet oseb. so aretirali 30 oseb, ker so potovale do Trsta brez vozovnice.
Najbolj kritični trenotek demonstracij Je bil med 18. In 19. uro, ko se je Jugoslovanski sprevod, ki se Je pomikal po glavnih ulicah k središču mesta, zbral pred Caroneom v ulici Nlzza. Nepričakovano so se prikazali italijanski protidemonstrantl, ki so šlt proti Jugoslovanom. Policija je uspešno lo. čila oba stranki.
Opoldne je začelo stavkati pol dneva približno 1CD0 ladjedelniških delavcev iz protesta proti preiskavi, kt Jo Je policija naredila v petek zvečer v komunističnem krožku v ulici Caprln št. 7, kjer je našla orožje ter aretirala 25 oseb.
V prvih popoldanskih urah so se
Predpisi za delovanje
stanovanjskega odbora Področna odredba št. 73 za goriško občino
skupine demonstrantov za Jugoslavijo zbrale v raznih krajih mesta in ko so se združile, so šle z razvitimi zastavami in dvema godbama proti trgu UnitA. Za demonstracijo niso prosili uradnega do. voljenja.
Ko so demonstrantje korakali po ulicah, so metali na tisoče letakov. Na trgu Unita »o agenti civilne policije Julijske Krajine na konjih, na motorjih In avtomobilih bili v pripravljenosti, da bi nadzirali mhožico. Ker demonstracija ni bila dovoljena, Jo smela ostati 'množica na trgu le približno pol
ure, nakar Jo je policija razdelila na skupine in razpršila. Bilo je malo Incidentov.
Množico Je policija na konjih in motorjih polagoma pritisnila proti skrajnemu severnemu ln južnemu koncu trgu, nato pa jo je razdelila na več delov.
Nato so demonstrante usmerili proti obali. Včerajšnje demonstracije s« organizirali v znak solidar. nosti z nekaterimi, ki so zaprti v Coroneu.
Polkovnik Smuts je UAIS dovolil, da sme danes imeti demonstracije za Jugoslavijo.
IZ SLOVENIJE
Opozorilo avtomobilistom. Uprava pošto opozarja vso avtomobiliste, ki s prehitro vožnjo podirajo obcestne telefonske drogov?, uničujejo državno jmovlno, prekinjajo telefonske napeljave in ogrožajo cstall cestni promet, naj vozijo previdneje tor naj vsako povzročeno škodo člmprej javijo.
Komisija za ugotavljanje vojne-gn dobička je razpravljala o vojnem dohlčku naslednjih Ljubljančanov: Dular Franc, mpsar, Trnovski pristan (150.000 din); Gerbec Maks, mesar, Zeljarska (282.100 dir.); Jagodic Franc, mesar, Korunova (239-000 din); Orešič Janko, krjigovez, Gradaška (191.000 din); fitular Nežika, trgovka, Tyrscva (324.600 din); Vavpetič Jakob, galanterija, Tyrševa, (265.000 din); Nahtigal in sin, ključavničarstvo, Tyrseva (158.000 din).
Neki dopisnik »Ljudske pravice* piše, da je še vedno na delu mnogo ljudskih sovražnikov, ki skusajo onemogočiti ln ovirati rast nove cblastl. Med temi je veliko ljudskih škodljivcev, ki oblegajo in pritiskajo na aktiviste in funkcionarje ter jih skušajo prepričati In nekatere tudi prepričajo, da so nedolžni in da so bili krivično kaznovani. Pri funkcionarjih prosijo za ustna in pismena priporočila, s katerimi zahtevajo priporočila pri nižjih funkcionarjih, s čimer se ustvarja pritisk navzdol, ki vzbuja hudo kri, nerazpoleženje ln nezaupanje v ljudsko oblast. Dopisnik zaključuje, da premišljena ln pravilna intervencija lahko mnogo koristi, nepremišljena pa samo škoduje.
V Mariboru so razpravljali o vojnem dobičku naslednjih oseb: Jenčič Karel, trgovec, Aleksandrova; Cilenšek Ludvik, tovarnar, Bolfenkova; Arbcltcr A., zapuščina, Dravska; Lebe Jože, lesni trgovec, Raka; Šerbec Maks In Julijana, mesar in posestnik, Studenci; Palček Vid, krojaški mojster, Aleksandrova.
