Priloga »Učiteliskega TovariSa" št 23 i dne 10. juniia 1920. Načrt zakona o narodnih šolah za kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. (Na temeliu zakonskega načrta »Prosvetnega odbora« v Beogradu predelala ,,Zaveza jugoslov. učiteljstva v Ljubljani". I. Snoter narodnega šolstva. Cl. 1. Smoter narodnega šolstva je, da vzgoji deco v narodnem in versko-etičnem duhu.iopripravi za državljansko življenie ter ji ustvari pod- lago socialnega narodnega mišljenja, da širi prosveto in ptemenost v narodu m ga vzgaja telesno. Cl. 2. Vsaka tiarodna šola je javen zavod, katerega pohaja lahko mladina kakrSnegakoli veroizpovedanja. Za narodne manjšine se ob dovoljnem številu šoloobveznih otrok ustanove državne manjšinske šole. II. Vrste narodnlh šol. Cl. 3. Narodne šole se dele v otroSka zabavJšča, osnovne in nadaljevalne šole, socialno-skrbstvene šole in vadnice ter strokovno-osnovae (meščanske) šole. Cl. 4. Izvzemši zabavišča je šolanje v narodnih šolah obvezno. Obveznost v osnovnih in tem odgrjvarjajočih šolah je osemletna. Prehodna določba: Za pokrajine, kjer osem- letna šolska obveznost v osnovni šoli še ni bila uveljavljena, se za dobo 10 let po uveljavljanju • tega zakona obveznost lahko zniža, a najmanj na 6 let. Čl. 5. Pouk v narodnih šolah je brezplačen. Vse potrcbne knjige in drugi šolski pripomočki se vsem otrokom preskrbujejo iz državnih sredsfev. Otroci se vzgajajo v narodni šoli v okolišu, kjer prebivajo; če prebivajo starši izven države, v okolišu, ki ga ti izbero. Cl. 6. Najvišje število učencev za vsak razred narodne Sole in za vsako učno osebo ie 40. Ce ie v začetku šolskega leta v kakem razredu vpisanih več kot 40 otrok, se mora takoj otvoriti nov razred, in sicer začasni. Če mora trajati ta začasni raz-red nepretrgoma tri šolska leta, se takoj Izpremeni v stalni razred. Ako je imel razdeljeni razred več oddelkov, so razdeljeni razredi postopni razredi. Cl. 7. V zabavišča se sprejemajo otroci z dovršenim 4. letom. V krajih, kjer ni zabavišča, se pri osnovni šoli otvori lahko pripravljalni razred, pri katerem pa obisk ne iteje v šolsko obveznost. čl. 8. Učenci, ki se uradno izkažejo, da so z nspehom dovršili osnovno-strokovno šolo, služijo pri stalnem kadru krajši čas. Cl. 9. Socialno-skrbstvene šole in zavodi prevzemajo vzgojo Ln skrbstvo manj razvitih, duševtvo ali telesno abnormalnih, nravno pokvarjenih in zanemarjenih otrok. Cl. 10. Vadnice se priklopijo učiteljiščem in sprejemajo otroke do določenega najvišjega števila po določenem svoiem šolskem okolišu. Cl. 11. Ustanavljanje zasebnih učilišč In vzgojevališč se ne dovoljuje, že ustanovljena se čimprej podržavijo. Pri zasebnih zavodih, ki se jim kot takim pusti pravica javnosti, se ta pravica v gotovih dobah revidira. Zasebna učilišča tn vzgojevališča moraio odgovarjati nasledniitn zahtevam: a) upravitelji in učitelji takih zavdov se morajo izkazati z usposobljenostjo za učiteljsko službo na javnih šolah iste vrste in morajo bitl nravno neomadeževani; b) učni načrtl se morajo z ozirom na učno snov skladati vsaj z načrti, ki so veljavni za javne Sole iste vrste; c) niti v vzgoji niti v pouku ne smejo zasebnl zavodi zasledovati tendenc, ki bi bi'e v nasprotju z nravnostjo ali z državno mislijo; č) zavod mora odgovarjati vsem higijeničaim predpisom. Žasebni zavodi pa, ki bi ne bili v skladu z zakoni, kjer bi se pokazale nravne ali socialne hibe ali kjer bi bilo ogroženo zdravje učencev, se od višje šclske oblasti zapro. Domači pouk se dovoljuje le za otroke, kl so iz zakonitih vzrokov oproščeni šolskega pouka. III. Otvarjartje in vzdrževanje šol. Cl. 12. Vse narodno Solstvo v vsakem oziru vzdržuje država. Osnovno šolo je dolžna ustanoviti država povsod, kjer je v okrožju 3 km od kraja, koder naj šola stoji, vsaj 40 šoloobveznih otrok. Pri posebno uvaževanja vrednih razmerah (slučajih) tudi pri manjšem številu; to zlasti tedaj, če žele prizadeti starši. V goratih krajih, kjer v določenem okrožju ni dovoljnejza števila šoloobveznih otrok in je tem zaradi oddaljenosti in neugodnih potov obisk redne šole otežkočen, se ustanove potovalne šole. Na teh potovalnih Solah poučujejo potovalni učiteljl (učiteljice). Vsakemu potovalnemu učitelju so prideljene dve ali tri take šole. Na vsaki poučuje letno dvakrat po 10—6 tednov. Učni načrti se morajo temu času primemo prikrojitl. Za vsako potovalno šolo se mora pripravMi primerna učna, za potovalnega učitelja pa primerna stanovanjska soba; skrbeti se mora tudi, da se more učitelj primcrno prehraniti. Strokovnoosnovna (meščanska) šola se ustaBovi povsod tam, kjer ie dosti otrok za popolno osemrazrednico; sme pa se ustanoviti tudi tam, kjer ljudstvo želi imeti tako šolo, a bodi v vsakem šolskem okrožju najmanj ena. Zabavišča se ustanavljajo po krajevnih potrebah in kjer ljudstvo to želi. Socialno skrbstvtne Sole se otvarjajo po potrebi za posamezna šolska okrožja. Za gluhoneme in slepe se ustanavljajo posebni ariavni zavodi. Organizacijo socialno-skrbstvenih Sol ter zav<xlov za gluhoneme in slepe določi posebna naredba s pridržkom, da sodi šolstvo in učiteljstvo Pod naučno oblast. Otvarjanje novih šol odreja šolska oblast na oredlog okrožnega šalskega nadzornika ali okrožnega šolskega odbora. Cl. 13. Vsaka Sola ima svoj šolski okcliš. Tega Tv.°ri mesto ali trg sam zase ali v zvezi z enim al1 večimi seli, selo ali več sel in zaselkov; določa ra Ka okrožni šolski odbor, oziraie se pri tem na Krajevne razmere (pota, vode, hribovit svet i. dr.) . Sola se imenuie po kraju, v katerem je, a §ol.-?a okoliš nosi ime svoje šole.  » . Cl. 14. Država je dolžna, da postavlja, vzdr t.«ie in v vsakem oziru preskrbuje narodne šole. trltje stroškov za otvarjanje, vzdrževanje in preskrbovanje narodnega šolstva potrebni zn<ssek se moa sprejeti v vsakoletni državni proračun. V&aka šola je primorana podajati letni proračun. ViSina rednega državnega prispevka se ravna po številu razredov, oziraje se tudi na kraievne razmere. Šolsko blagajno upravlja šolski upravitelj. Pri vsaki šoli je dolžnost države še posebe: a) da plačuje šolske sluge, b) skrb, da pohaja šolo vsa šoloobvezna deca In pomoč učiteljem v vseh šolskih poslih; c) da podpira vse prosvetne ustanove, s katerimi se širi pismenost med ljudstvom. Sporazumno z ministrom za javna dela in po zaslišanju državnega prosvetnega odbora izdaja minister prosvete zgledne načrte in predpise za zgradbo šol. V šolah morajo biti po higiieni&nih m pedagoških predpisih urejene učilnice in delavnice, telovadnice in potrebni kabineti, Solske kopalnice, plsarna šolskega upravitelja in učiteljska zbornica, stanovanje za šolskega slugo. Pri šoll mora biti dvorišče in igrišče, a v selih še najmanj '12 ha zemljišča za šolski vrt in to v dobri ograji. V krajih, kjer ostajajo otroci čez apoldne v šoli, tudi obednica s kuhinjo in ogrevalnica, kjer pa pozimi stanujejo v šoli, še spalnice s potrebnim pohiStvoro Država lahko zahteva, da se za zidavo šole proti odJkodnini uporabijo delavne sile in material, s katerim razpolaga občiiia, okrožje all pokraHna. Primerno zemljišče za šolo i. dr. se lahko odkupi po zakonu o razlastitvi posestva. Cl. 15. Pri vsaki šoli se lahko ustanovi šolski fond za podpiranje siramašnih otrok v svoji šoli in v namen prirejevanja šolskih ekskurzij. V ta fond se stekajo dohodki