POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN IZHAJA TRIKRAT TEBEŽSSKOt OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH ile*. 20 » Nariaor, četrtek, 20. februarja 1941 m Leto X¥| Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstvu mesečno din 20.—. — Uredništvo in upravui Maribor, Ruška cesta 5, pošt. predal 22, telef. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje. Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din OM Uradniki In nameSienci nimajo eksistenčnega minimuma Kaj je ugotovil ban? Na seji banovinskega sveta je ugotovil ban g. dr. M. Natlačen, da je znašal eksistenčni minimum za uradnike od 1. do 6. skupine 1. 1938 din 2550 mesečno, januacja letos pa din 3380. Leta 1938 je imelo eksistenčni minimum samo 57 odstotkov uradnikov, januarja letos pa samo 11 odst. Vsi ostali so plačani pod minimumom. Za nižje uradnike je znašal eksistenčni minimum 1. 1938 din 1840, letos pa 2560. L. 1938 so imeli eksistenčni minimum samo uradniki IX. položajne skupine, letos pa so vsi nižji uradniki plačani pod eksistenčnim minimumom. Eksistenčni minimum zaslužiteljev je bil preračunan 1. 1938 na din 1100, januarja letos pa na din 1550 na mesec. Minimum iso imeli 1. 1938 samo služite-lji in kvalificirani delavci državnih samoupravnih ustanov, letos pa ga nima noben služitelji ali delavec. To vprašanje zanima v Sloveniji 39 tisoč javnih uradnikov in uslužbencev. Socialne in moralneposledice tega stanja si lahko vsak sam misli. Cvetkovič — Aca Stanojevič Obisk ministrskega predsednika Cvetkoviča pri predsedniku Narodne radikalne stranke Aci Stanojeviču. Dne 17. t. m, je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič v Niški banji obiskal predsednika Narodne radikalne stranke Aco Stanojevča. Kakor znano, je Aca Stanojevič odločen protivnik JRZ, čije predsednik je Dragiša Cvetkovič. Aca Stanojevič ima tudi popolnoma svoje poglede na prilike in ureditev razmer v državi in se z njim strinja v načelu vsa združena opozicija. Zato je obisk ministrskega predsednika pri Aci Stanojeviču vzbudil pozornost. Ministrski predsednik pa je izjavil o tem obisku časnikarjem to-le: »Nisva vodila nikakršnih pogajanj. Današnji časi niso ugodni za taka pogajanja o notranje političnih vprašanjih. Sedaj je potrebno, da smo vsi združeni in da vodimo računa o splošnih koristih. To je za sedaj dovolj.« Kljub temu pa se povdarja, da je treba pripisati temu razgovoru v Niški banji precejšnjo važnost. O ustaljenju vrednosti di-narja se posvetujejo Novi guverner Narodne banke dr. Radosavljevič se posvetuje z bančniki zaradi ustaljenja vrednosti našega dinarja. Država se je od začetka vojne zadolžila pri Narodni banki za 7930 milijonov dinarjev. Ako 'bi se to nadaljevalo, bi bila posledica zadolževanja inflacija (poplava papirnatega denarja). Povečan obtok bankovcev je povzročil tudi skok cen, dasi smatrajo, da je bojazen trgovcev in drugih pred inflacijo več kriva povišanju cen. (In špekulacija?) Bančniki zahtevajo zajezitev naraščanja kmetijskim proizvodom in smatrajo, da bi to ustalilo cene. Nadalje svare pred nepremišljeno ukinitvijo zaščite denarnih zavodov. Vaje proti plinskim napadom V Angliji računajo s tem, da bodo Nemci napadli s plinskimi bombami. — Zato so te dni imeli vaje, pri katerih so uporabljali nek lahek plin za solzenje. Izkazalo se je, da se plinske maske dobro obneisejo in da so ljudje disciplini-Tani. Večno prijateljstvo med Bolgarijo in Turčijo Podpisan |e nenapadalni pakt, ne da bi se obe državi odrekli pogodbenim obveznostim z drugimi driavami Kaj pišejo bolgarski listi Turški zunanji minister Saradžoglu in bolgarski poslanik v Ankari, Kirov, sta dne 17. t. m. podpisala bolgarsko-turško izjavo, ki se glasi: Turška in bolgarska vlada sta se sporazumeli zaradi določitve smeri njune zunanje politike v odnosu do njunih vzajemnih koristi, kakor tudi o skupnih ciljih, da ohranita zaupanje in prijateljstvo med obema državama. Zato ostaneta zvesta svojemu prijateljskemu paktu, ki potrjuje nedotakljivost miru ter iskreno in večno prijateljstvo med Turčijo in Bolgarijo. V želji, da bi obojestransko nadaljevali s to politiko zaupanja, ki je v najtežjih trenutkih zagotovila mir z medsebojnim spoštovanjem njune lastne varnosti, sta se sporazumeli — brez posledice za njune pogodbene obveznosti z drugimi državami — tako-le: Turčija in Bolgarija se vzdržita slehernega napada. Ohraniti in poglobiti hočeta razumevanje v medsebojnih od-_ nošajih dobrega sosedstva, prežeti najbolj prijateljskih namenov druga proti drugi. Skrbeli bosta za povečanje medsebojne trgovine. Istočasno izražata željo, da bi tudi tisk obeh držav prevzelo čustvo prijateljistva. Izjave državnikov o paktu Saradžoglu je izjavil: Skromni dokument, ki bo morebiti preprečil nove zaplete na Balkanu »Zarja« piše: »Tuji in domači listi so mnogokrat razpravljali1 o razmerju med Sofijo in Ankaro v zvezii z; razvojem vojne, posebno v zvezi z italijan-sko-grško vojno. Turški listi so 'odkrito izjavili, da je Turčija proti prehodu tuje Vojske skozi Bolgarija Najnovejši dogovor med bolgarsko in turško vlado kaže v novi luči 'cdmose med obema državama, v zvezi s tem pa tudi položaj na Balkanu ... Podčrtati je treba, da ta izjava tudi ne razveljavlja dogovora med Turčijo in Anglijo) izza oktobra 1939...« Kako tolmačijo v Zedinjenih državah? V Zedinjenih državah smatrajo, da je pogodba med Bolgarijo in, Turčijo nemško in sovjetsko delo. SSSR in Svetovno časopisje, ki presoja položaj na Balkanu z zrelišča koristi velesil, je glede tega pakta različnega mnenja. En del trdi, da je pakt nemško delo in da omogoča Nemčiji svobodo akcije čez Bolgarijo proti Grčiji, ker se je Turčija obvezala, da ne bo napadla Bolgarije in da ta obveza velja tudi za slučaj navzočnosti ali prehoda nemških čet v oz. čez Bolgarijo. Drugi del časopisja pa podčrtava v paktu izrecno povdarjeno izjavo, da ima pakt veljavo brez posledic za pogodbene obveznosti obeh podpisnic z drugimi državami. To pa lahko znači, da je Turčija vezana samo proti Bolgariji, da bo retspek-tirala meje Bolgarije. Ako pa bi Bolgarija postala oporišče tuje države in bi s tem ne bila več v stanju nuditi jamstva za respektiranje mej proti svo- jateljstva in zaupanja med Bolgarijo in Turčijo. Generalni tajnik turškega zunanjega ministrstva pa je dejal, da je pakt sveži vetrič v zadušljivem ozračju. Nemčija sta se sporazumeli, da Nemci- ,a Dr, naoadu cez Boteamo „a Grcuo bo(iisi, da je fopogledno ve- zana proti Angliji, ali pa je zaradi lastne varnosti in iz lastnega nagiba. Pri presoji prihaja tudi v poštev, kakšne obveznosti ima Turčija razen do Anglije tudi do Grčije. Grčija je srtseda Turčije in nihče ne ve, kako bi sprejela Turčija pohod proti grški Traciji čez bolgarsko ozemlje. *5-ki « • *• Nemčija pritiska na Grčijo? Ameriška