Jieto» bodo morali v Sloveniji zbrati vsaj 200.000 svinjskih kož. V preteklem letu so zbrali samo 70 000 svinjskih kož, daal so dovolili zakol 120.000 prašičev. Najmanj
100.000	prašičev pa so zaklali brez dovoljenj, od česar' seveda niso oddali nobene kože.
Okrajno ljudsko sodT.ee v Murski Soboti Jc obsodilo nekatere uslužbence podružnice »Navoda*, ki so zaradi malomarnega poslovanja zapravili 30 vreč žita in 9 kg kave. Vodjo podružnice Celaka Gezo ln skladiščnika Nikolaja Ha-rosa so obsodili vsakega na sedem mesecev odvzema prostosti s prls. delom, 2000 din povprečnino ln povrnitev škode v znesku 5.062 din. Dva šoferja, ki sta vozila žito, so obsodili na dva meseca prisilnega dela ln na povračilo škode v znesku 1 000 din.
SoboTlko sodišče Je obsodilo mlinarja ln posestnika Franca Lukača iz Bakovca, ki je slabo ravnal z ubogimi kmeti, ki so vozili k njemu mlet žito, ki je prodajal moko na črni borzi in je v svojem gozdu, ki spada pod agrarno reformo, Izsekal ra 32.000 din lesa, na 6 mesecev odvzema prostosti s pris, delom,
40.000	din denarne kazni, zaplembo posekanega lesa in 5.000 din povprečnine.
Umrli so Sonja Jalnlk-Kovačič, žena prometnika, Frančiška An-derlic-Mall, vdova, iz Ljubljane; Franc Pivk iz Idrijo, Marija Gle-selc-Repcnšek, hotol'rka v Gornjem gTadu, Stanko Istenič v Hotcdršcl, Natalija Tomc-Stergar v Mariboru.
Ukinitev odmistov podaljšana do 10. aprila
Trst, 2. aprila
Zavezniška vojaška uprava sporoča, da bo sedanja ukinitev odpustov ostala v veljavi do JO. aprila. Do tega dne bodo objavili ukrepe, ki se nanašajo na konec ukinitve.
Popis tujcev
Vse osebe, ki nimajo italijanskega, ali so brez državljanstva, se morajo javiti na uradu za tujce pri policiji Julijske krajine v ulici SO. oktobra št. 2-III. nadstr. med 9. in 12. i ro.
Od 1. do 3. aprila je na vrsti črka S.
PODELITEV NAGRAD ZA LEPAK I. TELOVADNEGA ZLETA
Trst, 2. aprila
Dne 10. marca je bil zaključen razpis za lepak I. telovadnega zleta Julijske krajine in Trsta 1. maja 1946.
Odbor, ki ga sestavljajo Carolus Cergoly, Maria Lupieri, Lojze Spacal, Franc Caharlja in Mirko Koršič, je ocenil osnutke ln je sklenil naslednje:
Prva nagrada ne bo podeljena.
Drugo nagrado dobi osnutek z oznako Saksida. Tretjo nagrado dobi osnutek z oznako M. Olimpla. Peto nagrado dobijo osnutki z oznakami Kosmos, M. Stadio, 3333, P. in AB 46.
Avtorji osnutkov naj dvignejo
nagrade pri Zvezi društev za telesno vzgojo za Primorje in Tret, ul. Fabio Filzl 10.
Nove cene različnemu blagu
Komisija za cene sporoča, da so določili za količino čevljev, na nakaznice, in ki Jih bo radcljcvala Delavska zbornica, naslednje ceno: visoki moški čevlji za delo: par 1660 lir; visoki čevlji za smučanje; par 3365 lir; ženski gojzerji: por 1375 lir.
Olje iz semen mešano z olivnim na nakaznice lir 160 za liter.
Mandljevo olje na nakaznice lir 3S0 za liter. Ta cena velja tudi za Gorico in Pulj.
Paradižnikova dvojna mezga na nakaznice Ur 100 za kg.
DVE OBSODBI PRI IZREDNEM POROTNEM SODI5CU V PULJU
Pulj, 2. aprila
Pred izrednim porotnim sodiščem se je zagovarjal Aldo Levina, star 26 let, stanujoč v ulici Marconi 12. obtožen kolaboracionlzma, preiskav ter da je služil kot agent-cbvcšcevaleo pri nemških SS.
Sodišče je obtoženca obsodilo na 8 let, 10 mesecev in 20 dni zapora in na stalno prepoved izvrševanja javnih služb.