šolskih prireditev, daril, volil in ono, kar dajejo politične občine ali posamezni dobrotniki v ta namen. S fondom gospodari učiteljski zbor dotične šo!e po posebnih predpisih. Prehodna določba glede učiteljskih naturalnlh stancvanl: Učiteljstvu ne pripada nikako naturalno stanovanje. Kjer pa taka že obstojajo, iih uporabljajo v prvi vrsti starejši člani učiteljskega zbora t družino, a se jim ocenjena vrednost stanovanja odtegne od aktivitetne doklade. IV. Vzgoia in pouk. a) Zabaviščainprlpravljalni r a z r e d i. Čl. 16. Namen zabaviSč in prrpravljalnih razredov je, otroke vzgajati in jih z rgro navajati k smotrenemu delu. V zabaviščih in pripravlialnih razredih se vzgojuje moška in ženska deca zaeno. Delovnl čas in načrt za zabavišča in pTipravljalne razrede se določl s posebno naredbo. b) Osnovna šola. Cl. 17. Namen osnovnih šol je, da vsem otrokom v narodu dajo z vzgojo in s poukom trdnl teraelj za občo in za nadaljnjo šolsko izobrazbo. V osnovnih šolah se načeloma poučujejo moška in ženska deca skupaj; le v industriiskih krajih in v mestih se k>le lahko ločijo v deške in dekliške. Cl. 18. Za vzgojo in pouk na osnovnih šolah skrbi učiteljsrvo teh šol, za zdravstvo med S^lsko mladino pa šolski zdravnik, ki ga nastavlja in nagraja po posebnih predpisih šolska oblast. Cl. 19. Učni predmeti na osnovni šoli so: verouk; materinski jezik: čitanje in pisanje, slovnica, pravopis in spisje, slovstvo; računstvo In merstveno oblikoslovje; najvažnejše iz prirodopisja in zdravstva ter iz prirodoslovja — oboje s prirodoznanskimi vajami; zemljepis in zgodovina s posebnim ozirom na svoi narcxl in domovino ter njeno ustavo; (pouk v računstvu in v realijah naj se ozira na narodnogospodarske razmere) risanje in lepopis; petje, po možnosti glasba, telovadba in otroSke igre. Razentega se poučujejo dečki v deških, deklice v dekliških ročnih delih, v najvažneišem iz narodnega gaspodarstva, oziroma gospodinjstva in iz vzgoje, v čemer jih ipoučujejo zato usposobljene učne osebe. Čl. 20. Učni obseg teh predmetov določa učni načrt z ozirom na število razredov. Pouk se lahko razširi tudi na druge, dozdaj neimenovane neobvezne učne predmete. Metoda pri pouku je prosta, a vedno v soglasju z metodičnimi znanstvenimi pridobitvami. Normalne učne načrte za osnovne šole kakor tudi šolski in učni red za nje določa po predlogih učiteljstva naučna uprava. Učni načrti, kakor tudi šolski in učni red se lahko izpremjnjajo po časovnih razmerah. Temeljno načelo za ves pouk v šolah je, da bodi vedno v soglasju z znanstveno ugotovljenimi resnicami. Učni jezik na osnovnih Solah more biti samo materinski jezik šoloobveznih otrok. Višja šolska oblast uredi v svojem območju organizacijo osnovnih šol tako, da se temu načelu v narodnostno mešanem ozemlju najpopolneje ugodi tudi za narodnostne manjšine, vendar pa je tudl v vseh drugojezičnih šolah obvezen pouk v jeziku, navadnem v območju dotične šolske oblasti. Učna snov se v osnovnih šolah razdeli na posamezna šolska leta, v katerih hodijo otrocl v šolo, tako, da je po možnosti vsako šolsko leto učna stopnja zase. Vsaka osnovna šola bodi brez ozira_, na število otrok najmanj dvorazredna. Čl. 21. Kako naj se šolska mladina razdeli na razrede in oddelke, je odvisno od števila otrok, vendar pa velja načelo, da mora biti vsaka šola najmanj dvorazredna. Čl. 22. V šolah se smejo uporabljati samo one knjige in učila državne ali privatne založbe, ki jih ob sodelovanju učiteljstva predlaga pokrajinska šoiska oblast in jih odobri minister prosvete. Seznam teh knjig in učil se objavlja v službenem listu pred začetkom šolskega leta. Izbira knjig, ki se pripuščajo za posamezne šole, pripada okrožnemu učiteliskemu zboru. ČI. 23. Solsko leto se pričenja s 16. septembrom in traja nepreirgoma 10 mesecev. Vsakršne olajšave v šolskem obisku so izključene. Prostl dnevi v šolskem Ictu se določijo s posebno naredbo. Pouk se vrši vsednevno ali nerazdeljeno dopoklansko; načtn razdelitve učnega časasepotom okrožnega šolskega sveta ureja začetkom šolskega leta za vse leto. Poldnevni pouk se ne dovoljuje; uvede se sicer lahko v sili, a okrožni šolski nadzprnik mora skrbeti zato, da ie ta provizorij kar najkrajši. Čl. 24. Kakor osnovne Sole so urejene vadnice in veljajo zanje isti predpisi. c) Nadaljevalne šole. Čl. 25. Namen nadaljevalnih šol ic, da utrdijo zna:ije, pridobljeno v osnovni šoli in ga razširijo po življenjskih potrebah dotičnega kraja. Nadaljevalne šole so organičen del osnovnih šol in so ločene v deške in dekliške nadaljevalne šole. Tip nadaVjevalnih šol je dvojen: podeželski m obrtnotrgovski. Podeželske nadaljevalne šole so prvo leta po dovršeni osnavni šoli obvezne, drugo neobvezne. Pouk v njih traja od 1. novembra do 31. marca po trikrat na teden in po enkrat na teden v poletnem tečaju se vrše praktične vaje. Obrtnotrgovske nadaljevalne šole obiskujejo obrtni in trgovski vajenci ter mladoletni mdustrijski delavci, dokler niso v svoji str»ki izprašani. Ves pouk v nadaljevalnih šolah se vrši le podnevi; nedelje in praznlki so pouka pro&ti. Izvzeti od obiska nadaljevalnih šol so onl otroci, ki obiskujejo kako strokovnoosnovno (meščansko), srednjo ali obrtno šolo ali tečaje, ki lahko nadomeste izobrazbo nadaljevalne šole. Učno snov ln učni načrt za nadaljevalne šole predpisuje šolska oblast s sodelcvanjem učiteljstva in gospodarskih, (trgovskih, obrtnih) zvez, oziraje se pri tem na gospodarske prilike dotičnega kraja. č) Strokovnoosnovne (meščanske) šole. ČI. 26. Naloga strokovnoosnovnih (meSčanskih) Sol ie, da podajajo izobrazbo, ki nadkriliuje ono osnovne šole, osobito z ozirom na potrebe narodnogospodarskega življenja v svojem okrožju in da nudijo pripravo za študij na raznih strokovnih šolah. Šolanje na njih traja najmanj 4 leta in se sprejemajo vanje učenci, ki so z dobrim uspehom dovrših 5. §olski letnik osnovne šole. Strokovnoosnovne (meščanske) šole so ločene po spolu, lahko pa so tudi mešane. Vsaka strokovnoosnovna (meščanska) šola je samostojen zavod, ki ima lastnega upravitelja (upraviteljico). Čl. 27. Učni predmeti strokovnoosnovne (meščanske) šole so: Verouk; učni jezik: čitanje, slovnica in pravopis, spisje in pouk v korespondenci, slovstvo; in srbohrvatsko; en žrv tui jezik (po krajevnih potrebah); računstvo z enostavnim knjigovodstvom; geometrija in geometrijsko risanje; prirodopisje in zdravstvo; prirodoslovje — (vse prirodoznanstvo s prirodoznanstvenimi vajami); zemljepls in zgodovina s posebnim ozirom na zgodovino naroda in domovine, ustava; prostoročno risanje; lepopis in stenografija; petje, po možnosti glasba; telavadba in mladinske igre. Razentega se poučujejo dečki v deških, deklice v ženskih ročnih delih, v domačem gosnodarstvu, ozir. gospodinjstvu in o vzgoji, v (Semer poučujejo posebe zato usposobljtne učne osebe. Uvedejo se lahko še drugi, neobvezni predmeti in se s šolami združijo posebni strokovni tečaji, ki se smatrajo za organične dele strokovnoosnovne (meščanske) šole; njihove učne načrte in učno gradivo predpisuje ob sodelovanju učiteljskega zbora dotične šole šolska oblast. Cl. 28. Normalne učne načrte za strokovnoosnovne (meščanske) šole, kakor tudi šolski in učni red za nje določa po predlogih učiteljstva naučna uprava. Temelino načelo za učni načrt je to, da odgovarja splošnemu namenu