agencija CBS poroča iz Aten, da je nemška vlada takoj po podpisu bolgarsko-turškega sporazuma pozvala grško vlado v Atenah, naj nemudoma sklene mir z Italijo, Vij *W-*i to ja pri napadu čez Bolgarijo na Grčijo ne bo ogrožala Dardanel,- nakar je sovjetska vlada pritisnila v Ankari, da je turška vlada izjavila svojo neintleresi-ranost za nemške akcije čez Bolgarijo. H v-'c ^ ' 9 %- m . U ^ m MA u L C * * Podpis tega pakta je svet nekoliko iznenadil. Balkanski narodi podpis pakta o večnem prijateljstvu med Turčijo in Bolgarijo lahko samo pozdravijo in pri tem Kirov je rekel, da je pakt dokaz pri-'izrečejo svoje obžalovanje, da se bal kanske držve niso že davno poprej sporazumele in medsebojno povezale s sličnimi pakti. Ako bi bile to storile, bi bil danes položaj na Balkanu čisto drugačen, kot pa je. Letalski boji nad Anglijo Nemško vojno poročilo Dne 16. t. m. je neka podmornica potopila 11.000 ton sovražnih ladij, neka druga pa še 4000. Letala so napadala letališča, taborišča, pristanišča in tovarne ter letališča v južnovzhodni Angliji. Do danes so nemška letala potopila v svoji akciji proti Anglij 150.000 ton ladjevja. Letala so uničila tudi več angleških letal na tleh. V zadnjem tednu je Anglija zgubila v boju z Nemci in Italijani 162 letal. Angleško vojno poročilo V noči na 17. t. m. je bilo zelo malo nemških letal nad Anglijo. V nekem mestu v severovzhodni Angliji so nemške bombe porušile več privatnih hiš. Ubitih je bilo več ljudi. Angleška letala so bombardirala pristanišča na Holandskem: Hellevoets-luis, Zeebrugige, Midleburg in Den Hel-der. V noči na 17. t. m. so angleška letala metala bombe na nemška oporišča v Franciji, Nemčiji, na Danskem in Norveškem. Nad Anglijo so bila 17. t. m. sestreljena 4 nemška letala. Dne 17. t. m. so bile potopljene 3 nemške ladje z okroglo 18.000 tonami. V noči na 18. t. m. so nemška letala skoro vso noč metala bombe na London in okolico ter na vzhodno Anglijo. Dve nemški letali sta bili sestreljeni, dve pa težko poškodovani. Angleška letala nad Krakovom Angleška letala so v noči na 17. t. m. preletela 1600 km dolgo zračno črto iz Londona do Krakova v zasedeni Poljski, kjer se stikata nemška in sovjetska meja. Vendar pa na Krakovo niso metala bomb, ampak letake. Skupno so torej letala preletela 3200 km in bila 9 ur neprestano v zraku. To je doslej najdaljši polet angleških vojnih letal. — (Dolžina tega poleta je enaka razdalji London—Split.) Izgube ladij Angleška admiraliteta poroča: Dne 17. t. m. so bile potopljene 3 italijanske trgovske ladje s 14.000 tonami in poškodovana ena vojna pomožna ladja. V tednu do 9. februarja je bilo potopljenih 9 angleških ladij z 19.000 tonami in 4 zavezniške ladje z 10.500 tonami. V zadnjih devetih tednih so bile zgube, razen v enem tednu, vse pod minimumom. Od 7. januarja dalje pa je bilo zaplenjenih 73.000 ton nemških, 170.000 ton italijanskih in 14.000 ton nevtralnih ladij pod sovražno kontrolo. Gd začetka vojne je Nemčija zgubila 1,330.000 ton trgovskih ladij, Italija 623.000 ton in nevtralne države pod kontrolo Nemčije 60.000 ton. 18. kongres komunistične stranke v Moskvi Stalin je bil izvoljen v V Moskvi je dne 16. t. m. začel 18.1 kongres komunistične stranke. Stalin je I bil navdušeno pozdravljen in izvoljen v predsedstvo kongresa. Glavni tajnik osrednjega odbora komunistične stranke Georgij Malenkov je v otvoritvenem govoru orisal prilike v sovjetski industriji in dejal, da je neokretna birokracija, nemarnost in slaba uprava kriva slabih rezultatov v razvoju industrije. Naglasil je, da je treba uveljaviti načela stahanovstva (tekmovanja med delavci, kdo bo več, hitreje predsedstvo kongresa. in boljše napravil), v občinah in okrajih pa nastaviti tajnike, ki se bodo posebej brigali za povečanje industrijske proizvodnje v svojem območju. Treba je skrbno izbirati ravnatelje v podjetjih. Delavci pa se morajo prilagoditi tehniki, da bodo lahko držali korak z razvojem tehnike. »Pravda« pravi, da mora stranka izvršiti okret na levo, kar se tiče dela v industriji in pri prometu ter nadzirati industrijo in promet, da se vse smernice in ukazi točno izvršb. Boji na albanskem bojišču trajajo z nezmanjšano silo Italijansko vojno poročilo in obrambne naprave. Grško vojno poročilo Doma Š4% I za neko višino so imeli Italijani iOOO Ponovni govor predsednika slovenskega deia ! ujetih, padlih in ranjenih, ostanek 200 JRZ Kulovca o političnem premirju. V so- Dne 16. t. m. so 'bili boji zlasti na fron- mož se je umaknil. j fc‘oto. dne 15. t. tn. zvečer je gov.oril v Mari- ti 11. armade. Italijanska letala so bom-; y nogj na 15 ^ ni so angleška letala boru predsednik JRZ in minister dr. Kulovec, bardirala grške čete, njih zbirališča, tren! napacila Brindisi v južni Italiji in ct^k Rekel je: »Kaj je naravnejše, da nosi odgovor- Lazaretto, nadalje kraj Buzi pri Tepe- nost za splošne narodne in državne koristi v leniju, italijansko taborišče Laitici in Prvi vrsti politična organizacija, ki zastopa italijansko vojsko na umiku na cesti , večino naroda. Če je tako, ali ni potem! po-vsem Dne 16. t. m. se je nadaljevala ofen-! Klisura—Berat. J naravno, da se morajo tudi manjšinske skupine živa grških Čet, ki stalno pridobivajo' Dne 17. t. m. SO se vršili hudi boji V dvigniti nad ozke strankarsko-politične spore, na ozemlju. Najhujši boji so bili severno 1 odseku planine Trebeše. Grško topni-j™ raven splošno narodnih pogledov ter Po-od Tepelenija in na višavah okrog Kli- j štvo obvlada vse področje Tepelenija ^gati ustvarjati splošne narodne in državne sure. Osvojenih je bilo več italijanskih! in Klisure. Italijanski napadi so bili od- vrednote. Samo v Sloveniji so se javljali za- oostojank. Pri protinapadih so imeli biti z velikimi izgubami za napadalce, stopmki političnih .organizacij, ki tega ne no-Italijani težke izgube. Na severnem bo- j V zadnjih 4 dneh so letala zmetala več ■ ■ ■ Stavljajo si vprašanje, kdo ima v Slo-jišču je italijanska obramba še vedno'bomb na italijanske postojanke in opo-jveni)i večino- En° )e žot°vt>. da je tisti, ki to čvrsta. Ob morju so grške čete zopet i rišča kot poprej v 6 tednih. Ujetih je; vprašanjejitavijo, nimajo in je nikdar ne bodo ipredovale. Zajetih je bilo 200 Italijanov in precej orožja. V boju bilo sestreljenih 34 italijanskih letal Eritreji nespremenjen. V Abesiniji se je nadaljevalo prodiranje proti Gondar-ju. V italijanski Somaliji so se Italijani morali umakniti na reko Džubo. Štetje nekoliko napredovale. Zajetih je bilo1 bilo 100 Italijanov. V zadnjih 9 dneh je imeli... To potrjujejo volitve vseh 40 let n&- nnn T*_T::____________________________ V 1.