Naslednji obtoženec Brandaglla Antonio, star 46 let, Iz Arezza, stanujoč v Pulju, ulica Minerva 12, bivši vojak črnih brigad, je bil obtožen sodelovanja v Nemci, preiskav, poškodb in prijav dveh oseb, ki so Ju odvedli v Nemčijo.
Sodišče ga, je obsodilo na 4 leta, 3 mesecev in 10 dni zapora ter na plačilo stroškov procesa.
Ukaz št. 97
Preložitev Izpitov za pravdne namestnike
Popravek ukaza St. 65
Trst, 2. aprila
Polkovnik H.P.P. Robertson, vršilec poslov višjega castnka za civilne zadeve, jo Izdal naslednji ukaz št. 97:
Člen I. Preložitev izpitov za pravdne namestnike. Izpiti za pravdne namestnike, kot Jih' predvideva ukaz št. 65 z dne 24. januarji 1946, so s tem preloženi, in sicer takole: 22. maja 1946 bodo pismeni izp ti Iz civ.lncga in upravnega prava; 23. maja 1943 bodo pismeni Izpiti za civilni in kazenski postopek.
Člen II. Ta ukaz stopi v veljavo ra dan podp'sa.
Trst, 29. marca 1946.
POLKOVNIK H.P.P. Robertson,
O.	B. E., vršilce poslov višjega častnika za civilne zadeve.
Ker jo v IV točki Splošne odredbe št. 10 predvideno lzdanje področnih odredb, nanašajočih se na stanovanjski odbor ln ker je potrebno, da Izdajo določeno predpise za delovanje stanovanjskega odbora za goriško občino, je James E. Long, major, C.M.P., guverner za goričko področje, odredil:
1,	Lastniki (posamezne osebe, korporativni uradi, družbe ali ustanove), upravitelji stanovanj in hišniki poslopij na ozomlju goriško občine (vstevši predmestja), bodo morali prljav!tl uradu stanovanjskega odbora (ulica Garibaldi št. 18, I nadstr.) v teku sedmih dni Po objavi te odredbe vsak prazen lokal ali stanovanje, tudi če najemniki plačujejo se naprej najemnine, a so najeli drugo stanovanje, ali so preselili svojo družino drugam.
Ta prijava mora biti napravljena v teku treh dni v primeru, da ne stopi ena ali druga teh okoliščin po objavi te odredbe.
2.	Noben lastnik, kakor gori omenjen, kakor tudi nobena druga oseba, ne bo mogla oddati v najem nikakega prostora, naj3ibo za stanovanje ali za kateri koli drugt namen, ako ni prej izposloval m to pismenega dovoljenja od
navedenega stanovanjskega odbora.
To dovoljenje je obvezno tudi za vse primero podnajemov in za pogodbe, sklenjene pred objavo to odredbe, ako gre za pogodbe, ki niso bile še Izvršene.
3.	Vsak že izvršeni preno3 lastnine ali oddaje v najem kakršnega koli tu navedenega lokala, bo brez v par. 2 predpisanega pismenega dovoljenja, neveljaven; prostori bodo ostali na razpolago navedenemu odboru.
4.	Prošnje za stanovanja bo treba napisati na posebni tiskovini katere bo izdajal stanovanjski urad; predložile jih bodo lahko le osebe, ki Imajo redno bivališče v gorički občini ln ki so Izgubil« svoje stanovanje.
5.	Stanovanja bo stanovanjski odbor nakazoval z odobrenjem predsednika stanovanjskega odbora.
Frotl odločitvi stanovanjskega urada so lahko vloži ugovor na predpisani tiskovini najpozneje tri dni po prejemu odločbe stanova:’ jskega urada.
6.	Kdor prekrši določbe te odredbe, bo na podlagi čl. 650 Italijanskega kazenskega zakonika ali na podlagi Splošne odredbe Zavezniške vojaške uprave št. 10, točka 5 kaznovan.
Izpred Izrednega porotnega sodišča
Nadzornik zaporov Coronea obsojen na (i let in 8 mesecev zapora
Včeraj dopoldne je bila pred izrednim porotnim sod Uče m razprava proti odsotnemu Valterju Sup-plju, rojenemu leta 1906 v Trstu, katerega so obdolžili, da je sodeloval' z SS, pri katerih je imel vodilno mesto v zaporih Coronea ter pri izbiri talcev, ki so jih usmrtili. Dal je tudi aretirati številne ljudi ter jih odpeljati v Nemčijo; med temi so bili tudi nekateri Židje.