strokovnoosnovnih (meščanskih) šol, a se ozira tudi na posebne krajevne, prirodne, družabne, narodnogospodarske in kulturne razmere šolskega okraja. Učni načrti, kakor tudi šolski in učni red se lahko izpreminjajo po časovnih potrebah. Osnovno načelo za ves pouk je, da bodi vedno v soglasju z znanstveno ugotovljenimi re&nicami. Či. 29. Katere od minisirstva prosvete aprobirane učne knjige in učila se na dotični šoli rabijo, določa učiteljski zbor šole. V. Učenci. Čl. 30. V I. razred osnovnih šol se sprejemajo otroci z dovršenim 7. letom. Ako so duševno dovolj razviti in je v šoli dovolj prostora, se sprejemajo lahko tudi otroci, ki dopolnijo 7. leto v prvi polovici šolskega leta. V narodne šole se sprejemajo otroci le začetkom šolskega leta, razen če so se s starši ali z njihovuni namestniki preselili. V I. razred vpisuje otroke šolski upravitelj, ki vodi tudi matrične posle. Cl. 31. Učenci in učenke so ves čas svojega šolanja dolžni redno pohajati narcxijio šolo. Te dolžnosti so oproščeni: 1. otroci, ki hodijo v kako višjo ali strokovno šolo, v kolikor so te šole urejene tako, da nadomeščajo pouk v osnovnih ali strokovnoosnovnih (meščanskih) šolah; 2. otroci, zdravniško dokazano obremenjeni s telesno ali duševno bolezni}o ali liibo, ki ovira njihov obisk v narmalnem šolstvu alf sicer onemosoča udeležbo pri pouku; ti se oddajajo v socialno skrbstvene šole, oziroma v tozadevne specialne zavode; 3. otroci, ki se poučujejo doma ali v zakonito dovoljenih zasebnih zavodih. čl. 32. Šolske zamude se računajo poldnevno, Učitelj zapisuje zamude in opraviči tiste, ki so nastale iz zakonito opravičljivih vzrokov, a neopravičene dostavlja okrajnemu šolskemu nadzorniku. Za opravičljive zamude veljajo vobče: 1. otrokova bolezen; 2. z nevarnostjo prenosa združeno obolenje oseb, ki stanujejo z otrokom v istem gospodarstvu ali po okoliščinah v isti hiši; 3. bolezen staršev ali dru,^ih domačih, če je otrokova postrežba potrebna; 4. smrtni aii drngače izxedni slučaji v druiini ali v sorodstvu; 5. slabo vreme. ki bi ogrožalo otrokovo zdravje; 6. nemogoča pot. Poraba otroka za domača, poljedelska ali obrtna dela ni opravičliiv vzrok. Za neopravičene zamude se kaznujejo roditclji, odgovorni varuhi ali oni, ki jemljejo otroka v službo ali na delo; in sicer za prve tri dni v šolskem letu z opominoin, a potetn z globo enega dinarja za vsak šolski dan; za dalinjih 30 dni se globa zviša na 3 dinarje dnevno, ako pa otrok še po tem času ne hodi v Solo, se mu sodnijsko postavi varuh. Učenčevim roditeliem, ki plačujejo pod 15 dinarjev neposrednega davka, se denarna globa lahko izpremeni v zaporno kazen. Solsko kazen izreka okrajni šolski nadzornik in }o izvršuje davčna oblast. Cl. 33. Otroške Solske uspehe in njihovo vedenje se vpisuje v katalog dvakrat v letu, in sicer koncem vsakega polletja. Ti redi se vpisujejo tudi v knjižico, ki jo dobi vsak otrok ob vstopu v šolo. Učenec z nezadostnimi redi ponavlja razred. Koncem šolskega leta( se vrši na vsaki šoli šolska razstava otroških izdelkov ter se dovoljujejo tudi javni izpiti, a brez obdarovanj. Učencera, ki z uspehom dovršijo osnovno in nadaljevalno šolo, se izdajajo odpustaice. Za duplikat odpustnice se zahteva kolkovina in taksa, ki se določi naredbenim potom. Čl. 34. Ako učenec boleha na neozdravljrvi ali taki trajni bolezni, ki bi bila nevarna za součence, se lahko izbriše iz šole. Cl. 35. Otroci, ki se poučujejo doma ali v zasebni šoli, morajo polagati na koncu šolskega leta izpit na državni narodni šoli. Za ta izpit se plača u6iteljem, ki izprašujejo, takso, ki se določi naredbenim potom. Kdor se ne bi pokoril temu, se kaznuje z globo od 50 do 300 dinarjev v korvst državnl blagajni. To kazen izreka okrožni šolski nadzornik in zvršuje jo davčna oblast. Izpiti koncem šolskega leta se vrše pod predsedništvom šolskega nadzornika. Za te izpite plačajo cxlborniki šol dnevnice šolskemu nadzorniku. Izpričevala, ki jih izdajajo zasebne šole svajim učencem, so veljavna le tedaj, če jih je podpisal šolski nadzornik. VI. Učitelii (vzgoiltelji). a) Priprava. Čl. 36. Vzgojiteljice na zabaviščih in v pripravljalnih razredih so otroške vrtnarice. Učitelji osnovnih in nadaljevaln i h š o 1 so upravitelji, redni učitelji, začasnl učitelji in pomožni učitelji za posamezne strokovne predn.ete. Na strokovno-osnovnlh (meščanskih) in socialno-skrbstvenih (specialnih) in enakih šolah se nastavljajo: upravitelji, redni učitelji in pomožni učitelji za posamezne strokovne predmete. Na vadnicah smejo poučevati samo redni učitelji. V slučaiu potrebe se dodele v službovanje na strokovno-osnovnih (meščanskih) šolah, socialno-skrbstvenih in enakih šolah tudi za te šole neizprašani redni učitelji osnovnih šol, a najdalje za dobo treh let. Cl. 37. Na moških, ženskih In meSanih narodnih šolah lahko poučujejo učitelji in učiteljice. Na mešanih šolah so lahko upravitelji možki ali ženske, na moških šolah so lahko samo moški in na ženskih samo ženski upravitelji. Cl. 38. Poučevanje v verouku se poveri duhovnikom dotičnega veroizpovedovanja proti nakazani nagradi. Učitelji javnih šol se nikakor ne morejo prisiliti k temu, da bi kakorkoli sodelovali pri pouku verstva ali pri verskih vajah in pobožnostih šolske mladine. Ako ima veroučitelj z verskimi vajami vred najmanj toliko tedenskih ur rednega pouka, kolikor je predpisanih za rednega ali začasnega učitelja dotične šole, ga šolska obla&t lahko imenuje za začasnega ali rednega učitelja. Za verske vaje jfe pri tern všteti eno tedensko uro. Čl. 39. Na vseh narodnih šolah se nastavljajo le posvetne učne osebe, ki so državliani države SHS. Cl. 40. Začasni učitelj (učiteljic a) osnovne šole je lahko vsak, ki je z uspehom dovršil študij na kakem državnem učrteljišču. Prvo leto se morejo nastaviti na najmanj trirazrednici, kjer jih šolski upravitelj uvaja v šolsko službo. To leto velja za poizkusno leto. V njem se da mladim učiteljem prilika, da spoznajo praktičoo šolsko delovanje, zlasti v elementarnem razredu in se uvedejo tudi v administrativno poslovanje šole. Pristojni okrožni šolski nadzorniki so dolžni, da se prepričajo o primernem izpolnjevanju gorenjega in pospešujejo to z odkazovanjem gotovih učnih nalog, v kateri namen se izdajo posebna navodila naredbenim potom. Cl. 41. Za rednega učitelja (učite1 j i c o) osnovne šole imenuje šolska oblast za začasne učitelje (učiteljice) potem, ko jim je b:la priznana učna usposobljenost in če so sprejeti v stalež državnega učiteljstva. Redni učitelji so lahko stalno ali začasno nameSčeni. Čl. 42. Izpraznjena upraviteljska mesta se takoj razpvšejo. Za stalnega upravitelja lahko imenuje šolska oblast samo redne učitelje. Začasno zasedanje izpraznjenih upraviteljskih tnest ureja okrožna šolska oblast, oziraje se pri tem v prvi vrsti na kvalifikacijo in službeno dobo učiteljstva na dotični šoli. Upravitelj osnovne šo)e je hkrati upravHelJ nadaljevalne šole, ki je združena z isto osnovno šolo. Čl. 43. Za pouk v posameznih strokovnih predmetih v osnovni ali nadaljevalni šoli se nastavljajo kot pomožni u č i t e 1 j i lahko tudl druge uporabljive osebe. Prehouna določba k čl. 40.: Za slučaj potrebe lahko nastavi šolska oblast kot začasne učitelje iake osebe, ki sicer nimajo predpisane kvalifikacije, a se drugače izkažejo kot sposobne za opravljanje učiteljske službe. Oni izvršujejo za čas potrebe vse dolžnosti začasnih učiteljey. Redni učitelji lahko postanejo šele po treh letih uspešne službe. 