«.:,, ' k;1~ ooetroUD«;li 7.A Ualitanelfili letni zaj... Tukaj slovesno izjavljam, da imamo ir.i zgodovinsko legitimacijo slovenskega naroda, da ga zastopamo v njegovem domače-pjliiič-nem in državnem življenju ... Silno se motijo oni, ki gledajo v mojem političnem; prizadevanju za pomirjenje v političnem življenju in za podpiranje večinske stranke v splošno narodnih in državnih ozirih našo slabost. Ali mar ti gospodje mislijo, da si zaradi osebnih ambicij privoščimo lahko še nadaljnje cepljenje naroda? Ali naj naš narod dio M.hm . . glej. . . podstavki, oh .. . tisti z vojaki, .. saj veš?« Neleka je dvignila glavo in neutešno koprnenje, ki je odsevalo iz njenih oči, je Mereyntjeja še bolj zmedlo. >:Da... ali si vendar že enega vrgel po tleh?. . Mislila sem si že, da si sploh ne 'boš upal!« Msereyntje je zardel do ušes. Vsi njegovi upi na dober uspeh njegovega neprijetnega podviga so naglo splavali po vodi. Zvok njenega glasu je le predobto razodeval, da je neprestano mislila na to hudodelstvo in da je smatrala za zilo edino le to, da je predolgo trajalo, predno bo žrtev doprinešena. Toda Mereynt-je še ni hotel odnehati. »Ti! ... saj imava vendar dovolj posode v najinem stanovanju ... kaj jo je treba še več?« Ntleka je vstala s klopice, ki je predstavljala železniški voz, stopila k zadnji steni stanovanja in odgrnila zaveso pri oknu. Mereyntjei je opazil na steni prazno polico, ki ie bila pogrnjena s kosom rdečega, svetlega blaga, ob robu deske pa so visele nalepljene papirnate čipke. "Tu sem ga bom položila,« je rekla mala deklica in njen glas je zvenel ostro in odločno. Mereyntjejevo od bojazni utripajoče srce se je zgrozilo. Tako je že s tem računala! Vse je bilo pripravljeno za namestitev čudovitih' Črepinj. »Toda Češnjica,« je slabotno skušal ugovarjati, »čuj vendar.. . jaz ... da, veš, ti. . . podstavki, oh . .. glej, ti, saj sploh ne morem do njih! Res ne!.. ,« Neleka ga je ostro pogledala ... Njena rjava ročica je počasi zopet potegnila zagrinjalo čez okno in Me-revntje je imel občutek, kot da je zakril sonce oblak. Potem je rekla s trdim glaskom: ->Ali hočeš s tem reči... da sploh nočeš meni na ljubo razbiti nobenega podstavka?« »Da,« je razdražen priznal mali deček, »ne upam si, Češnjica.« ,>Sem si mislila.« ga je zasmehovala Neleka in v njenem glasu se je odražalo preziranje. »Takoj sem vedela, da si navadna copata.« Brez besed mu je vzela Misotjo z naročja in položila ubogljiva otroka v posteljo. Ta njena pomembna, surova kretnja je težko prizadela Mereyntje>a, mislil je, da je zavržen, pregnan s sveta, na katerem sta živela skupaj in ki bi bil brez Neleke prazen in pust ter brez veselja. Obupan je vzkliknil: >Da, ampak zakaj hočeš ravno to, česar ti ne morem dali? Dovoli mi, da ti prinesem karkoli drugega s seboi .. . Ali hočeš še kakšno veliko, stekleno kroglo?« Jaz hočem samo črepinje podstavka z vojaki!« Sedla je in mu obrnil hrbet; glas ji je bil kričeč in sovražen. Merevntje ni mogel vzdržati. Položil je roko okrog njenih ramen, ona pa se ga je otresala. Pobit je rekel: »Bodi zopet dobra, Češnjica... ako jih res imaš tako rada, jih boš pa dobila.« TRBOVLJE Medšoiske mladinske smuške tekme. V nedeljo, dne 9. t. m. so se vršile v Trbovljah mladinske smuške tekme v smuku in slalomu. Tekmovali so med seboj učenci 1. in 11. deške ljudske ter meščanske šole Spričo velikega zanimanja za ta- lepi narodni šport v Trbovljah je bil 'tudi odziv mladine pri tekmah nad vse časten. Po predhodnih izločilnih tekmah ie bilo končno pripuščeno k nedeljskemu tekmovanju le po 10 najboljših smučarjev z vsake šole. Neugodne šolske stavbne razmere ne dopuščajo, da bi se lahko učenci vsako popoldne Sistematično vežbali pod vodstvom svojih učiteljev, ker posečaio šolo v turnusih. Zato je bil komaj teden dni posvečen treningu. — Tekmovanje v smuku se je vršilo predpoldne izPod Planinske vasi na precej težki progi, dolgi 1300 m z višinsko razliko 100 m. Uspehi so bili sledeči: 1. Zidar (mešč.) 2:49, 2. Šprogar (I. deška) 2:51, 3. Ocepek (II. deška) 2:59. 4. Orač (II. 2:59, 5. Tratnik (m.) 3:01. Ker ie bil cilj v neposredni bližini farne cerkve, je tekmovanju prisostvovala velika in pestra množica občinstva. Z živahnim aplav-diranjem je krepko vzpodbujala tekmovalce k večjemu elanu. — Isti tekmovalci so popoldne opravili še tekmovanje v smuških likih. Smučišče je ležalo na daleč vidnem in sončnem kraju pod Ojstrim Tekmovalna proga je bila dolga 150 m z višinsko razliko 40 m. Tekmovalci so morali pokazati vso svojo spretnost Pri 20 precej težko postavljenih vratih. Poudarjamo, da je bila to prva medšolska tekma- v slalomu in da je večina tekmovalcev prvič in z velikim zanimanjem opazovala alejo modrih in rdečih zastavic. Toda vsa čast jim, vsi so se znašli in najboljši so pokazali sledeče rezultate: 1. Šprogar (I.) 42:s, 2. Zidar (m.) 43:6, 3. Rep (1.) 43. 4. Lubi (I.) 46:0, 5.-Mrzel.(I.). 46:2. Tudi tej tekmi je prisostvovalo ' lepo število staršev in prijateljev mladine. — Končni rezultat v kombinaciji nam prikazuje sledečo sliko: I. in 2. mesto si delita Zidar (m.) in Šprogar (I) s po 276 točkami, 33 Rep (I.) z 298 toč., 4. Tratnik (m.) z 306 toč., 5. Orač (II.) z 309 točkami. — V skupni oceni po šolah so to pot zmagali učenci I. drž. deške ljudske šole, ki so dosegli skupno 3072 točk, tesno za njimi na drugem mestu so dijaki meščanske šole s 3079 toč., dočim so na tretiem mestu učenci 11. drž. deške ljudske šole s 3434 točkami. — Doseženi so bili mnogo boljši- rezultati, kot lani. — Vrhovni vodja tekem je bil učitelj Rihar Rafael. Z njiim vred pa sta ves čas sodelovala Pri organiziranju tudi strok učitelja pom. šole Kimovec France in Pavčič Marijan. Nesebično in požrtvovalno je ves čas pomagal z nasveti in praktičnim delom tudi diplomirani smuški učitelj Gorjup Janež, a pri samih tekmah še strok, učitelj tnešč. šole Černelič Božo in nekateri člani smuškega odseka SPD. — Upamo, da letošnja prireditev ne bo ostala osamljena. — Smuk! HRASTNIK Iz seje občinskega odbora. Dne 12. t. m. se je vršila plenarna seja občinskega odbora. Po poročilu župana s. Malovrha, ki se je vzelo soglasno na znanje, se je razpravljalo o najetju občinskega posojila v znesku 250.000 din v svrho nabave najpotrebnejših živil. Najetje posojila ie bilo soglasno sklenjeno. Sklene se, da se pošlje v poboljševalnico mlado O. V. Oskrbninske stroške v višini 100 din nosi občina. V razpravi glede krajevne potrebe po snovanju nove gostilne na prošnjo dospe Her co£ Jožefe in Avsenak Rozalije, se odbor soglasno izteče, 'da take potrebe ni, vendar pa tem-u ne bi nasprotoval, ako pristojna oblast tako dovoljenje izda, V isti zadevi se prečita še dopis 'kr. banske uprave, v katerem, se poziva občino, da točno utemelji krajevno potrebo glede podelitve krčmarske obrti g. Bantanu Brunotu. V tem slučaju krčma sicer že davno. postoja, (Sre le zaradi spremebe imetnika obrti. Na predlog odbora oskrbovalnega urada se imenuje kot poslovodja v obč. preskrbovalnem uradu g. Podrenik Alojz. Sklene