Priča Ermlnija Zullanova je Izjavila, da je obtoženec delal za SS In ko je potem skupno s častnikom SS aretiral Zida Salcnicchia, Je zasedel njegovo stanovanje, ki je bi-lo v hiši, kjer Je bila hišnica. Sup. pijeva žena, katero je nato mož sam poslal v Nemčijo, da bi odstopila mesto njegovi ljubici, je večkrat Izjavila Zuliamovi, da je njen
Več kot 120 napadalnih predmetov zaplenjenih med demonstracijami
Več kot 120 napadalnih priprav vseh vrst jo zaplenila policija Julijske krajine med mestnimi demonstracijami preteklo sredo; razstavljene so na poveljstvu policije v ulici 30. Oktobra.
Oroije je, kot poroča neki dopisnik, ki ga jc videl, sledeče: električne Jamice, napolnjene s kislino, noži, bodala, boksarji, gumijasti pendreki, kladiva, leseni kiji, samokres, sablja.
Vse te napadalne predmete so zaplenili aretiranim osebam med demonstracija m i, od katerih jih je nekaj iz področja «B», jugoslovanskega porekla.
E. WALLACE
49.
POTEPUH
Pustolovska zgodba
»Rekel sem, da ga bcm ubil in ubil sem ga», J« dejal zadovoljno. Sedel Je, da bi prišel do sape ln premislil važno vprašanje. AU Ima Popito pravico na polovico vsote?
»Polovica Jo preveč*, se Je odločil.
* » «
Potepuha sta slutila prvo nevarnost, ko je pričela prihajati voda skozi špranjo v kabini. Najprej Pito ni mogel verjeti svojim očem, tod* ko so mu prišli na ušesa udarci sekiro ln grgranj« vode, Je razumel položaj In kri mu je zltdcnela.
Z električno svetilko je Iskal po skrivališču predmet, s katerim bi mogel odpreti vrata. Železni drog, a katerim se Je zapiral umivalnik, Je bil odlnl predmet. Z nadčloveškimi napori ga je Pito poizkušal odlomiti, toda brez uspeha.
»Potapljamo s«, kajne?* je vprašala z mirnim glasom Otillja.
»Videti jel*
»Ali tl lahko služi nož?* ln potegnila lz torbice nož, ki ga je Peplto zagnal v Pita. Nož je bil posebne vrste ln pripraven.
Pito ga j« takoj odprl ln pričel ohdelavati vrata. Toda les Je bil najmanj palec debel. Čeprav je razširjal luknje, ki s0 jih naredili izstrelki, jo Imel malo upanja, da bi pravočasno lahko 'izdolbel dovolj veliko odprtino, da bi mogla pobegniti.
Voda jima jc segala že do pasu, kakor je rdcčebradoc pravilno Izračunal. Barka se jo gugala ln vrtela ter sta žo obupala nad usodo,
»AU ni mogoče odpreti vrat v nasprotni smeri?* je vprašala Otillja.
Pito si Je ogledal rob vrat in •opazil, da je bil obdan le z ozkim lesenim okvirom, ki Je že neko'lko popustil. Z nožem se mu je posrečilo odlomiti precejšen kos, nato
Se drugega. Ko Je ponovno udaril z nožem je zaslišal, kako je krma udarila ob obalo. Voda mu jo segala že do ramen In Pito Je delal z mrzlično naglico. Ovirala ga je Otillja, ki se je zaradi visoke vode morala postaviti pred njega na stopnice, ki so vodile v skrivališče. Pito je odlomil še eno deščico, porinil je roke pod vrata in so z vso silo uprl. Vrata se niso vdala, kakor je mislil; popustila so le za pel palca, toda to je rodilo nepričakovan uspeh. Železni drog na zunanji strani je z velikim truščem padel na tla ln vrata so se odprla.
»Znaš plavati, Otillja?*
»Da, toda... kake daleč ln kako dolgo?*
Videti jo bilo, da jima ne bo treba daleč plavati. Ko se je barka zibala ln vrtela, sta na levi obali videla v temi majhen rtič. Tronotek nato sta skočila v vodo in plavala z vso silo proti toku. Drevesno deblo »e jima Je približevalo, Izognila sta se mu ped vodo. Pito je stegnil roko in prsti .so sc mu vdrli v blatno obalo; vzpenjala sta se po strmem in spolzkem pobočju in končno prišla do bodlkavega grmita.
