Pogoi pravc vigotc Francoski škof Fenelon je bil izvrsten vzgojeslovni pisate_j in hkrati tudi vzgojitelj. Dobil je kakor častno tako težko nalogo, da vzgoji nečaka francoskega kralja Ludvika XIV., ki je bil določen za prestolonasledmka. Škof Fenelon je dobro poznal resnico, ki jo potrjuje izkustvo: »Nikdo ne zna dobro ukazovati, ako se ni prej naučil dobro ubogati.« Hotel je torej princa prodvsem naučiti uboganja. To pa je šlo prav težko. Princ jo bil neubogljiv kakor mlad fconj. Da bi mu ne dajali potuhe tisti, ki so bili z njim v zvezi, jih je škof Fenelon prosil, naj nikdar ne kritizirajo njegovib naredb in ukorov princu, naj ne stopijo na njegovo stran, marveč naj vedno podpirajo škofa in njegove vzgojne ukrcpe. Storili so to. Če se je dal princ od svoje strastnosti zapeljati k nepokorščini, niso z njim hoteli sprcgovoriti niti besede ne. Ta splošni molk je odprl princu oči. Spoznal je svojo temeljno napako. Vdal se je svojemu škofovskemu vzgojitelju. Postal je značaj. Veliki škof Fenelon je ravnal po glavnem vzgojnem navodilu: K pravi vzgoji je potrebna sloga in vzajemnost vseh vzgojiteljev. To velja predvsem za družino. Vzgoja ne nspe ter ne more roditi dobrib sadov, ie oče in mati nista složna med seboj ter se pri vzgoji nc podpirata. Kar zida eden, drugi ruši. Čudež bi bil, če bi v taki biši otroci moralno prospevali in v kreposti rastJi. Ako žena ruši ugled in oblast moža, mož p-a oblast jn ugled žene, ikako morc potem ostati uglcd in oblast staršev napram otrokom?! Škof Fenelon lvliS6 v svoji knjigi »Vzgoja deklet« staršem: »Ne mislite, da ostanejo vaše napaike otrokom ski.te!« Med najusodnejše napake pa spada nesporazum in nosloga staršev. Krivda jc ali na tej ali na oni strani, dostikrat na obeli. Znani dominikanslvi pater Weiss piše: »Mož moro napram ženi sicer imeti preveč ljubezni, nikdar pa ne provoč spoštovanja.« Isto velja tudi o ženi napram možu. Blagor družini in mladini, ako se vzgojna volja staršev kaže in deluje kot enotna, kot ena volja po načeli^krščans-ke vzgoje! Sv. Lenart v Slor. gor. Prosvetno društvo »Zarja'< pri Sv. Lenartu uprizori v nedeljo, dne 2. junija, po večernicah ob 3, popoldna »materin&ki dan«. Okoliščine so nanesle, da je bolj pozno, bo pa tem bolj prisrčno. Na sporedu je otročka trodejanka s petjem »Matern blagoslov«, otroški simboličen piizor s petjem »Naša dobra mamica«, deklamacije, govor ter pevske točke moškega, mešanega in ženskega zbora. I.kreno vabimo vse niatere od blizu in daleč ter vse, ki jim je beseda »mati« ljuba in sveta. Ljutomer. Ob priliki prvega koncerta, ki ga priredi Ijutomersko okrožje Pevske zreze v Ljubljan: v nedeljo dne 2. junija, Vas, cenjeni pevci in drage pevke, naša prle&ka metropola spoštljivo rpozdravlja ter Vam kliee najpiisrčnejši: Dobrodošli! Ljubezen do naše pesmi Vas k nam žene. To ljubezen pa moramo tembolj občudovati in ceniti, ker se ne strašite žrtev! Ko končate z dnevnim delom, greste po eno uro in še več daleč, se zbirate okrog evojega pevovodje, se vežbate in vad:te, tako, da Vam ostane malo časa za nočni počitek. Nieesar nimate drugega od teh velikih žrtev, kot to zavest, da služite s tem deloin svojemu narodu in domovini in da propagirate med na.mi za svoje pevske ideje. Zmueeni ste od vsakdanjega dela, žuljave in od sonca so ožgane Vaše roke, Vaših čevljev se drži zemlja težkih poti, toda Vaša srca so prožna, rahloeutna in navdušena ob enem, zato se prav nič ne čudimo, da ste ee združili in zbrali v jnogočneni zboru, da se nam kot organizirana armada predstavite. Vaši veliki ljubezni, tej brezprimerni požrtvovalnosti, temu prelepemu ruisijonskemu delu na polju peveke kulture