0 začasnem nameščen]u take učne osebe odločuje pokrajlnska šolska oblast Ta prehodna določba velja samo za dobo 10 let po uveljavljenju tega zakona. Cl. 44. Otroška vrtnarica (zabavilja) In učiteljica ženskih ročnih del je lahko oseba, ki je dosegla usposobljenje za ta poklic. Po dveh letih uspešne službe se lahko inienujejo otroške vrtnarice in učiteljice ženskih ročnih del za stalne, če ]e me&to, za katero prosijo, stalno. Čl. 45. Za redne (strokovne) učltelje strokovne-osnovne (meščanske) šole in specialnih šol (socialnoskrbstvene šole: za slepce, gluhoneme, duševno zaostale in podobne) se lahko limenujejo tistl redni učitelH osnovnih šol, ki so dosegli usposobljenje za svojo stroko, vštevši pri tem učiteljs tujih jezikav, telovadbe itd., če imajo zadostno število ur in zadostno usposobljenje za te šole. Redni učitelji na teh šolah so lahko stalno ali začasno nameščenL Cl. 46. Upravitelj strokovno-osnovn'e (meščanske) ali kake specia 1 n e š o 1 e lahko postane le redni (strokovni) učitelj take šole. Čl. 47. Za pomožne učitelje posameznili strokovnih predmetov na strokovno-osnovnih (meščanskih) in specialnlh šolah se lahko nameSčajo spo&obne osebe, da poučujejo posamezne predmete. b) Pravno razmeiie učlteUstva. Čl. 48. Služba na narodnih šolah ie ]aviia državna služba. Pri izvrševanju svoje učiteliske službe je učiteij uradna oseba. Izključeni od učiteljske službe so oni, kl so bili od kazenskega sodišča obsojeni in so izgubili pasivno volilno pravico v občinske zastope. Cl. 49. Vsi stalni in začasni učitelji nu narodnih šolah so državnl urainiki. Čl. 50. Vsi službeni prejemki stalnega in začasnega učiteljstva, osnovnih, nadaljevalnih, strokovno-osnovnih (meščanskih) in špecialnih šol, strokovnih učiteljev na učiteljiščih, vadniških učiteljev, učiteljic ženskih ročnih del, otroških vrtnaric in vsem tem kategorijam enakih, prejemki upokojenega učiteljstva in prcskrba učiteljskih vdov in sirot popolnoma odgovarja tozadevnim določbam za državno uradništvo, za katere se zahteva analogna Lzobrazba ter se s prejemki tega tudi avtomatično regulirajo. Sorazmerno za vsakokratnimi poviški aktivnega učiteljstva se zvišnjejo prejemki že vpokojenega učitelistva. Redni strokovni) učitelji strok.osnovnih (meščanskih) šol dobivajo za 30% višjo temdjno plačo, kakor jo imajo učitelji osnovnih šol z isto službeno dobo. Ta povišek je s temeljno plačo vred všteven v pokojnino. Pri določitvi činovnih razredov, pri napredovanju v viSjo plačilno stopnjo in za določitev pokojnine se vračunajo vsa službena leta, prebita na osnovnih šolah. Redni učiteljl osnovnih šol, ki so dodedeljeni v službovanje na strokovno-osnovne (meščanske) in specialne šole, dobivajo poleg svojih prejemkov kot redni učitelji osnovnih šol še 15% poviška svoje temeljne plače, ki pa ni vračunljiv v pokojnino. Vadniški učltelji uživajo enake udobnosti kot strok.-osnovni (meščanski) učitelji, ne oziraje se na to, ali imajo usposobljenost za meščanske šole ali ne. Enako se uvrste vsi učiteljl, ki imaio poleg usposobljenosti za osnovne šole tudl strokovno usposoblj enost za poučevanje poučevanje posameznih predmetov za višje organizirane šole in s o stalno nameščeni na učiteljišču, strok.-osnovni (meščanskD šoli ali ktki SDecialni šoli ter poučujejo isti predmet (tui-i iezike, telovadbo, glasbo). Redni učiteljl na specialnih Solah (socialno-skrbstvenih: za slepce, gluhoneme, slaboumne, i. dr.), ki so strokovno usposobljeni in nameščeni na kakem takem zavodu, prejemajo doklade, plače in udobnosti kakor (strokovni) meščanski učitelji. Poleg tega veljata dve in pol leti službe na zavodu za tri službena leta. Začasno nameščeni učitelji na šolah, spadajočih v 2. o.. 4., 5 in 6. odstavek, prejemajo enako plačo kot stalni učitelji, a se jim ta ne vračuna v Dohoinino, dokler niso stalno nameščeni. Nekvaliilcirano učiteljstvo na osnovnih šolah uživa prejemke kot uradniški prjpravniki iste kategorije, y katero spada učiteljstvo na šoli. kateri so prideljeni. Potovalni učitelji in učiteljice ženskih ročnih del, ki poučujejo na večih šolah, prejemajo potnino po predpisih za državne uradnike Istega činovnega razreda. Pomožni učitelji za iposebne strokovne predmete na osnovnih šolah in pomožni učitelji za posamezne strokovne predmete na strokovno osnovnih (mešč.) in specialnih šola' dobivajo na?rado po urah, kakor določajo tozaievne naredbe Nai ilž'8 stopnii za stalne učiteljice ženskih ročnih cici, otrošk: vrtnarice in enake, je kaiegorija državnega uradništva, ki odgovarja stopnji z dovršeno strok. osn. (mešč.) šolo, oz. z dovršenimi 4 razredi srednje šole. V to vrsto spadajoče, začasno nameščene osebe imaje enake dohodke, kakor državni uradniški pripravniki iste kategorije. Čl. 51. U p r a v i t e 1 j i n a r o d n i h š o 1, izvzeinši otroške vrtce, prejemajo opravilne doktede, ki se stalnim upraviteljem vračuna v pokojnino. Opravilnina znaša do trirazrednice letnih 300 dinarov, za vsako vzporednico, oziroma vsak naslednji razred, po 50 dinarov na leto. Upravitelji strok.-osn. (meščanskih) in špecialnih šol dobivajo za 30 % zvišano opravilnino, vračunljivo v pokojnino. Učitelji, ki začasno nadomeščajo upravitelje narodnih šol, prejemajo upraviteljsko nagrado v iztneri opravilne doklade za dotično šolo, ki ni vračunljiva v pokojnino. Upraviteljice otroških vrtcev prejemajo opravilno doklado letnih 150 dinarov. Od treh razredov naprej se opravilnina zvišuje sorazmerno z opravilnino ostalih narodnih šol. Za vodstvo internata prj specialnih zavodih prejema upraviteli poleg gori omenjene opravilne doklade še posebno doklado. ki se vračuna v pokojnino. Višino te doklade določa naredba, kl govori o organizaciji tega šolstva. Čl. 52. U č i t e 1 j i c e so v plači popolnoma enake z učitelji. Za učitelje vseh vrst narodmti šol veljajo isti pokojninski predpisi, kakor za ostale državne uradnike. Cl. 53. Do avtomatičnega napredovanja in pokojnine imajo prav i c o le redni učitelji, stalne vrtnarice in stalne učiteljice ženskih ročnih del. Popolno pokojnino dosežejo učitelji narodnih šol po dokončanem 35 službenem letu. V ta čas se računa tudl služba pred usposobljenostjo. CL54. Za disciplinarno postopan j e napram učiteljstvu narodnih šol veljajo istl disciplinarni predpisi kakor za ostale državne uradnike. Cl. 55. Začasne učitelje, nekvalificlrane učlteljc in pomožne učitelje za posamezne strokovne predmete na osnovnih Solah, začasne učiteljice ženskih roinih del in začasne otroške vrtnarice imenuje okrožna šolska oblast. Začasne učitelje imenuje za rednega učitelja pokrajinska šolska oblast. Cl. 56. Stalno nameščenje dosežejo redni učitelji osnovnih šol potom razpisa, ki se objavlja v službenih novinab. Mesto razpiše okrožna šolska oblast, ta tudi izbere izmed kompetentov tri prosilce in jih predloži pokrajinskl šolski oblasti na izblro in v stalno potrjenje. Solska oblast je dolina vsako zavniitev prošnje utemeljiti. Učitelje na strok.