Otillja Je prva prišla do besed«.
mož sodeloval pri akcijah na Krasu. Ko je nadaljevala svoje izjave, je priča Izjavila, da so po 1. maju 1945 razne osebe, ki jih je Suppi aretiral in jih pretepal in katerega so imele za «rablja», prišle k njej.
Odvetnik Slokovich Je .pripovedoval, da je spoznal Suppija v Coroneu, kjer Je bil zaprt. Izjavil Je, da je obtoženec sestavil seznam tistih, ki so morali iti v Nemčijo. Suppi, ki je bdi uradno tolmač SS, je Imel praktično nadzorstvo nad osebjem v zaporu. Suppi je bil eden IzTCd maloštevilnih, ki so vedeli za irtlena ustreljenih v ulici Ghega.
Javni tožilec, ki Je Izjavil, da so Suppljevo odgovornost izvrstno dokazali, je zahteval, da ga obsodijo na osem let in štiri mesece zapora. Branilec odvetnik Tamamaro jc po svojem obrambnem govoru zahteval, da ga sedišče oprosti, ker ta dejanja ne predstavljajo zločina, kakor tudi zaradi nezadostnih dokazov. Scdšče je Suppija obsodilo :ia šest let in osem mesecev zapora z vsemi posledicami.
Nato je bila razprava proti Vit-torlu Zagu, katerega so obdolžili, da je kot pripadnik milice sodeloval pri akcijah na Hrvatikem in da je udaril nekega vojnega ujet-lika.
Obtoženec je izjavil, da je 1. 1940 vstopil v milico in da so ga poslali z rednimi vojaškimi oddelki na Hrvatsko. Po 8. septembru Je opravljal stražarsko službo ob železnici v Istri. Izjavil je, da ni Imel nikoli nič opraviti z vojnimi ujetniki ter Je pristavil, da Je udaril navadnega zločinca, katerega so aret'ra-11, ker Je posilil neko dekle ter se je upiral stražarju.
Ker ni bilo izrečnih obtožb, je javni tožilec zahteval, da Žago oprostijo zaradi nezadostnih dokazov. Sodišče je Žaga po obrambnem govoru Taramare oprostilo, ker to dejanje ni predstavljalo zločina ln je sprejelo zahtevo javnega tožilca. Predsednik Nachich; Javni tožilec Ghersa; zapisnikar Sore.
»Kje sva?*
Za vraga, no vem!* J« dejal Pito. »Naj hudič vzame vse.*
Prvič je preklinjal v OtiUJi.nl prisotnosti in v danih prilikah je imela usmiljenje z njim.
Cez nekaj minut Jo je Pito prijel za roko ln potegnil za seboj.
»Pojdiva*, je dejal. «Umrla bi od mraza, če bi sedela v mokri obleki. Bova že našla kakšno hišo.*
S težavo sta sl utirala pot skozi nizek gozdič, na koncu katerega »ta se znašla pred širokim kanalom. Hodila sta ob obali, dokler nista prišla do brvi, preko katere sta prišla na drugo stran vode. Pred seboj sta ob vznčžju dolgega gričovja zagledala luči nekega mesta. Prehodila sta nekaj polja In prišla na cesto.
«Ponovno sva na glavni cesti*, je veselo dejala Otillja. »Ce je to mesto Littleburg, bom obupala.*
»Ne moro biti Littleburg*, Je menil Pito. «Zdl se ml, da ga poznam... no, motim se! Moral sem že videti to mesto.*
Pobrskal Jc po žepu ln našel sveženj premočenega denarja, katerega je vzel Pepltu, ki je bil blagajnik družbe.
»Sla bova naravnost v najboljši hotel*, Je Pito odločno dejal, «na-
NE KADITE NA PREPOVEDANEM PODROČJU
Gospod Gregoretti, lastnik drogerije v ulici Udine št. 57, Je septembra meseca preteklega leta kupil 5 kosov mila in 166 kosov mila za britje od dveh civilistov. »Ta dva sta mi zagotovila, tako Je včeraj dejal Gregoretti solniku hitrega je ibjavila Isto ter potrdila dobro poštenega izvora«. Tudi neka priča, izjavila isto ter potrdila dobro ve-vero svojega gospodarja.