se nadalje, da se bodo brezposelne podpore v bodoče delile po sledečem ključu; oženjen brez otrok 240 din, z enhn ali d/ema otrokoma 300 din, s tremi do štirimi otroki 360 din in s pet in več otroki pa 500 din. Vrhu tega se prizna oženjenim v tujem stanovanju po 100 din za stanarino, katera se vroči hišnemu lastniku. Ostavko na odborn. mesto, ki sta jo podala izvoljena namestnika Jerič Jos. in Pod-menik Matija se sprejme, ker se je odbor prepričal, da imenovana o-dborniške dolžnosti v resnici ne moreta vršiti. Po kratki debati o nekaterih problemih, ki zadevajo občino, se seja zaključi. — Odbornik. Zahvala. Podpisani se iskreno zahvaljujem vsem kemičnim delavcem in uradnikom, ki so mi priskočili na pomoč v moii bolezni in onemoglosti ter darovali znesek din 383.75. Da-rovani znesek mi je bil v veliko pomoč v tem težkem času. — Karnar Martin, Brnica. LOKE PRI ZAGORJU TPD je že pred leti napravila nov rov za pridobivanje premoga. Imenuje se: Loški rov. V tem rovu je zaposlenih že večje število rudarjev". Večina teh rudarjev pa dela stalno v mokroti. Voda, ki se uporablja pri zasipavanju izkopnin v vrhnji etaži, pronica skozi Premogovno ali jalovinsko plast na spodnje etaže' in to povzroča mokroto-. Vsi Prizadeti rudarji se pritožujejo zoper ta nedostatek, ki bi se pri dobri volji TPD dal vsaj ublažiti, če že ne popolnoma preprečiti. Ker pri tem največ 'trpi zdravje rudarjev. Pomisliti je treba-, da mora rudar ne samo ves premočen delati. ampak potem tako premočen in zraven Se prepoten po delu iti iz tega rova 10 minut daleč v bližnji Kisovec, k.ier se v kopalnici Sele umije. Kopalnica v Kisovcu je pa taka, da res ne zasluži imena kopalnica. Tu bi bilo res želeti, da bi TPD potrebno ukrenila, da se zaščiti zdravje rudarjev. MARIBOR Nemška obsodba renegatstza Glasilo Nemcev v Banatu je objavilo te -dni se udajajo priprosti Ijudlje brez posebnega pre- oster članek proti nemškim renegatom, Povod zato mu je dalo, ker so se baje neki pomad-žarjeni Nemci udeležili plesa madžarske mladine v Beogradu in si pri tem oblekli celo madžarske narodne kroje. Nekoliko jugoslovanskih listov se sedaj peča s tem nemškim člankom, ki je vsaj pri nas prvič odločno obsodil izneverjenje svojemu narodu, takozvano renegatstvo. Člankar predstavlja renegate kot moralno manjvredne elemente naroda, ki jih je treba z vso doslednostjo in rigorozno izločiti ter pretrgati z njimi družabne stike. S člankom se strinjamo. Renegatstvo spada med- najbolj žalostne pojave propadajoče morale dotičnega človeka. Le manjvredni ljudje postajajo rene-gati. Med širokimi sloji naroda, ki niso užili primerne izobrazbe v šoli, drutžibi, organizaciji, zlasti ne višje kulture, se pojavlja renegatstvo misleka pritisku tuje popagande in se dajo z lahkoto zapeljati ter včlani'ati v organizacije, ki gojijo narodu tujo miselnost. Tak nedozorel član naroda, najsi bo delavec ali kmet, se hitro uda. ako se mu obljubi služba ali boljši časi, ko bo lahko zopet kupoval žemljo za dva krajcerja, brez zapreke prodajal vino, ali živino čez mejo. Proti tem ostankom preteklosti bo pač treba zlasti na meji poglobiti kulturno in socialno-pc-litično delo, zlasti med delovnim ljudstvom ter omogočiti, da bo lahko vsak svobodno vršil to za narodno in državljansko vzgojo potrebno delo. Za vedno pa so zgubljeni oni moralno defektni ljudje, ki so posečali 10 do 14 let nižje in višje šole, vsrkavali kulturo in zgodovino svojega naroda, ki so po materi ali očetu ali obeh kri tega naroda, pa so sedaj naenkrat presedlali kot rene-gati v drug tabor. Za takšno neznačajno kruho- bolj podzave-dno, posebno v krajih, ki so živeli borstvo ni nobenega opravičila in zasluži tudi stoletja pod tujim gospodarskim', nacionalnim in političnim pritiskom in kulturno zasužnjeni. Kjer zaznamujejo tako zgodovinsko preteklost mmm S Pšenična moka za bolnike — », *• -t-r Ze večkrat smo v našem listu opozarjali, da je, treba dati ljudem tudi belo moko-, ki je potrebna 2a- pripravo jedil, zlasti pa jo morajo dobiti razni bolniki. Sedaj menda bolniki lahko dobijo pšenično moko. izkazati pa se morajo s posebnim zdravniškim spričevalom, ki ga pri nas lahko izstavijo le zdravniki mestnega fizikata. Iz naslednjega primera pa bo razvidno, kako ta zadeva v praksi izgleda. Neka bolnica, ki že nad eno leto boluje in se je v teku tega časa morala Podvreči operaciji črevesa-, ne sme uživati črnega kruha in drugih težkih jedil, zato si je te dni priskrbela zdravniško spričevalo za pšenično moko. Zaradi njene dolgotrajne bolezni ji je službujoči zdravpik računal samo din 30 za spričevalo, dočim baje drugače znaša taksa in honorar din 60. Nabavila si je nato predpisane 4 kg pšenične moke po din 9 za 1 kg in če k temu priračutiamo stroške za zdravniško spričevalo, stane torej 1 kg moke za bolnika din 16.50: bolnik pa, ki bo moral plačati celo takso, si bo lahko nabavit pšenično moko 1 kg po din 24. ' -i. j-." 'J : — —- , ' U". >-.--,,4 l '—Ui - rr. - popolnoma nemogoče Pa- je. da bi si mogli nabaviti po tej ceni pšenično moko revnejši bolniki. Pristojna oblast naj nujno odredi, da bodo delavci in nameščenci ter vpokojenci dobili tozadevne zdravniške izkaze brezplačno, če zdravniki spoznalo, da iz zdravstvenih razlogov potrebujeio belo moko za prehrano. Menimo pa. da bi za dobavo moke ničlarice ne bilo treba tako strogih predpisov, t. \ -< v Kaj pa je s posebnim podpornim fondom za tCKSiiice.' Ko je lani nastala kriza v tekstilni industriji zaradi pomanjkanja bombaža, se je v gotovem časopisju pisalo na dolgo in široko o ustanovitvi posebnega fonda za podpiranje brezposelnih tekstilnih delavcev in delavk. Vsi prizadeti so mislili, da je stv,ar urejena in da se bo dalo dobo brezposelnosti prebroditi brez večjega pomanjkanja Sedaj pa, ko je pomanjkanje in revščina med tekstilci na- višku in se brezposelni sprašujejo, kje bi utegnil biti tisti podporni fond, šele vidijo, da ga sploh ni. Bilo je pač veliko besed in hvalisanja, zato pa je resnica tem bolj grenka. Posledice pomanjkanja moke in uvedbe nakaznic se že kažejo v pekovski obrti. 25 pomočnikov je že na cesti. Kruha se peče premalo, da- bi mogli imeti zaposlitev vsi pomočniki, za pecivo pa tudi ni moke, kajti, te dni jo je dobilo 50 pekarn samo 1400 kg, ali na pekarno celih 28 kg. Prost uvoz modre galice in razpust kartela zahtevajo vinogradniki. Nadalje so za omejitev pitja dalmatinskih vin v Sloveniji, za ukinitev trošarin na vino, zavarovanje vinogradov proti toči in mrazu ter razdelitev viničarskega fonda med onemogle in stare viničarje. Ce se zavaruje vinograde proti toči, naj bi se še viničarje proti nezgodam in za starost; »L \ Proračunska seja mestnega sveta mariborske mestne občine se bo vršila v četrtek, dne 27. t. m. ob 18 uri v mestni posvetovalnici. 