in blažitve naših src: čast in slava! Mi pa, katerim je ta jprireditev namenjena, odzovimo se v ranogobrojnem številu. S tem, da bomo koncert posetili in s prispevkom, ki ga žrtvujemo v obliki vstopn'ne, ki je, če pomielimo, koliko truda in žrtev so prireditelji v to vložili, prav malenkosten, bomo samo pokazali, da znamo ceniti delo teh pijonirjev ipevske kulture med nami. Takega koncevta ne nud!; vsaka prilika, zato v nede!jo ^ne 2. junija t. _. ob pol ¦štirih popoldne vsi v Katališki dam! Velika Nedelja. Na vnebohod, dne 30. maja, bo po večernicah v Križniški dvoranl lepa materinska iproslava, kjer nastopijo veSinama le otroci. Ta dan se bo ponovila tudi otroška igrica »Sirota Jerica«, ki je ravno za ta daa najbolj primerna. Vabljeni so vsi, a prav po-. sebej naše matere, ker je ravno njtn. namenjen ta dan. Fantovski praznik na binkoštni pondeljek prl Sr. Tomažu nad Vojnlkom. Spored: Ob pol 9 zbirališče v vojniški cerkvi. Ob 9 skupna procesija z godbo in fantovskimi prapori \i Sv. Tomažu. Ob 10 slovesno sv. opravilo za fan-i te na prostem. Slovesnost bo vodil mil. g. stolt ni kanonik dr. Ivan Žagar iz Maribora. Po zaključeni slovesni proslavi skupen odhod z godbo nazaj v Vojnik. Fantje, pridite vsi \t vse dekanije in iz sosednjih župnij! Agitirajte od fanta do fanta, da pridejo vsi brez izjema na skupni fantovski praznik! Maribor. Umrl je v Maiiboru g. Anton Simonič, oče arednika in. caiin&kega nradnika. Ob lepi udeležbi sorodnlk-ov, prijaiteljev in znancev se je vršil pogreb na mestno pokopališče na Pobrežju 27. majnika popoldne. Rajnemu svetila večna luč, žalujočim ostalim naše sožalje! Pekre pri Mariboru. Bridka smrtna kosa, katera je v minulih raesecih tekočega lela taJ»o neizprasno kosila v limbušk; fari, je pokosila tudi komaj 55 let starega, vrlega moža g. Ivana VVagner, vpokojenega zidarja na železnici in posestnika v Peki-ah pri Mariboru, ki je nenadoma na otrpnenju možganov <lne 18. aprila t. 1. zapustil ta svet ler se preselil v boljšo domovino. Pokojni Ivan je b:l roje.i 6. marca 1880 na Bohovi v župniji Hoče ter je kot zelo spreten zidai- dalje čaea delal v de- lavnici državnih železnic v Maiiboru. Naporno delo in pa nesrečna prirojena mu bolezen padavica sta ga prisilili, da je moial v najboljših letih zapustiti službo jn iti v predčasni pokoj. Postavil ei je v bližini Studencev lično hišico z majhnim gospodar.kim poslopjem, kjer je ob strani svoje skrbne žene ter pridne hčerke živel. Kolikor mu je njegova nadležna bolezen dopusčala, si je s svojimi pridnimi rokami tu in tam kot spreten zidar prislužil nekaj denarja, da so on in družinica ob majhni pokojnini lažje shajali. Bil je tudi nru_i.kalično zelo nadarjen ter je v svoiih anlajših letih dolgo časa isviral pri pekei'rici godbi.' Nepozabni rajni je bil zelo dobei* človek ter globokoveren kristjan. Kako ga je vse spoštovalo in rado inielo, o tem je pričal njegov veličasten pogreb na limbuško poko- pališče, katerega se je udel&žilo osobito veliko njegovi-h stanovskih tovarišev in drugih od blizu in daleč ter ogromna množica drugega ljudstva iz domače in sosednih župnij. Počivaj v miru, nepozabni in dobri mož ter ve.iia luč naj Ti eveti! Limbuš pri Mariboru. V naši limbuški fari je letos v &pomladni dobi smrt prav pridno kosila in ni izbirala med mladim in starim. Nenadni smrti je nepričakovano podlegla tudi gospa Elizabeta Šumenjak, soproga g. Jankota Šumenjak, upravnika banovinske trsnice in sadjarice v Pekrah pri Limbuš. Stara ne še 32 let, je nenadoma zapustila ta svet, zapustila svojega ljubljenega soproga in nad vse ljub^ ljeno edinko hčerkico Jožico. Umrla je, ne da bi kdo mislil na