Sodnik stotnik Leaning je dejal, da ne more upoštevati dobre vere, ker so pa našli milo ln milo za britje v zadnji sobi njegove drogerije. Sodnik ga je spoznal za krivega ter ga obsodil na 5.000 lir denarne kazni.
Nato Je stopilo pred sodišče sedem delavcev, ki so jih zasačili pri kajenju m prepovedanem področju v pristanišču. Vsi so našli več ali manj upoštevanja vredne Izgovore. Toda ko jim je sodnik obrazložil, kako nevarno je kaditi na prepovedanem področju, jih je obsodil pogojno na 7 dni zapora ln poslal domov.
Otvoritev šole za britanske otroke
Brigadir R. A T. Eve, poveljnik 53. okrožja, Je otvorll včeraj šolo za otroke britanskih častnikov in vojakov, ki so v Trstu ali na tržaškem področju.
fšola ima učni načrt za daljšo dobo ln obsega pouk jezikov toh krajev; v polni mori se bo posluževala krajevnih eolskih naprav.
PREHRANA
Kazdcljcvanjo mleko. Od 4. do 15. aprila bodo razdeljevali mleko naslednjim kategorijam potrcan1-kov: otrokom od 0 do 1 leta po 12 škatel izhlapelega mleka; otrokom od 1 do 9 let 1 Hter ln pol reinte-grlrancga mleka na teden; potrošnikom od 9 do 65 let 300 gr mleka v prahu; osebam nad 65 let pol litra ivlntegriranega sladkanega mleka vsak drugi dan; bolnikom 6 škatel Izhlapelega mleka; delavcem zaposlenim pri dušljivih delih 2 litra relntegrirancga izhlapelega mleka za 15 dni.
Komisija za čiščenje
Na včerajšnji javni seji je Komisija za čiščenje razpravljala o pritožbi industrijskega izvedenca Avrelija Decolle lz Gorice in zdrav-nika-kirurga Piera Zavaglia iz Krmina ln prvemu znižala prepoved Izvrševanja preklica od 4 na 2 meseca, drugemu pa od 5 na 2 meseca.
Včeraj so nadaljevali tudi razpravo proti zdravniku-kirurgu Lut-giju Delplnu iz Gorice. Predvideno petmesečno prepoved izvrševanja poklica so mu znižali na tri mesece
Uradna zloraba
Preteklega novembra so na bivšem vojaškem okrožju v Gorici sprejeli v službo 35 letnega Ermi-nija Lugnanija, stanujočega v ulici Marconi 13. Lugnani sl je kmalu pridobil naklonjenost svojega predstojnika in je v njegovi odsotnosti opravljal tudi zaupne posle; med drugim Je Izdajal tudi nakaznice za podpore družinam bivših vojakov ln ujetnikov. Nekega dne Je Lugnani za polzkušnjo Izstavil nakaznico na svoje Ime. Ker je prevara uspela, jo je še večkrat ponovil. Ob priliki nedavnega pregleda poslovnih knjig pa so ugotovili, da si je skupno Izstavil pet nakaznic v skupni vrednosti 67.000 lir. Lugnanija so aretirali in bo prod sodiščem odgovarjal za prevaro.
Vola so mu ukradli
V noči od 29. na 30. marec so v Fari na Soči neznani tatovi vdrli v hlev, last Josipa Z Irma lz Gorice, ulica Brigata Etna 3, ln mu odpeljali 120.000 lir vrednega vola, 4 zajce ter razno perutnino.
Nesreči
Včeraj so v goriško bolnišnico pripeljali 51 letno Ivano Kumarja-vo iz Šempasa, ker si je zvila desni gleženj, ter Adama Pola, ki se je poškodoval pri delu.
PREHRANA
Sepral sporoča, da bodo jutri začeli razdeljevati naslednja živila, ki jih jo poslala papeška komisija: občinrikim ln državnim uslužbencem, upokojencem ln brežpoee!-nim: 2 kg testenin in 2 del olja na otebo; družinskim članom navedenih potrošnikov pa po 1 kg testenin in 1 del olja.