-osnovnih (meščansklh) šolah, specialnih šolah in vadnicah nastavlja v vsakem slučaju pokrajinska šolska oblast. Za razpisano službo se lahko javijo vsi rednl učitelji, ki so dosegli učno usposobljenoat za dotično vrsto šolstva. Pri oddaji mesta se ozrra v prvi visti na kvalifikacijo in službeno dobo, a pri enaki kvalifikaciji in službeni dobi se da prvenstvo prošnjiku, katerega rodovinske zadeve v to opravičujejo. Cl. 57. Učitelj, ki je Josegel stalno mesto, se lahko premesti: 1. Na lastno prošnjo; 2. kazensko po obsodbi disciplmarnega sodišča; 3. ako se opusti njegovo učiteljsko mesto. V tem slučaju se mora namestiti vsaj na enakovrednem mestu. V poslednjem slučaiu ima učitelj pravico stalnosti v onem kraju, kamor ga je premestila šolska oblast. Ako se učitelja prestavi iz kakega kraja zaradi opustitve šole all poedinih oddelkov. (Člen 57/3.) ima pravico, da se brez razpisa vrne, ako se sistemizira tekom šolskega leta učno mesto v istem kraju. Cl. 58. Kazenskim potom premeščeni učitelji se ne morejo potegovati za mesto, od kjer so bili odstranjeni in sploh ne merejo prositl za premestitcv, dokler ne pretečejo tri leta, odkar ]e stopila odločitev disciplinarnega sodišča v veljavo. Cl. 59. Za službene potrebe je uporabljati posebe za to nastavljene okrajne substitute in mlajše samske učne osebe z večrazrednic. Cl. 60. Po razpisu nezasedena in prazna mesta, ki se sistemizirajo tekom šolskega leta, popolnjuje šolska oblast začasno z novimi učitelji. Cl. 61. Koliko ur je dolžan učitelj osnovne in nadaljevalne šole poučevati tedensko, se ravna po urniku, kl je predpisan za normalne razmere razreda, v katerem poučuje dotični učitelj, a najvišje število tedenskih ur sme znašati za učitelja osnovne Jole le 24. Maksimalno številourza učitelje na vadnicah se določa naredbenim potom. Maksimalno število ur na otroških vrtclh določa urnik. Za učiteljice ročnih del velja ista učna obveznost, kakor za učitelje na osnovnih tn nadaljevalni(i šolah. Pot se vračuna v obvezno število ur, in sicer 4 km za eno uro po splošnem uradnem kilometerskem razkazu. Za učitelje in upravitelje specialnih šol določa maksimalno število ur tozadevna naredba (opravilnik). Za učitelje strok.-osnovnih (meščanskih) šcl brez razlike stroke je maksimalno števllo tedenskih ur 20; za upravitelje najmani štirirazrednih strok.-osn. (meščanskih) šol znaša najvišja učna dolžnost 10 tedenskih ur, vsak razred, oziroma vzporednica naprej zniža to učno dolžnost za dve uri tedensko. Upravitelji osnovnih šol imaio navadno svoj samostojni razred, so pa upravičeni posamezne učne ure v svojem razredu oddati druglm učnim osebam iste šole. Njih učna dolžnost znaša na dvorazrednicah, ozlroma z vzporednico — 21, trirazrednicah, oz. vzp. — 18, štirirazrednicah, ozlroma vzp. — 16, petrazrednicah, oz. vzp. — 14, Š2St- do osemrazrednicah, oz. vzp. — 12, za vsak nadaljnji razred ali vzporednico po 2 uri manj tedensko. Nadure se honorirajo posebe, kakor se to določi naredbenim potom. Učitelju osnovne šole se lahko nakaže največ pet tedenskih ur preko gorl navedene maksimalne dolžnosti; onemu strokovno-osnovnih (meščanskih) šol pa naiveč 3 ted. ure preko gori navedene maksimalne dolžnostl učiteljem, ki morajo popravljati v svoji stroki otroške izdelke, se vštejejo 3 ure za popravo. Načeloma naj opravija vsak učitelj na šoli določeno maksim^.lno število tedenskih ur. Učitelj, ki poučuie v nadaljevalni šoll, je odvezan pouka v osnovni Soli. Učitelje za nadaljevalno šolo določi po predlogu domače učiteljske konference okrožni šolski nadzornik. Cl. 62. D e 1 o učitelia v Soli In niegovo prosvetno delo izven šole ocenjujejo upravitelj. nadzornik in za to določena komisija po predpisih, ki se v ta nainen izdajo. Ocena se z motivacijo vpiše v kvalifikacijski list. En izvod tega lista se nahaja pri šolski upravi in se pošlje ob premestitvi za učiteljem upravi nove šole, drugl izvod ostane pri okrožnem šolskem nadzorniku. Učitelj ima vsak čas pravico vpogleda in prepisa svcjega kvalifikacijskega lista. Za vse organe, ki imajo vpogled v kvalifikacijo, je uradna tajnost o njej obvezna. Upravitelju vpiše kvalifikacijo v kvalifikacliski list okrožni šolski nadzornik. Proti oceni z nezadostnim redom se učitelj lahko pritoži v roku 14 dni na Dokrajinsko šolsko oblast, ki ukaže ponovno inšpekcijo in odredi za to drugo strokovno osebo. Pritožba je dopustna tudi v slučaju, ako smatra učitelj svojo oceno za krivično. Kakor zgoraj, se tudl tu odredi ponovna inšpekcija. Leto, v katerem je dobil učitelj oceno dela nezadostno, se ne bo računalo za prihodnje periodično povišanje plače, toda ta izguba ne vpliva na kasnejše napredovanje. Čl. 63. Katera postrahska opravila so nezdružljiva z učiteljskim stanom določajo na predlog uCiteliskih zborov učiteljske zborr.ice, pri čemer velja načelo, da se smejo smatrati kot taka le opravila, ki jemlieio ugled ali škodujejo učiteljskemu stanu ter ovirajo šolsko službo. Čl. 64. Državnim uradnikom se računz.jo za slučaj vstopa v učiteljsko službo. ako so sicer izpolnili predpisane poKOje, vsa službena leta. dosežena v drugih strokah. Učiteljem, ki preidejo v druge kategorre državne službe, se računa v pokojnino in napredovanje čas, ki so ga prebili v učiteljski službi. Ves čas. ki so ga prebili učitelji narodnih ?ol v vojaški službi, se šteje brez prikrajšave v učiteljsko službeno dcbo in napredovanje. Učiteljem, ki so službovali na zasebnih šolah s pravico javnosti. a so spreietl v stalež dr- žavnega učiteljstva, je všteti v pokojnino in napredovanje tudl službena doba na zasebnih šolah. Cl. 65. Za učiteljske dapuste veljajo isti predpisi kot za državne uradnike in se izvedejo naredbenim potorn. V študijske svrhe se dobe tudl lahko izrednl daljši dopur.ti. Za ves čas svojega dopusta prejema učltelj polno plačo in ima pravico do posebne podpore, če izkaže, da mu je provzročala nadaljnja izobrazba izredne stroške. Cl. 66. Višja šolska oblast je unravičena iz službenih ozirov upokojiti vsakogar, ki je dosegel polno službeno dobo, a sam ne prosi za upokojitev. Cl. 67. Plače, pokojnine, nagrade, stanarlno, potnino in selitvene stroške dobivajo učiteljl narodnih šol iz državne blagajne. Učiteljstvu nakazuje njegovo plačo pokrajinska šolska oblast. Ta oblast ]e tudi odgovorna za hitro nakazovanje in redno plačevanje. Učitelju narodnih šol pripadajo isti selitvenl stro-ški, kakor drugim uradnikom istega člnoynega razreda. Prehodna določba: Vse dosedaj pridobljene pravice ostanejo prizadetim osebuo ohranjone. Dolinosti. Cl. 68. Učiteljl narodnih Jol so dolžnl Izvrševati vse zakonite predpise in odredbe šolskih oblasti. Čl. 69. Kadar se učitelj prvič uvede v službo, se zapriseže kakor ostali državni uradniki. Učitelja uvede v službo upravitelj. Cl. 70. Učitelj lahko zapusti učiteljsko službo samo tedaj, ako se njegova odpoved upošteva. V nasprotnem slučaju se mu ne bodo vračunala prejšnja leta, ako zopet nastopi službo. Odpoved se lahko javi na koncu šolskega leta in takrat mora biti upožtevana; odpoved, javljenja v začetku šolskega leta, ni treba, da bi bila upoštevana, toda ako se upošteva, ne more dobitl učitelj tekom leta drugega mesta. Ako učitelj brez dovoljenja izostane iz svoje službe 7 dni v kraju ali 15 dnl izven kraja, ali ako brez zadostne opravičbe ne nastopi nove službe v 15 dneh od dneva »ameščenja all premestitve, se smatra, da je zapustil učiteljsko službo in njegovo mesto se razpiše kot izpraznjeno. VII. Uprava In nadzorstvo. Čl. 71. Upravo tj nadzorstvo nad narodniml šolami vrše: 1. a) prosvetnl mtaister z državnlm šolsklm svetom, b) državna učiteljska zbornica; 2. a) pokrajinski šolski svet, b) pokraiinska učit. zbornica; 3. a) okrožni šolski nadzornik z okrožnlm šolskim svetom, b) okrožna učiteljska zbornica; 4. a) šolsko upraviteljstvo, b) učiteljski zbor; Čl. 72. Šolska okrožja in šolski okollši se ustanavljajo po potrebi brez ozira na politlčno razdelitev. — Prvi po načelu, da tvori 80—100 razredov eno Solsko okrožje. Čl. 73. Stanovska učiteliska vprašanja spadajo pred okražne, pokrajinske ta državne učiteljske zbornice. Te so upravna in izvrševalna oblast učiteljsklh skupščin. Cl. 74. 