to. Pokojna Betka je bila edina hčerka velespoštovanega, mnogoletnega žu* pana g. Alojzija Sela, posestnika in gostilniCarja v Zrkovcah pri Mariboru. Rajno smo pokopali na limbuški mrtvaški njivi. Naravnost veličasten — takega Limbuš še ni videl — je bil njen pogrefo. Vodil ga je njen rojak in v psnovni šol: sošolec v družbi domačega g. župjii-ka in _e dveh duhovnih sobratov ter je rajhi v slovo spregovoril prisrčne besede, ob katerih se je zalesketela solza v marsikaterem očesu. Rajna gospa Betka je zapustila ljubečega soproga in drago hčerko Jožico, še živečega očeta in mater, kateri vsi s turobnim ercem žele, da bi se zopet videli nad zveizdami. Rajni duši mir in pokoj, preostalim naše so•Jalje! Sv. Ana v Slov. goricah. Dan za dnevom se tnnožijo grobovi na našem pokopališču. Tako smo dne 9. maja spremljali na zadnji poti lAlojzijo Veinhandl, učenko 5. razreda iz Ščavhice. Nesrečna jetika ji je končala mlado življenje. Da je bila v šoli priljubljena, je pokazal pogreb, katerega se je udeležilo učiteljstvo z vsemi učenci, kateri so ji zapeli v slovo ter s cvetjem obeuli njen grob. Rajni Lojziki želimo srečno večnost! Staršem, bratoma 'n sestram pa naše sožalje! — Nepričakovano naglo je nemila smrt pobrala iz naše eredine Antona Lampl iz Ščavnice. Rajni je bil vzor pridnega, zanesljivsga in zvestega delavca in si je kot tak pridobil spoštovanje ne le svoje gospodinje, pri kateri je kot viničar služil 18 Jet, temveč tudi pri vseh, kamor je hodil na 'deJo. Pogreb ee je vršil v nedeljo dne 12. maja ter pokazal, kako je bil rajni priljubljen. Spremljala ga je velika množica na zadnji poti. Tebi, dragi Anton, želimo, da bi ee nad te-boj spolnile besede našega Zveličarja: »Pridi, zvesti in modri hlapec, ker si bil v malem zvest, hočem te čez veliko postaviti; pojdi v veselje svojega Gospoda.« Njegovi ženi, sinom in hčerkam naše sožalje! Sv. Bolfank v Slov. goricah. Tu smo pokopali minuli teden dobrega krščanskega moža in uglednega gospodarja Antona Muršeca iz Biša. Podlegel je daljši bolezni, katere kali si je nalezel že iz vojnih časov na ruski fronti. Bil je dolgoleten naročnik »Slovenskega gospodarja«, skrben gospodar, vnet za vsak napredek kmetijstva ter dober sosed v svojem domačem kraju, kjer je bil splošno priljub- ljen. Previden e tolažili svete vere je umrl v 58. letu Svoje starosti. Sv. mašo zadušnico ter ves pogreb je vodil č. g. Paluc iz Ljubnega, kojemu je bil rajni stric. Pri odprtem grobu mu je spregovoril zadnje poslovilne besede. Žalujoči ženi naše sožalje, njegovi duši pa večni mir onkraj groba! Griže-Zabukovca. V pondeljek dne 20. ma.ja smo spremljaJi k večnemu počitku komaj 34letnega Antona Romih, preddelavca v rudniku v Libojati. Pokojnik zapušča poleg ljubeče žene in dveti otrok v starosti 10 in 8 let, še očeta, vpokojenega rudniškega paznika. Rajni je bil ves čas svojega ž:vljenja globokoveren roož. Kot dolgoletni odbornik bratovske skladnice je vedno in povsod stavil svoje moči v službo svojih tovarišev ruda.jev. Kako je bil priljubljen, je kazal njegov pogreb. Udeležila se ga je poleg zastopnikov vodstva podjetja velika nad 600 glav broječa množica ljudstva. Pri hiš! žalosti mu je govoril ginljive besede v zadnji pozdrav rudar Brezovšek, ob odpi*tem grobu pa domači gospod župnik. Žena z otroci kakor tudi žalujoči oče se vsem iskreno zahvaljujejo, prosijo pa obenem molitve za večni po.koj rajnega. Kostrivnica pri Rogaški Slatini. V pondeljftk dne 12. t, m. smo spremili k večnemu počitku daleč na okrog znanega eodarja po domače Ka.menskega Tonča, ki je v soboto dne 11. ma.ja, zadet od srčne kapi, nepvičakovano preminu). Na.j v miru počiva! »HUŠTVJ Sl