Razdeljevanje semenskega fižola
po znižani ceni
Okrožno kmetijsko nadzornlstvo
ima na razpolago nekaj fižola po znižanih cenah (40 lir za kilogram). Na razpolago so: a) z» Gorico: fižol vrste «Vcrdoni» — n.zek in utrjen — določen Izključno za kmetovalce » Krasa; »Borlottl dl Vlgevano* — plezavec; »Borlot-tinl nani* — nizek; b) za Krmin' f.žol vrste »Borlottlnl nani*.
RADIO
Torek, 2. aprila
17.30	prenos lz Vidma; 18 obvestila svojcem; 18.20 predavanj*
v italijanščini; 18.30 vesela glasba; 'J.8.40 angleška lekcija; 19 mladih* ska ura (slov.); 19.20 obvestil* svojcem (slov.); 19.30 klavirsKj koncert pianista Afttona Ravnika!
20.30	vesela glasba; 21 predavanj* o Danteju; 21.45 simfonična gla*l ba; 22.30 večerna glasba; 23>u nočno zabavišče.
Sreda, 3. aprila 7 glasba za dobro Jutro; 7.5® pestra Jutranja glasba; 11.30 vesela glasba; 11.45 univerza po rf' dlu; 12 glasba Donlzettlja; 12-3U predavanje v slovenščini; 13.15 r* produclreca glasba; 13.30 lahka glasba za goda'ni orkester; 14 pr2' davanje v italijanščini; 14.15 pri" gled. včflti.
17.30	prenos iz Vidma, 18 godalni kvartet, 1830 odmev dela, 19 oas daja odreda Jugoslovanske arma* de, 19.30 igra, Nušlč:	»Svetovna
vojna*, 20.30 veliki mojstri ritni*-
21	radijski skeč, 21.20 fantazije operet, 22.5 koncort za mandolin«’
22	30 večerna glasba, 23.20 nočno zabavišče. .
Glavni urednik:
P RIM O 7. B. BRDNIK Izdaja A I. S.
ročila bova večerjo in toplo kopel.*
Neki moški Je hodil pred njima... tujec očivtdno, ker se ]e ustavljal In obračal, ko je ellšal korake.
»Prosim gospod, ali ml lahko poveste, kakšen kraj Je to? Izkrcal sem se z neke barke...*
Bil je rdcčebradec. Pito je potegnil roko iz premočenega rokava.
«To Je kraj, kjer bova obračunala, bradač!* Je dejal Pito ln mu dal krepko zaušnico.
Rdečebradec je padel, pa se j° takoj pobral ln držal samokres v roki. NI Imel časa, da bi ga uporabil, ker ga je močna roka prijela za zapestje » takšno sile, da je moral Izpustiti orožje. Padlo je pred Otllljlne noge; potisnila ga je na rob cesto.
Rdečebradec je bil hraber, toda nesposoben lzdržatl boj moža z možem. Ko j® tretjič padel, se niti ni poizkušal pobrati.
Pito je poiskal samokres, ga vtaknil v žep ln se približal
nasprotniku.
»Sl zavarovan, Bym«?» je vprašal rdečsbrsdee. »V tem primeru Imam pravico zahtevati nagrado od družbe, ki sl Je nadela odgo-
vornost. Pazi se, da ml n# boš nikoli več križal Poti> razumel?*	.
Rdečebradec odgovoril, St« Je zobe, ki so mu še ostali.
Na koncu ceste se je pričel*
tramvajska F-OgA
»Gotovo bova vzbujala pozornost, Otillja, toda ne morem te pustiti hoditi v mokri obleki.*
Oblika mesta je bila čudna; V° gredini je tekel dolg drevored, c® Katerem ni bilo zasebnih hiš; 'J vseh so bili hoteli, restavracijo *' gostilne. Vsi so Imeli tako svečo* videz, da ni bilo težko uganiti, d* živijo le v sezoni. Saj so nekatrd tudi 2e zaprli vrata za to leto.
Mrzol veter je pihal in cesta J* bila prazna. Potepuha nista sr* čala niti stražnika. Le pred ro* svetljenlm kinom Je stalo nek* ljudi.
»Vsak hotel je lahko dober*, ) menil Pito, «zdl se ml, da Je primeren*.	-
Stala sta pred dvonadstrop0 hišo s trato pred vhodom to selo razsvetljeno vežo. Na t*
Je bilo z velikimi črkami napi* no: »Hotel pri reki*. Ko sta v* # pila v zakurjeno predsobo, J* j je poščegetal noenlce prijetni * v po hrani.	.
(Nadaljevanje prihodnji«'