25 letnico zakonske zveze sta v krogu svojih domačih te dni praznovala ss. Marija in Franc Jevšnikar, železniški delavec v tukajšnji delavnici drž. žel. Dasi je družina živela ves čas v skromnih, lahko bi rekli- slabili razmerah, ker plača železniškega delavca pač ne zadostuje za preživljanje 6 članske družine, je tned zakoncema ves čas vladala najlepša harmonija in medsebojno spoštovanje. Tako sta skupno prenašala često tudi težke udarce v življenju. Razen za štiri lastne otroke skrbita še za tri otroke neke unirle sorodnice, tako da znaša skupno število 9 družinskih članov. Oba sta se že od zgodnje mladosti udejstvovala v, socialističnem delavskem gibanju, zlasti pri delavskem društvu »Deto-, ljub-, zadrugi »Delavski dom« itd. Razumljivo je, da v stanovanju s. Jevšnikarja ni nikoli manjkala »Delavska Politika«, katere naročnik je, odkar postoja, prav tako pa je bil tudi naročen že poprej na delavske časopise. To je Pač mtiboljšl vzgled zavednega delavca, ki je vreden omembe in posnemanja. Čestitkam znancev in prijateljev se pridružujemo tudi mi z željo, da bi vrla jubilanta še mnogo desetletij v harmoniji in skupnem delu pomagala širiti socialistično miselnost. Materinski tečaj. V četrtek, dne 20. februarja se bo vršilo v »Ljudski univerzi); z začetkom ob 20. uri predavanje dr. Lebanove o snovi: »Otroške bolezni v šolski in predšol-j ski dobi«. 1 v družbi samo preziranje in dosledno izločitev takih ljudi iz narodnega občestva. Združenje zidarskih mojstrov v Mariboru poziva vse zidarske pomočnike in vajence, ki še niso dvignili poslovnih knjižic, da to čim Preje storijo zaradi likvidacije združenja. Na 5 mesecev zapora je bila pred tukajšnjim okrožnim sodiščem obsojena 48 letna zasebnica Klara- Jerrent, ker je žalila narodni čut. Državni tožilec se je zaradi prenizko odmerjene kazni pritožil. Velika razprava proti ponarejevalcem denarja se vrši te dni pred tukajšnjim sodiščem. Zagovarjati se mora 28 oseb, ki jih obtožnica dolži, da so se bavili s tem prepovedanim poslom. Zaslišanih pa- bo nad 200 prič. Din 1300 gotovine je nek prefriganec ukradel kovaču državnih železnic Ivanu Mlakarju, ko se je kratek čas mudil v neki gostilni \; Dravski ulici. S tem v zvezi je bil aretiran neki E. G., pri katerem so našli le še 248 din, dočim je ostali znesek razdelil in zapravil po gostilnah. iNož v hrbet je nek neznanec zagnal v mestni klavnici mesarskemu pomočniku J. Primožiču in mu prizadejal precej hudo poškodbo. Narodno gledališče. Sreda, 19. februarja: zaprto. Četrtek, 20. februarja ob 20. uri: »Lepa Vida«. Gostovanje Danilove in- Kralja, člana ljubljanske drame. CELJE Vknjižba za inozemsko društvo. V zemljiški knjigi celjskega okrajnega sodišča je bila te dni vknjižena na posestvu vrtnarije pokojne Avguštine Dirnberger v breme vrtnarja Franca Dirnbergerja nadzasfavna pravica- za varnost posojilne terjat\e v znesku din 4000 in za postranske obveznosti določene varščine po din 800 v prid posojilodajalca društva »Reichsdeutscher Hilfsverein« (Pomožnemu društvu nemških državljanov) v Ljubljani, podružnici v Celju. Predstavnik tega društva v Celju- je g. ing. \Valter Grahmann v Celju, zaposlen pri tvrdki A. Westen d. d. KRANJ Število brezposelnih je letos večje, kakor kdajkoli prejšnja leta. Prijavljenih jih je sedaj 1388, dočim jih je bilo lansko leto v istem času 1078. Brezposelnost še vedno narašča. Tukaj pa niso všteti oni, ki niso prijavljeni pri Borzi dela. Veliko je pa tudi takih, ki so samo delno zaposleni, zlasti v tekstilni industriji Podpora, v kolikor jo brezposelni sploh dobijo, je tako malenkostna, da komaj zadostuje za prehrano za dva ali največ tri dni v tednu. Napisne table so se pojavile na zidu župne cerkve, ki opozarjajo na nevarnost plazov s cerkvene strehe. Za škodo, ki sta jo že dve osebi zaradi tega utrpeli, noče biti odgovorna ne občina in ne župnišče. Pred leti je bila cerkev znotraj vsa prenovljena, kar je stalo veliko denarja. Naj bi bili takrat še napravili strešno zaščitno ograjo, da bi bili v času snežnih plazov varni mimoidoči ljudje. S tem bi pa bilo zadoščeno tudi predpisom zakona, <» k«l.. »u ki.. i i t , , >,* i t K.l»» V upravni odbor podružnice Hranilnice dravske banovine (prej Mestna hranilnica) so bili imenovani odvetnik dr. Megušar, mizarski mojster Pollak in posestnik Draksler iz Stražišča. JESENICE Leposlovno knjižnico je otvorila za svoje delavce K1D. Knjige se bodo izdajale delavcem K1D brezplačno. Iz seznama je videti, da so knjige lepo odbrane. Vsak tak pojav ie treba iz kulturno-prosvetnih vidikov pozdraviti. Želeli bi samo, da bi ta knjižnica zainteresirala za knjige one naše delavce, ki doslej še niso nič čitali ali pa so čitali premalo, ker to bi bil res velik kulturni Plus, če bi se 'to zgodilo. Ne želeli bi pa. da bi ta knjižnica vzela čitatelje dosedanjim že obstoječim društvenim knjižnicam, ker bi ne bilo Prav, če bi se otež-kočilo že tako in tako težko delo takih društvenih knjižnic, ki razpolagajo vse samo s skromnimi sredstvi, bile so pa in so še vedno pionirke ljudske prosvete med tukajšnjim delavstvom. Ker smo prepričani, da tudi ustanovitelji te nove knjižnice niso imeli takega namena. želimo, da naj se vsa propaganda za-obisk nove knjižnice vrši prvenstveno med ljudmi, ki društvenih knjižnic doslej niso obiskovali. Ce bo uspelo zainteresirati take ljudi za čitanje, potem ho knjižnica res uspešna. In to želimo vsi. POSLEDNJE VESTI Nemško vojno poročilo: Dne 18. t m, so nemška letala napadla letališča in železnice v Angliji z velikim uspehom, Zadeta je bila ena trgovska ladja. Ob zahodni irski obaii je nemško letalo zadelo z bombo nizozemski petrolejski parnik »Tenia«. Eno angleško letalo je moralo pristati v zasedenem ozemlju in je bila posadka vjeta. 2 nemški letali pogrešajo. Angleških letal ni bilo nad Nemčijo. Angleško vojno poročilo: Dne 18. t. m. je bil potopljen nek angleški minolovec- — V Eritreji stoje- angleške čete, ki prodirajo s severa. 