,,DOM  IN SVET!' 1891, štev. 8.
377
Doma in po svetu.
Pregled prosvetnega gibanja narodov.
Češka akademija znanostij.
^si veliki narodi na visoki stopinji prosvete si osnujejo neko P& ognjišče in središče, kjer se ^ zbira cvet narodov, učenjaki iz raznih strok vede in umetelnosti, z dvojnim namenom: prosveto narodno dalje in više razvijati in vse nove pridobitve zopet narodu v korist in slavo obračati.
Za take ustanove in naprave skrbe deželne vlade. Cehi pa so iz svoje moči poskrbeli za to preimenitno napravo. Blagi rodoljub češki Hlavka je podaril veliko denarja v ta namen in žrtvuje tudi še svoje moči kot predsednik novo osnovane »češke akademije znanostij«. Cesar je počastil akademijo jako, ker je poklical njenega predsednika v gosposko zbornico.
Velika slavnost se je vršila v Pragi meseca maja. Nadvojvoda Karol Ludovik, zaščitnik »češke akademije«, je prišel 14. maja v Prago, otvoril 15. maja češko razstavo, 18. maja pav češko akademijo. Častitamo bratom Cehom.
Avstrijski poljski vseučilišči.
Poljaki so mnogobrojen narod, ki šteje nad 10 milijonov duš, a žal, da so razcepljeni med tri države in niso Arsi združeni pod enim gospodarjem. Poljsko ime je slavno na polju vede in prosvete, in Poljaki se trudijo močno, da jim ne usahnejo viri kulture in omike. Mnogo ustanov in naprav podpira njihovo delovanje in slavne visoke šole odgajajo ljudstvu vodnike in uče-nike na polju napredka gmotnega in duševnega. Avstrijski Poljaki imajo dve vseučilišči: Krakovsko in Lvov-sko. Prvo je že starodavna ustanova iz slavnih časov jagelonskih ter nosi ime »jagelonskega  vseučilišča«.   Vse  četiri
oddelke ima  in mnogo   slavnih profesorjev poučuje na njem.
Lvovsko vseučilišče pa je novejše dobe; 1. 1784. ustanovljeno in 1. 1817. prenovljeno, je dobro preskrbljeno z veliko biblijoteko in z dragocenimi zbirkami, a imelo je doslej le tri oddelke (bogoslovni, pravoslovni, modroslovni) brez medicinskega, katerega pa dobi sedaj po cesarski obljubi v prestolnem govoru. Znanstveno življenje je živahno, zložno delujejo Poljaki z Rusini, kar dobro vpliva tudi na prijazne razmere obeh narodov po deželi. — Mi Slovenci iz srca privoščimo severnim bratom to lepo pridobitev, ob jednem pa se nadejamo, da nas ne bodo pozabili Poljaki in Rusini, kadar bodemo mi Slovenci stopili pred državni zbor s prošnjo, da se tudi v Ljubljani ustanovi visoka šola za Slovence.            Dr. j. j.
,,Školni vvstava Pražske malirške akademije!'
Dne 23. decembra 1. 1890. so odprli v Rudolfišču v Pragi razstavo del gojencev Praške slikarske akademije. V jedni sobani so bile razstavljene študije glav, risanih po živem modelu s svinčnikom, ogljem, kredo in tudi oljnatimi barvami. To so večinoma dela »novincev«, katerih nekateri so pokazali veliko nadarjenost. — V drugi sobani so bile razstavljene slike krajev in niso zaostajale za prejšnjimi. V oddelku, kjer so bile razstavljene mnogovrstne lastne kompozicije, prevladujejo, motivi slovanski — dobro znamenje za slovansko umetnost.
V kiparskem oddelku vabita ogledo-valca dva izvrstna doprsnika, katera je izdelal g. Bilek. Škoda, da Praška akademija nima posebne kiparske šole, zato se morajo  kiparji   dovrševati   drugodi.
Praška akademija šteje 79 učencev; 25 obiskuje  šolo  g. prof. Fr. Sequensi,