1. a) Državni šolski svet: delokrog državnega šolskega sveta določa ustava ln zakonodaja, b) Državna učiteljska zbornica ]e najvišja prizivna inštanca proti odločbam pokrajinsklhokrožnih učiteljskih zbornic. Delokrog ji določa državna učiteliska skupščina. Cl. 75. Državna učlteljska zbo'r'b ic a sestoji: a) iz 1 stalnega šolskega uradnika-jurista, kl ga imenuje državni šolski svet; b) iz 1 stalnega uradnika-pedagoga, kl ga imenuje na terno-predlog državne učiteljske skupščine državni Solski svet, c) zastopniki učiteljstva, voljenl na 6 let od državne učiteljske skupščine, in sicer 1 za otroške vrtce, 2 z-a osnovne, 1 za strokovno-osnovne (mesčanske). 1 za nadaljevalne, 1 za socialnoskrbstvene šole. Urad državne učiteljske zbornlce je pnklopljen k državnemu šolskemu uradu. CI. 76. Vsakih šest let se vrše pod vodstvom predstojnika pedagoško-didaktičnega oddelka v narodno-šolskem in narodno višje-šolskem oddelku naučnega ministrstva skupščine odooslancev pokrajinskih skupščin v svrho sklepanja o vseh državnih, narodnega in narodno višlega šolstva se tičočih vprašanjih. (Državne učiteljske skupščlne si izdelujejo svoj lastni gibljivl opravilnik.) 2. Pokrajinski Solski svet in pokr'a'jinska Hčiteljska zbornica: a) Pokrajinski šolski svet. Cl. 77. Solsko upravo in nadzorstvo v posameznih pokrajinah vrši pokrajinski šolskl svet s sedežem v glavnem pokrajinskem mestu. Člani pokrajinskega šolskega sveta so: 1. predsednik, volien od srednje-šolskega učiteljstva in potrjen od ministrstva prosvete za dobo 6 let, 2. podpredsednik, voljen od pokrajinske učiteljske skupščine in potrjen od ministrstva prosvete za dobo 6 leč; vsakdo more biti voljen samo v 2 zaporednih dobah, 3. administrativni poročevalci pokrajinskega šolskega sveta, 4. pokrajinski šolski nadzorniki za narodne in srednje šole, 5. dva voljena zastopnika srednješolskega učiteljstva (z namestnikoma). 6. štirje voljeni zastopniki (z namestr.iki) učiteljstva narodnih šol. sorazmerno porazdeljenl na vse kategorije narodnega šolstva, 7. dva profesorja vseučilišča, 8. zastocnik zdravstva, ki ga odpošlje zdravniška zbornlca, 9. 1 zastopnik in 1 zastopnica socialnega skrbstva, ki se smatrata kot zastopnika staršev, 10. 1 zastopnik ljudstva, voljen od trgovskeobrtne zbornice in kmetijske družbe. 11. referent za telesno vzgojo, predlagan od osrednje telovadne zveze. Člane (razen pod 1. in 2.) potrdi prosvetni minister za dobo 3 let. Pod 1., 2., 3. in 4. označeni člani tvorijo eksekutivni in administrativni urad pokrajinskega šolskega sveta. Čl. 78. Delokrog pokrajinskega šolskega sveta: 1. rešuje načelna pedagoško-didaktična vprašanja narodnih šol, 2. izvršuje nadzorstvo nad narodnimi šolaml, okrožnimi šolskimi nadzorniki in sveti. 3. posveča pažnjo narodni izobrazbi vobče in prosvetno-človekoljubnim zavodom posebe. 4. imenuje. namešča, premešča in upokojuje učitelie narodnih šol ter skrbi za izplačevanje »čiteljskih prejemkov, 5. predlaga po zaslišanju nčiteljstva prosvetnemu mtaistru Imenovanja okrožnih in pokrajiaskih šolskih nadzornikov. 6. sestavlja proračun, 7. skrbi za zidavo, razširjenje in vzdrževanje narodnih šol, 8. skrbi, da se šolski zakoni in naredbe točno Izvršujejo, 9. obvešča prosvetnega ministra o upravl ia stanju šol in izdaja vsako leto tiskano poročUo o stanju šol. Poslovnik si določa pokrajinskl šolski svet sam. Cl. 79. Pokrajmska učiteljska zbornica sestoji; 1. iz enega stalnega šolskega uradnlka-iurlststj ki ga imenuje državni šolskl urad. 2. Iz enega stalnega uradnika-pedagoga, ki ga imenuje na terno-predlog pokrajinske uiltel]ske skupščine pokrajinski šolski urad, 3. zastopniki učiteljstva, voljeni ni 6 let od pokrajinske učiteljske skupščlne, in slcer 1 za otroške vrtce. 2 za osnovne, 1 za strokovnoošnovne (meičanske), 1 za nadaljevalne, 1 za socialnoskrbstvene šole. — Urad pokrajinske učlteljske zbornice je priklopljen pokrajinskemu šolskemu uradu. Delokrog pokrujmske učitcljske zbornice: 1. posreduje stik učiteljstva s pokra}inskiml §olskimi sveti, 2. daje utemeljena stroko\Tia mnenja o vseh načelnih pedagoško-didaktičnih vprašanjih narodnih šol, o učnih načrtih, knjigah In učilih, vprašanjih uredbe prosvetno-humanih zavodov in narodne izobrazbe, 3. stavlja iniciativne predloge o vpraSanjlh uredbe in uprave narodnih šol, 4. predlaga ob razpisu učiteljsklh služb lz števila kompetentov Dokrajinskemu šolskemu svctu učiteljske osebe v imenovanje, 5. sodeluje ob premeščanju m upokojitvl učlteljev narodnih šol, 6. pripravlja učne načrte in knjige narodnih šol. 7. nadzoruje narodne šole v administrativnem oziru po svojem strokovnjaku. Cl. 80. Okrožni šolski svet sestoji iz: 1. okrožnega šolskega nadzornika kot predsediuka, 2. zastopnika okrožnega odbora, voljeoega Iz tega, 3. treh zastopnikov učiteljstva, voljenlh oč učiteljstva narodnih šol v okrožju, 4. po tri zastopnike ljudstva, volieni od avtonomne uprave. 5. zastopnika zdravstva, 6. zastopnika telovadne zvezc, 7. skrbstvenega sodnika. Vsi ti zastopniki so voljeni od tozadevnih okrpžnih korporacij; kjer pa teh ni, pošlje kot svojega zastopnika v okrožni šolskl svet osrednje zvezno vodstvo iz svojih članov v dotičnera okraju. — Vsak zastopnik ima svojega namestnika, ki se udeležuje sej, kadar je zadržan zastopnik. — V osebnih zadevah učiteljstva glasujejo le okrožni šolski nadzorniki in zastopnikl učiteljstva. Mesta, v katerih je najmanje 80 učiteljer narodnih šol, tvorijo sami zase šolsko okrožje. V tem slučaju vstopi v okrožni šalski svet namesto okrožnega načelnika župan, a namesto okrožnih zastopnikov 5 odbornikov, ki jih izbere mestni občinski svet. — O volitvah in premembah v svetu se obvešča pokrajinski šolski svet. Podpredsednika in tajnika voli odbor iz svoie srede za leto dni. Poslovnik si določa okrajnl šolski svet sam. Člani odbora, ki žive izven kraja, kjer se vrše seje, dobivajo iz državne bla&ajne odškodnino potnih stroškov in dnevnice. Na seji se morajo izčrpatl vse točke dnevnega reda. Cl. 81. Delokrog okrožnega šolskega sveta, v kolikor ta ni označen na drugih mestih v zakonu: 1. skrb za napredek vseh šol in druglh prosvetnih naprav in zavodov v okraju, posebno p« snovanje In popolnjevanje okrožne učiteljske knjižnice in zapisnik vzornih učil, 2. skrb, da vrše šole svoje dolžnostl po tera zakonu, 3. izvrševanje vsega administrativnega I« eksekutivnega šolskega dela v okrožju, 4. potrjevanje položenih račnnov za potnlno članom.ckrožnega šolskega sveta, 5. potrjevanje sestave in delitve šolskih občin in v tem slučaju odločevanje o razdelitvl šolskega imetja. Cl. 82. Okrožna učiteljska zbornlca. Njeai člani so: a) stalni šolski uradnik-jurlst, kl ga Imenuje pokrajinski šolski urad, b) stalni šolski uradnik-pedagog, kl ga iraenuje na predlog okrožne učiteljske skupščine pokrajinski šolski urad, c) zastopniki učiteljstva, ki jih voli na 3 leta okrajna učiteljska skupščina, in sicer 1 za šolske vrtce, 2 za osnovne , 1 za strokovnoosnovne (meščanske). 