75 km od Kerena. Angleško vojno poročilo: V Abesiniji je bilo zavzeto mesto Gorjan v pokrajini Godžan. — Pretekli teden je bilo nad Anglijo sestreljenih 7 nemških letal. — V noči na 19. t. m, ni bilo nemških letal nad Anglijo. UršKo vojno poročilo: Dne 18. t. m. je bilo vjetih 300 Italijanov in. zaplenjenega precej orožja ter zavzete nove postojanke. Turčija, Grčija in Anglija. Pred podpisom pakta z Bolgarijo je sprejel turški zunanji minister Sa-radžoglu angleškega veleposlanika in grškega poslanika ter se z njima prisrčno razgovarjal. Zaplet na Daljnjem vzhodu. Angleška vlada je pozvala svoje državljane, da zapuste od Japoncev zasedeno Kitajsko Enak poziv je dala tudi ameriška vlada. — V Singapo.re je pnUo v e h k o avstralskih voiakov. Darlan-Laval. Podpredsednik francoske vlade admiral Darlan ima v Parizu razgovore z Lavalom. Romunska vlada ie podržavila tovarno lokomotiv in orožja »Malaka«. Tovarna je delala z velikim dobičkom. Velik parnik z živili je priplul v Španijo iz Amerike z dovoljenjem angleških blokadnih oblasti. Silni viharji dvijajo v Španiji. Valencija in Leon sta zlasti prizadeta. Na Atlantskem! morju in v Gibraltarju je ustavljena plovba, — Na Portugalskem je vihar pred par dnevi napravil škode za nad eno milijardo escudov. Vlada ie dala za -prvo pomoč 20 milijonov escudov. Zaradi viharia ie morala en angleški bombnik pristati na Portugalskem. Posadka je 'bila internirana. Novi tanki. Vlada Zedinjenih držav je naročila za 3 240.600 dolarjev tankov, ki merilo skoro 7 metrov v dolžino in se gibljeio v vodi s hitrostjo 10, na- suhem pa s hitrostjo 23 mib' na uro. Urutfuav se pogaja z Zedinjenimi državami glede kred-tov za oboroževanje. Nove pokrajine primerne za pridelovanje krvčuka iščeio ameriški strokovnjaki v Braziliji fob reki Amazoni), v Peruju in raznih drugih državah, ki so pod ameriškim varstvom. Pšenico kupujejo na Hrvatskem pod roko po din 4 do din 4.50 za. kg, dUsi je uradna cena samo din 3 za kg. Ban je zato prepovedal vsak izvoz pšenice iz tlrvatske. ■Romunija nam ponuja več nafte v zameno za intermaguezit. Dve ladji soli srna dob.Ti iz Italije in jo je sedaj res dovolj na razpolago. IZ CESKE Upokojitev bivšega primatorja dr. Zjenkla. Kakor znano, je bil dr, ZenkI po ukinitvi češke samostojnosti primator, to je župan mesta Prage, pa ga je potem protektor von Neurath odstavil. Od takrat naprej o dr, Zeniklu ni bilo ničesar več slišati. Pri nas so se širile govorice, da je umrl. Iz pravkar diošlih praških' listov pa posnemamo, da so se izvršile v socialno zavarovalnih zavodih (kot naš SUZOR) spremembe v -vodstvu in je bil namesto upokojenega ravnatelja dr. Petra Zenkla imenovan za člana statutarnega ravnateljstva Vladimir Vydra. Dr. Zenkl je bil namreč pred izvolitvijo -za primatorja ravnatelj v sociiallno zavarovalnem zavodu, a se ie tej plači za časa županovanja izrecno odrekel. Iz teh' vesti je torej razvidno, da dr. Peter Zenkl še živi. — Dr. Zenkl ie tudi predsednik Zveze češkoslo-vaških-jugoslovanskih lig v Pragi in je pred leti v Mariboru predaval o češki socialno politični zakonodaji. Sprememba v osrednji socialni zavarovalnici. Dosedanji ravnatelj tega zaveda nemški ministrski svetnik dr. Kurt Wilhelmi, je bil imenovan za generalnega ravnatelja, a na njegovo mesto, nemški član ravnateljstva dr. Franz Koreis. Na praškem Staromestnem trgu se je vršila v nedeljo slavnostna zaprisega oddelkov SA praške standarte 52, katere so se udeležili protektor von Neurath, vodja sudetskih Nemcev Konrad Hemlein in SA skupinovodja Mo-ve. Henlein ie imel slavnostni govor, pri katerem se je spominjal borb sudetskih in praških Nemcev na Češkem, nakar se je izvršila zaprisega in je godba zaigrala nemške himne. Oddelki so potem korakali po praških ulicafi. Vdova Mikulaša Aleša, Marija Alešova, je dne 8. februarja umrla v praškem- sanatoriju v Podoli v starosti 84 let. Nikolaš Aleš ie bil odličen češki umetniški slikar in smo nedavno v našem listu poročali o krasni izdaji njegovih ilustracij narodnih pesmi v zbirki »Špaliček«. Iz Slovaške Novo vseučiliško mesto v Bratislavi ima v načrtu ministrstvo prometa in javnin del na vrhu bratislavskega gradu in ob vznožju griča. Ministrstvi razpisujeta nagrade za načrte, ki znašaio 425.000 slovaških kron. Tudi na Slovaškem draginja. Dne 13. februarja je zopet začel začel zasedati slovaški parlament, ki obravnava vladin predlog zakona 0 novi ureditvi plač državnim uslužbencem. V načrtu je zvišanje plače nižjim uradniškim kategorijam za 40 do 50 odstotkov, srednjim pa za 20 da 30 odstotkov in višjim za 5 do 15 odstotkov. Razen tega bi se naj izplačali dodatki oženjenim in za otroke. Cene za pomaranče je določil najvišji urad cen tako, da smejo stati 5.90 K do 6.50 K za 1 kg. Prekoračenje teh cen bo najstrožje kaznovano. Mezdno glbanle jeklarjev v GuStanju K 2 1 olia 1 kg kisa 30 kem, jajc 6 kom. limon 30 dkg kvasa 10 škt. vžigalic Že v »začetku januarja t. 1. so obratni zaup-1 1 in pol kg čebule niki sporočili ivodstvu tukajšnjega podjetja j 1 in pol kg mila željo delavstva »glede povišanja doklad zaradi ( 2 in pol kg sode naraščajoče draginje. Vodstvo podjetja pa ta- j 2 litra luga krat ni dalo nobene odločilne izjave. Po pre- J 45 litrov mleka teku treh tednov »so se zaupniki zopet zglasili pri vodstvu tovarne. To pot jim je bilo sporočeno, da podjetje še nima seznama cen življenjskih potrebščin iz svoje prodajalne. Zaupniki so bili upravičeno začudeni, da je treba tolika časa za ugotavljanje cen v lastni prodajalni, ko vsak trgovec, čim prejme blago, takoj ve, po koliko ga bo prodajal. Delavstvo je prepričano, »da gre za zavlačevanje, ki je bilo pri dosedanjih sličnih akcijah delavstva pri vodstvu tovarne običajno. Spričo takega »zadržanja tovarne je delavstvo »seveda ogorčeno. Ker tovarna nikakor ne more iz? računati cen življenjskim potrebščinam, smo jih pa izračunali mi in vzamemo kot osnovo ______________________ izdatke za petčlansko družino in mesec. Naš bolniška 'blagajna (III. kat.) indeks je sestavljen na podlagi indeksa, ki je , pokojninsko zavarovanje v veljavi pri Mežiški »svinčeni družbi in pa pri -Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. Te številke, vzporejene z zaslužkom našega delavstva, naj gospodje primerjajo in potem povedo, ali ie izabteva delavstva po povišku mezd upravičena ali ne. 6— Q 21 — 31.»50 6.50 16.25 44— 88— 3— 135.— 28— 56.— 8— 8.— 2— 60— 1.50 9— 42— 12.60 1— 10.-- za živila 1.674— Prišteti je še izdatke za obleko, obutev in drugo v znesku 50 odst. gornje vsote Nadalje ie vračunati: 400 kg »premoga Vi m drv stanovanje davek 837— 96— 62— 100— 32— 52— 45— Letos ie izdala CD zaradi izrednih razmer, v »katerih živimo, žal, samo koledar, o katerem smemo reči, da je še kar dobro ureien. Poleg lepcjslovnih sestavkov najdemo v njem tudi precej »gradiva, ki »bo »služilo delavcem v vsakdanjem življenju — semkaj moramo šteti predvsem Odločbe Vrhovnega sodišča o delovnem pravu, ki jih je »prav skrbno zbral s. dr. Avg. Reisman, nadalje ie objavljenih nekaj prav primernih vzgojnih člankoiv Milice Stupanove, jasno pa je, »da »se v mnogih člankih »odražajo, oziroma komentirajo tudi sodobni dogodki. Izmed leposlovnih prispevkov moramo zlasti »opozoriti na sp»om»in Toneta Mačka »»Po l»ub-ljanskih hotelih«; pisec nam je že v lanskem Koledarju opisal nekaj značilnih dogodkov iz svojega »življenja, letos nam je pa v enostavnem, a jedrem jeziku »podal prav zanimiv P1®" rez predvojnih ljubljanskih hotelov, življenja njihovih gostov, gospodarjev, predvsem pa hotelskega »»osebja«. Želimo, da nam Tone Maček čim prej obogati »našo memoarno književnost s svojimi spomini; taki »spomini delavca bodo nekaj svojevrstnega. — Prav tako zanimivo je toplo pisan članek dr. Reismana »Na Indeks za petčlansko rodbino in mesec zna- ša: Količina Cena za enoto din Skupaj din 9 kg ničlarice 9— 81— 6 kg »moke št. 2 5.50 33— 3 kg pšeničnega zdroba 9,— 27— 3 »kg ajdove moke 9.50 28.50 31 kg krušne moke 7— 217 — 4 kg koruznega zdroba 5.50 22— 6 kg govejega mesa 16— 96— 3 kg telečjega mesa 20— 60— 7 »kg »masti 30— 210 — 2 kg prekajenega mesa 26— 52.