1 za nadaljevalne in 1 za socialnoskrbstvene šole. Delokrog okrožne učiteljske zbornice: a) posreduje stik učiteljstva z okrožnim Solskim svetom. b) predlaga učiteljstvo za začasno nameščenje in sestavlja status učiteljstva, c) nadzoruje šole v administrativnem pogled« po svojem strokovnjaku. Cl. 83. Upraviteli. V delokrog upravitelja, v kolikor tega že zakon sam ne določa, spada: 1. dopisovanje šolskih uradov med seboj ia z ostalimi oblastmi, 2. poleg svojega učiteljskega posla upravljanje šole in nadziranje reda, pouka in vzg-oje, 3. objavljanje naredb šolskih In drugife oblasti ter skrb za njih izpolnitev, 4. uprava šolske imovine, 5. vodstvo dela v učiteljskem zboru, 6. obveščanje nadzornika o celokupneni stanju šole koncem vsakega četrtletja, po potrebi tudi češče. Cl. 84. Učiteljskl zbor. Vse učiteljstvo ene šole tvoii učiteljski zbor. Predsednik zbora je upravitelj. Vsak učitelj je doižan prisostvovati sejam učiteljskega zbora. Upravitelj obvešča okrajnega šolskega nadzornika o delu učiteljskega zbora. Delokrog učiteljskega zbora določa pokrajinski šolski svet na predlog učiteljske zbornice. Šolski nadzorniki. Čl. 85. Vse šole, prosvetne in umetniške naprave upiavlja in nadzira ministrstvo po svojih organih, ki so: 1. Pokrajinski šolski nadzorniki a) za osnovne in nadaljevalne šole, vadnice in zabavišča, b) za strokovne osnovne (meščanske) šole, c) pokrafinski šolski nadzornik za deške spretnosti, d) pokrajinska šolska nadzornica za dekliške spretnos-ti. IŠtevilo pokrajinskih šolsklh nadzornikov se ravna po številu šol in učiteljev, kar se določl s posebno naredbo. 2. Okrožni šolskl nadzornUd, za vsako okrožje po eden. 3. Nadzorstvo specialnih šol določa tozadevni opravilnik. Sedež pokrajinskih šolskih nadzornikov je pri pokr. šoi. svetu, sedež okrožnih Jolskih nadzornikov se krije s sedežem okrožnih §ol. svetov. Cl. 86. Imenovanje pokrajinskih in okrožnih "šol. nadzornikov se izvršuje vedno le na predlog prizadetih učiteljskih zbornic. Nadzorniki se morajo jemati iz vrst onega učiteljstva, za katerega šole so določeni. Zbornice smejo predlagati take, kl so dobri učiteljl in so se odlikovali na znanstvenem in prosvetnem polju. Za nadzorniško mesto se zahtveva vsaj 20 letna službena doba. Nadzornik, ki je dopolnil zakonito število službenih let, ne more biti več nadzornik. Pokrajinski in okrožni šol. nadzorniki so začasnl in stalni. Stalnim šol. nadzornikom sc Imenujejo začasni pokr. šol. nadzorniki f-o 4, začasni okrožni šol. nadzorniki po 3 letih nadzorniške službe, če so se v svojem začasnem službovanju izkazali sposobnim. Čl. 87. Za svoje opravilo prejemajo nadzorniki poleg plače kot učitelji letno doklado in sicer opravilnino in potnino, katerih višina se določi naredbenim potem. Opravilnina se računa v pokojnino.. Čl. 88. Za izvrševanje administrativnih in pedagoško-didaktičnih poslov se pokrajinskemu šol. nadzorniku dodeljuje potrebno število učiteljev in okrožnih šol. nadzornikov. Vsakemu okrožnemu šol. nadzorniku se dodeli potrebno število pisarniškega osobja. Cl. 89. V kolikor delokrog okrožn. šol. nadzornika še ni določen v tera zakonu, mu še pripada: 1. Administratlvno nadzorstvo nad vsemi narodnimi šolami v njegovem okrožju, strokovno in instruktivno nadzorstvo nad vsemi zabavišči, osnovnimi in nadaljevalnimi šolami in nad vsemi podjetji .za narodno prosveto v okrožju. 2. Skrbeti mora za izvršitev zakonov in naredb viš. šol. oblasti ter predlagati pokr. šol. svetu polletna poročila o stanju šol v svojem okraju in nasvete o izboljšanju omenjenega stanja. Čl. 90. Za pokrajinske in okrožne šol. nadzornike se sklicujejo najmanj enkrat na leto nadzorniške seje, kjer se nadzorniki posvetujejo o vprašanjih, ki jim jih predloži šol. oblast, ali ucit. zbornice, ali jih stavijo sami na dnevni red. Sklepe teh sej izvršuje pokrajinska šol. oblast skupno 3 pokr. učit. zbornico. Učlteljske skupščlne. Čl. 91. Učiteljske skupščine so: a) državne, b) pokrajinske, c) okrožne, d) domače. Vrše se: a) Državne, vsaklh 6 let, b) pokrajinske, vsaka 3 leta, c) okrožne, vsako leto enkrat, d) domače, redno vsak mesec. Domače skupščine so lahko tudi izredne ter nai se vrše, kadar se zdi šol. upravitelju samemu nujnc potrebno, ali ka_ar jih predlaga ena tretjina zbora ter pismeno predloži razloge in označi dnevni red. Cl. 92. Državne učiteljske skupš č i n e so skupščine odposlancev pokrajinskih skupščin v svrho pogovarjanja o vseh šolstva se tičočih vprašanjih. V njih se volijo tudi članl državne učiteljske zbornice. Cl. 93. Pokrajinske učiteljske skupščine so skupščine odposlancev okrožnih učit skupščin. Naloga pokr. očlt. skupščin je posvetovanje in sklepanje o sredstvih za povzdlgo šolstva v območju pokr. šol. sveta, prireditev učnih načrtov, šolsk. in učnega reda v mejah zakonov, odobritev učnih knjig, stavljanje predlogov za zakonito ureditev vseh zadev, kl se tičejo narodnega šolstva in učiteljstva. Razen tega voliio člane v pokraj, učit. zbornico ter odposlance v državno učiteljsko skupščino. Načeloma pride na vsakih 20 članov pokrajinske učit. skupščine po 1 odposlanec za državno učlteljsko skujpščino; število pod20do8 velja za 20. Čl. 94V Okrožne u.it. skup.čine. Naloga teh skupščin je, da se posvetujejo o stanju narcdnega osnovnega šolstva ter iščejo pota za njegov nadaljnji razvoj in napredek, oziraje se na lokalne potrebe, gospodarske, kulturne in družabne razmere Sploh. Na teh skupčinah, ki so nanje dolžni priti vsi učitelji v okrožju, se vrše tudi volitve učiteliskih zastopnikov v okrožni šclski svet, članov v okrožno učiteljsko zbornico ter odposlancev k pokrajinskim učit. skupščmam. Načeloma pride na vsakih 30 učnih oseb 1 odposlanec za pokrajinsko učiteljsko skupščino; število pod 30 do 15 velja za 30. Čl. 95. Vse skupščine volijo predsednika. Dnevni red določa učiteljska zbornica. Solski nadzorniki so v skupščinah poročevalci za stanje šolstva, in sicer okrožni za okrožje, pokrajinskl za pokrajino in odposlanec ministrstva za stanje šolstva v državi. Sklepi okrožnih, pokrajinskih in državnlh skupščin služijo šolstom oblastem kot podlaga za času primerni razvoj narodnega šolstva. Povračilo straškov in dnevnina obveznih udeležencev teh skupščin se uredi tako, da odgovarjajo dnevninam in potninam državnih uradnikov istega činovnega razreda. Končna določba: Kier je v zakonu govor o učiteljih, velja to enako za učitelje in učiteljice. VIII. ličiteljska izobrazba. A. Učiteljišča. Čl. 96. Dokler ni podlaga višjim razredom srednje šole enotna nilja srednja šola, ko prevzame ta učiteljsko izobrazbo diferencirani pedagoški oddelek, višjega srednjega šolstva in vseučilišče, ima samostojno učiteljišče 5 letnikov in nudi gojencem (gojenkam) popolno teoretično in praktično izobrazbo za pouk na osnovnih šolah. Vstop na vseučilišče je vsakemu absolventu učlteljišča prost. Cl. 97. V I. letnik učiteljišča vstopajo dijakl, ki z uspehom dovrše 4 razrede srednje šole, oziroma štirirazredno strokovno osnovno (meščansko) žolo. Otvarjanje 5ol, v katerih naj se učenci pripravljajo samo za učiteljišča, ni dopustno. V I. tečaj (letnik) se sprejme največ 35 gejencev (gojenk). Če jih je več, se otvori vzporednica. Nesposobnim gojencem (gojenkam) zabrani po I. tečaju lahko učiteljski zbor nadaljnji šolski obisk. V višjih letnikih (tečajih) se odpro vzporednice že, ako presega število gojencev (gojenk) 30. Čl. 98. Učni predmeti so: verouk; pedagogika: vzeojeslovje in dušeslovje tudl z ozirom na abnormalnost, logika z ozirom na pedagogiko, didaktika in zgodovina vzgoje ter pouka; pedatroška praksa z ozirom na mladinsko skrbstvo; (dušeslovje s posebnim ozirom na mladinoslovje); metodika in praksa pouka; učni jezik (slovenščina in srbohrvaščina); en tuj jezik (po kraievnih razmerah); zemljepisje z geologi.o; zgodovina in ustavoznanstvo (sociologlja); matematika s knjigovodstvom; prirodopisje z vajaml; fizika in kemija z vajami; nauk o zdravju in zdravstvena pedagogika; prostoročno risanjc: geometrijsko rlsanje; lepopisje; stenografija; telovadba ln druge telesne vaje; petje, relativno obvezno cerkveno petje In glasba. Na moških učiteljiščih razentega kmeti^stvo z narodnim gospodarstvorn in moška ročna dela; na ženskih učiteljiščih gospodinjstvo z vrtnarstvom, o kuhi, ženska ročna dela ter higiena dojenca s praktičnimi vajami v otroški bolnici. Neobvezno: učenje živih tujih jezikov, pouk v strojepisju in dr. Pouk v neobveznih predmetih in v specialnih strokah vodijo proti posebni nagradi le tozadevni strokovnjaki. Cl. 99. Splošna izobrazba, ki se dobiva na učiteljišču, je enaka splošni izobrazbi, ki jo nudijo višji razredi srednjih šol (gimnazij, realk, realnih girnnazij). Cl. 100. Praktično izobrazbo dobivajo gojenci (gojenke) v prvi vrsti na vadnicah. Vadnica je del učiteljišča. Vadnice so enake petim samostojnim letnikom osnovne šole. Razredi naj šte~ jejo le do 30 otrok. Hospitacije in poizkusi kandidatov (kandidatinj) se vrše tudi na drugih osnovnih (raeščanskih) šolah. Z učiteljišči so združenl tudi otroški vrtci in tvorijo njihov organični del. Cl. 101. Absolventi drugih srednjih šol se morejo smatrati, da so dovršili učiteljišče. ako se eno leto vadijo na učiteljišču in prisostvujejo pedagogiki. Iz petega ali šestega razreda srednjih sol se morejo sorejernati dijaki v II. ali v III. letnik (tečaj) na temelju diferencialnega izprta. Izobrazba na učiteljiščih se zaključuje na istl način kot na druglh srednjih šolah. Čl. 102. Vsak učitelj se smatra po dveh (treh) letih zadovoljivega službovanja za usposobljenega. Izkaz usposobljenja izdaja okrajni šol. nadzornik. ČU 103. Pripravi za usposobljenost na strokovnoosnovnih (mežčanskih) šolah služijo dveletni vseučiliški tečaji, ki jih posečajo od šolske oblasti izbrani učitelji, usposobljeni za osnovne šole. Izpite polagajo lahko tudi učitelji, usposobljeni za osnovne šole, kot privatisti. Prebodna določba. Dokler niso urejeni ti tečaji, se more doseči usposobljenost za strok.-osn. (mešč.) šole po najmanj 5 letnem službovanju s posebnim izpitom. Priprava na izpit se vrši tudi v poscbnih tečajih na učiteljiščih. Obseg snovi za tečaje in izpite določajo posebni predpisi, kjer naj se upošteva, da se razen občih predmetov kandidatom nudi prilika, da dosežeio uspos.b_-..-.¦.¦u za poučevanje stroicovnih predmetov, s kateritni se bodo odlikovale strokovncK>snovne (meščanske) šole po svoji smeri (trgovski, kmetijski, tehniški itd.) V dobi obiskovanja tečajev se kandidati urijo v praktičnem šolskera delu na b.rokovni-osnovni (me§čanski) šoli kot vadnicL Obiskovalci tečajev morajo na koncu vsakega semestra polagati izpite iz predelane tvarine (v obliki kolokvija). K izpitu se pripuščajo razen kandidatov, ki bi izvršili tečaj in ki so v tem času na seminarski način delovali praktično v zbirkah ali izdelovali pismene na.oge, tudi privatisti z isto predizobrazbo. Izobrazba na teh tečajih se zaključuje kakor običajno na vseučiliščih. Cl. 104. Na ženskih učiteljiščih naj se otvorijo industrialni tečaji, v katerih se vzgajajo m i/.obražujejo bodoče učiteljice žen^tih ročnih del. V osnovi teh tečajev je treba upoštevatl poleg vseh panog ženskih ročni del tudl umetno in oblačilno obrt, strokovno In krojno risanje ter pouk v gospodinjstvu v polnem obsegu. Tečajf tnorajo trajati najrnanj dve leti. Čl. 105. Podroftnejša določila o organlzaclji učiteljske lzobrazbe se izdajo naredbenim potom; normalne učne načrte, kakor tudi šolski in učni red za učHelJišča Izdelajo strokovnjaki, vzeti Iz vrst učiteljskega zbora teh šol. Čl. 106. Vsa učrteljišča so državnl zavodl, vsak zavod pod lastnim vodstvom. Učiteliski zbor tvorijo učitelji, ki so dovršill vseučilišče in z uspehom obiskovali eno leto pedagoški seminar. Pri vsakem učiteljišču se po možnosti osnuje dobro urejen internat, dijaški dom ali jedilnica. B. Nadaljnja učheljska izobrazba. Čl. 107. V svrho nada,'in)e učiteljske izobrazbe ima vsaka narodna šola svojo priračno učitdjsko knjižnico. V vsakem šolskem okrožju se ustanove okrožne učiteljske knjižnice in po možnostl okrožnl pedagoški muzeji, katerih uprava se poveri odseku. ki ga izvoli okrožna učiteljska skupščin^. V območju pokrajuiskega šol. sveta se osnujB osrednja znans.vena knjižnica in pedagoški muzej za svobodno uporabo učiteljstva narodnih šol. Njuna uprava se poveri odseku, ki ga izvoli pokrajinska učiteljska skupščina. S to osrednjo knjižnico so okrožne knjižnice v trajni zvezi. Kier so velike pedagoške knjižnice in muzeji že osnovani od države ali od drugih korporacij, se njihovo delovanje podpira z rednhni državniml subvenc.jatni. V svrho nadaljne učiteljske izobrazbe v pouku in v vzgoji prirejajo šolske oblastl redne tečaje na vseučiliščih m na drugih višjih zavodih. Obisk teh tečajev je brezolačen in zvezan z primernimi subvejicijami. Za nadaljno izobrazbo učiteljstva na kmetijskih, obrtnih in na trgovskih nadaljevalnicah se ustanove brezplačni ln subvencionirani učiteljski tečaji na vzgledno urejenih poljedelskih, obrtnih in trgovskih šolah. Cl. 108. Nada.jni učiteljski Izobrazbi služijo še naslednje naprave in uredbe: a) pedagoške akademije in vseučiliški pedagoški seminarji kot učni in raziskovalni zavodi za člove.ki telesni m duševni razvoj. Kjer je le mogoče, se s tcmi zavodi združijo osrednje pedagoške knjižnice; b) obisk drugih visokih šol, kl se n]ih predavanja m seminarji po potrebi razširijo s primernimi dopolnitvami vseučiliških oddelkov z ozirom na splošno m stanovsko učiteljsko izobrazbo; c) s temi oddelki (b) združeno se ustanove vzgledne šole, obsegajoče vse kategorije od otroškega vitca do vštevši srednjo šolo v svrho poglobitve stanovske učiteljske izobrazbe vseh šolsklh kategorij; č) učne osebe, ki sodelujejo prl nadaljnl učtteijski izobrazbi, prejemajo za svoje sodelovanje od države posebne nagrade; d) vsak učitelj dobi po 5. letih praktičnega poučevanja dvomesečne dopuste v svrho študij; e) posebno nadarjeni učitelji dobe večkratne študijske dopuste in študijske podpore; f) v svrho skupnih poučnih potovanj se Izdajajo državne podpore; g) v poučne svrhe se odredi za učitelje prosta vožnja po železnicah in parnikih. Čl. 109. Podrobnejše odredbe z ozlrom na nadaljno učitcljsko izobrazbo se izdajo tudi še naredbenim potom. Končna določba: Kjer Je v zakonu govor o učiteljiščih, velja to za moSka ta ženska učiteljišča.