— 40 kg krompirja 2— SO.— 8 kg sladkorja 18— 144.— 2 kg soli 2.50 5.— 2 kg riža 18— 36— 2 »kg fižola 7— 14— pol kg kave 80— 40— 1 kg kavine primesi 21— 21 — 2 kg »žitne kave 36— 72— pol kg testenim 5— 2.50 Skupaj mesečno 378. Celokupni mesečni izdatki za pet- j sprxkoclu z Ivanom Cankarjem«, ki nam v mjem člansko družino znašalo torej Z8VB. odkrije nekaj novih črt našega najvačjega pi- Koliko pa znaša zaslužek jeklarjev? Vzemimo srednjo urno plačo po din 5 in 25 zmen »mesečno (200 ur) din 1000— 200— 300— SO— 120 — 30— 20 odst. akordne doklade draginjska doklada za delavca »za ženo za 3 otroke »po 40.-za stanarino ___________ skupno ima petčlanska družina jeklar, delavca mesečno dohodkov din 1730,— Delavci, »ki nimajo akordne doklade, dobe mesečno še din 200 mani! Sedaj pa naj si gospodje v tovarni sami izračunajo, »kolikšna je razlika med potrebo ;n satelja. — »Listje« »Karla Grobeljska na svojevrstni način obravnava problem »Hlapca Jerneja«; čeprav je črtica napisana pod močnim Cankarjevim vplivom, se vendar kaj prijetno bere. — Vladimir Kapus nam »v članku »Zima v planinah« zelo nazorno in zanimivo opisuje življenje »divjih koz; takih orisov iz narave bi si želeli prihodtajič več. — Pesem imamo letos samo eno: Ivana Potrča »Sinoči* me dekle je vprašalo.« — Tudi prevodi (Čapek im lija Ilf) so posrečno zbrani. Sodoibnim dogodkom je posvečen »Politični koledar« (s slikami iz Anglije); prav aktualen je Dostojevskega nazor o bodoči nemško-ruski pogodbi, oris Churchillove osebnosti, ki ga je spisal Nemec (seveda pred sedanjo vojnio), in pa Churchillov članek o Trockem, Koledar krasi precej lepih slik; izmed domačih umetnikov jih je prispeval nekaj Lj». Ravnikar. Več je bolgarskih slik, ki so razvrščene pod skupnim naslovom »Bolgarska »umetnosti«; tu »bi si želeli, da bi bilo pod vsako navedeno tudi slikarjevo ime. Ne zdi se nam pa primerno, da so za »mašilo »objavljene slike, ki smo jih imeli priložnost videti že v prvih koledarjih. T. m Delavski pravni svetovalec 1. »marca izprazniti. Ali res moram zapustiti stanovanje v tem kratkem času? Odgovor: Če nimate izrecno dogovorjenega odpovednega roka, se smatra, da je bU molče sklenjen tak »odpovedni rok, ki je običajen v dohodki. Za osnovo »računa pa smo vzeli cene kf . aU pa zakoniti. Za »odpoved ne- v prodajalni našega Konzumnega društva za ‘ Mežiško dolino, ki so »primerno nizke, ker naša zadruga ne išče »dobička. Jeklarji, na vas je ležeče, da podprete svoje Najem vinograda (Trbovlje) I Začetkom septembra je mojster učenko zopet Vprašanje: Sem upokojen »rudar in imam v j poslal domov. Jaz sem ji zato preskrbel dru-najemu mal vinograd s stanovanjem. Pismene god službo in bi lahko 13. septembra začela najemne pogodbe nisem »sklenil. Nedavno sem z delom. Mojster pa je prišel 2 »dni prej sam šel v gozd sekati kolje za vinograd in mi je po njo, češ, naj se vrne in da se »bodo po kon-nato gosoedar pisal, da moram stanovanje do čani učni dobi pogodili »za primerno plačo. Delavec. ČRNA PRI PREVALJAH O okrožnicah in o načrtu »Jadranske straže«. »Jadranska straža« za gornjo Mežiško »dolino je naslovila okrožnice na delavske zaupnike, v katerih izjavlja, da si je nadela nalogo nuditi delavstvu, to je članom J. S., možnost letovanja na morju. Pravi v teh okrožnicah, da je v glavnem namen, ohraniti zdravje delavstvu, oz. zboljšati zdravstveno stanje delavskih družin. Zato želi, »da se »delavski zaupniki po-ti*m poslanih okrožnic izjavijo, »dali se strinjajo s tem načrtom. Čim bi bilo razvidno, da je zanimanje za to akcijo, bi 'bil takoj sklican članski sestanek, na katerem bi se obravnavalo: 1. Splošna »zamisel; 2. ustanovitev delavskega dopustnega fonda pri poštni hranilnici; 3. plačevanje periodičnih obrokov; 4. izvolitev delavskega počitniškega odbora; 5. slučajnosti. Sledi »podpis predsednika in tajnika. — Mi ta načrt J. S. prav toplo pozdravljamo, posebno ako bi se omogočilo delavstvu, da »dopust res lahko izrabi za oddih in okrepitev zdravja. — Vendar delavski zaupniki niso merodajni odločati o svobodnem času posameznika, še manj pa celote. To je odvisno od svobodne izjave vsakega posameznika. Kolektivno se to že zaradi tega ne more izvesti, ker mnogo delavcev bo dopuste izrabilo za posete sorodnikov in bodo s seboj vzeli tudi ženo in otroke. —» Gotovo pa »se bo tudi načrtu »oz. akciji JS pridružilo mnogo delavcev, ker temelji na popolnoma zdravi in dobri zamisli. Toda odločitev mora biti popolnoma svobodna. Kaj Je z »Ljudsko univerzo«, katera je ob ustanovitvi obljubljala višaj enkrat mesečno razna predavanja? Mi čakamo potrpežljivo že zelo dolgo na prepotrebna in podučna predavanja in ker teh ni, hočemo pojasnila, kakšni so vzroki, da jih ni? Morda so nastala nasprotstva med samimi ustanovitelji ali Politična ali osebna? Hočemo pojasnila ali »predavanj, ker za to je bila tudi »Ljudska univerza« ustanovljena! i SENOVO PRI RAJHENBURGU Šolsko poslopje na dražbi. Leta 1927, ko je pri nas županoval g. Jože Škoberne, se je začela graditi nova šola. Občina ie za gradnjo šole najela posojilo v znesku din 3,600.000. V zvezi z gradnjo te šole so potem nastale čudno zapletene zadeve, s katerimi se je pečalo okrožno sodišče v Celju. Kdor se pobl.že zanima za tisto ‘stvar, llaihkp vpogleda par kilogramov težki akt pri celjskem okrožnem eedišču. Glede same zgradbe »pa najzgovornejše pričajo razni nedostatki, ki so se pojavili v teku desetih let, odkar šola stoji. Predvsem so morali odstraniti s strehe stolpič z uro, ker je bil ta stolpič prava nevarnost za poslopje V času večjega deževja. Voda je namreč tako obilno »pronicala okrog stolpa v poslopje, da je večkrat pretila prava pravcata polava spodnjih nadstropij. Ura sama je stala več tisočakov in jo sedaj nameravajo montirati v stolp podružnične cerkve. T»o delo bo pa najbrž o-pravil nek krojač, ki se razume tudi na ure. Najhujše pri vsej tej stvari pa je to, da se občina ni mogla »rešiti dolga, ki ga je napravila za novo šolo. Letno se je odplačalo po nekaj stotisoč, toda dolg je kljub temu rasel in narasel v težke milijone. Posojilodajalec se ie končno naveličal čakati na odplačilo in je sedaj predlagal dražbo šolskega poslopja, ki je tudi že razpisana. Poslopje je ocenjeno na 3,5 miliionov dinarjev, dolg pa znaša kljub vi--okim odplačilom, ki jih je »občina vršila, o-krog 5 milijonov dinarjev. Senovčani se sprašujejo, zakaj prihaja na dražbo ta stavba, zakaj ne tudi imetje tistih, ki so to stvar zakrivili? Dozorela je pa ta zadeva v času, ki je na las »podoben razmeram, kakršne so bile, ko se ie začelo z zidanjem šole. Kako je gotovim danes pri duši? Ako bo šola prodana, kam bodo hodili naši otroci v šolo? 700 delavcev in nameščencev je sedaj zaposlenih pri rudniku in ti imajo lepo število otrok. Občani so plačali v desetih letih gotovo toliko, kot je znašal prvotni dolg. Poldrug milijon pa naj bi plačali tisti, ki imajo to stavibo na vesti. Uit# v-ia c »4*11 Občina »bo zgubila vse plačane milijone in bo ostala brez šolskega poslopja: V nnj-»holjšem slučaju »bo smela potem zanj plačevati visoko najemnino. To je popoln, strašen polom, fsi* vf-- -6 fr > i »a . •».» .»»., i« * •* >i v? h =s|hr» — Framis-rudar. SELNICA OB DRAVI Nova šola. Sčasoma bo naša šola dobila inventar, — Potrebno bo nabaviti klopi. — Škoda, »da »se ni »začasno krila nabava opreme iz deponirane kavcije, kakor tudi iz zadržanih 10 »odstotkov, ki se podjetjem izplačajo šele po predložitvi obračunskih načrtov, Ta denar je sicer naložen, vendar bi »dal mnogo večje obresti, ako »bi bili naročili »opremo. Cene za obrtniško delo so v teku leta znatno porastle, V kolikor je nam znano, so stale lani »močno izdelane klopi okrog din 300. V sedanjem času bo stalo delo precej več. —• Neki mizar se ie izrazil, da ni »daleč čas. ko bo treba za vsako izgotovljeno klop šteti pet stotakov. To bodo že pošteni računi, »ki jih bom,o težko zmogli. Na računski seji bodo1 občani izvedli več iz poročila o»bčinske»ga blagajnika. Letos bo treba povišati doklade, škoda da jih nismo že prejšnja leta zvišali. Z zbranim kapitalom bi sedaj, hitro dokončali gradnjo šole, izdatki bi bili manjši, ker so bile cene nižje in obresti bi si »bili »prihranili. Občinskemu odboru želimo mnogo uspehov pri njegovem zelo težkem delu. Upajmo, da se bo kmalu sklicalo predavanje za občane, na katerem bo občinski odbor razložil »smernice za bodoče obČ. gospodarstvo, kakor tudi pojasnil potek del pri gradnji nove šole. »Gradbenemu odboru bi svetovali, »da nabavi šolske klopi po načrtih banovine. »Klopi so tovarniški izdelek in za tako ceno jih noben mizar ne more izdelati. premičnin velja »običajen »odpovedtai rok pol leta. Gospodar pa mora vložiti najprej sodno odpoved, proti kateri imate »pravico ugovora — ,- ------ .— •—-j , pri sodišču v roku, kateri »bo naveden na sod- zaupnike v boiu za »zbolisanie mezd v sedanji 0o par vreč moke pri odboru občine Laško. »Dalje opažamo občani, da vrši mešanje raznih vrst moke uprava odbora, dočim bi moralo po predpisih to delo izvršiti že vodstvo mlina samo. LAŠKO Z uvedbo krušnih nakaznic so postali naši peki pravi siromaki. Vsi občani so kratkomalo opustili nakup kruha in hranijo nakaznice le za nabavo moke. Tako pravi ne»ki pek, da je včasih prodal kruha za »din 3000, »sedaj pa le za par sto dinarjev; drugemu je hišni lastnik brezplačno ponudil lokal, samo »da ostane v hiši, toda bo vseeno moral zapreti pekarno. Občinski prehranjevalni odbotr imiai precej moke na razpolago. Dobro ibi bilo, če bi javnosti sporočil, kako je s to zalogo, komu vse se »deli moka, kako in po kakih cenah. V prvi vrsti zanima »občane razdelilni »klj»u»č. Samo eno trgovino imamo v Laškem, kjer dobiš petrolej tudi brez karte, _ Vsi občani smo za to, da prehranjevalni od-. - , », . ., cn bor izvrši revizijo privatnih zalog po mestu. I Angleška vlada bo poravnala škodo, ki so Delavec in nameščenec živita iz rok v usta in jo povzročile bombe lani v Švici, v oklici Cu-gotovo nimata zalog. r*ha 'n Basla. Prosim, zabeležite si telefonsko številko 29-76 Obljubil ji je 100 do 150 »din na mesec in stanovanje, toda brez hrane. Ali lahko zahtevam, plačo vsaj za ta dva meseca, ko je prišel mojster sam po njo in kam se naj o»brnem? Ker mojster ni hotel več plačati, sem namreč vzel učenko po končani učni »dobi domov. Odgovor: Ko je končala učna doba, ibi morala do»biti dekle kot pomočnica »vsaj minimalno urno mezdo, ki je znašala v času od 1. aprila do 1. oktobra 1940 za likarsko obrt din 3 na uro, a od 1. oktobra 1940 naprej din 4.75. Po tej minimalni mezdi bi moral mojster zaposlovati izučeno pomočnico vsaj še 3 mesece po končani učni dobi in ji mora za ta čas tudi plačati vso mezdo, ker ji ni hotel plačevati predpisane mezde in ie zato pomočnica upia-vičeno odšla. Če se nahaja mojster v Ljubljani, ga »mora pomočnica tožiti pri obrtnem sodišču, drugače pa pri »okrajnem sodišču. Naj si dvigne ubožno spričevalo pri občini in se nato zglasi pri sodišču na uradni dan, pa ji bodo tožbo napravili. Zastopniški stroški (Novo mesto) Oče je dolžan plačati stroške zastopnika za svojega sina le tedaj, če je oče naročil to zastopstvo »pri odvetniku. Ako mislite, da je odvetnik preveč zahteval, zahtevajte na sodišču sodno odmero. Tudi odvetniški stroški i zastarajo v 3 letih, kakor terjatve trgovcev, 'obrtnikov in podobno. Ce torej niste v zadnjih 'treh letih po končani zadevi izrecno priznali stroškovi ali obljubili plačatk jih odvetnik ne more več zahtevati. Obresti lahko zahteva le 5 odst. Vaše delo pri odvetniku si lahko pobotate z zneskom, ki je za takšno delo v Vašem kraju primerno. Mož ni plačnik za obveznosti žene, če je žena koga pretepla, temveč le za nujne potrebe, ki jih izda žena v skupnem gospodinjstvu TO IN ONO Trije dečki so pokradli v raznih stanovanjih v Banjaluki za 30.000 din vrednosti in denarja. Kadar se na trkanje ni nihče oglasil v stanovanju, so vlomili, ako pa je kdo prišel k vratom, so ga prositi za kruh. Nesrečna ljubosumnost, V Gradačcu v Bosni so imeli muslimani na svoj praznik rajanje, pravoslavni pa isti dan neko svojo slamo z nagradnim streljanjem. S sv,oj’e zabave so šli pravoslavni še na muslimansko rajanje. Muslimani »pa so bili takoj »vsi pokonci in ljubosumni zaradi svojih žen. Beseda ie dala besedo. Muslimani so začeli »biti svoje pravoslavne vaščane, ti pa so na bunke odgovorili s streli Th uD;h enega muslimana, dva pa težje ranili. Prod sodiščem so bili obtoženi »oproščeni. Gostilničar ie ustrelil svojo ženo in sebe. V Karlovicu ie gostilničar Cop iz ljubosumnosti ustrelil svojo ženo Ilonko, potem pa še sebe. 'Dejanje je izvršil, ker se mu ni dopadla ženina prijaznost z gosti. Njemu je bilo 42, njej Pa 22 let. Stric je zaklal dva svoja nečaka. V neki vasi pri Tuzli je nek razbojnik vdrl v hišo nekega Čužiča, ko so bili doma samo otroci. Zaklal je dva otroka in 14 letnega pastirja, nato pa je oropal din 300. Ugotovili so, da ,ie morilec stric obeli otrok. 104 ovce so zgorele v nekem hlevu v Podgorju pri Jajcu. Hlev je zažgala strela. PERKO EDGAR DELIKATESE, ČOKOLADA, BONBONI, ŠPECERIJA MARIBOR« Dvoriakova 14 v dr. Sedajevi palači Izdala in areluje 'Moll Jelen v Maribora, m Tiska Lladska tiskarna d. d. v Maribora, predstavnik V. Erien v Maribora.