5t. 41. PoStnlna pavSallrana. V Ljubljani, dne 7. oktobra 1920. Leto II. Glasilo »Samostojne W kmetijske stranke za Slovenijo4*. Izhaja vsak četrtek. Naročnina: celoletno.................K 25-— poluletno .................» 13-— Posamezna številka.............. 1'— Kmet, pomagaj si sam, in svoje stališče vr državi uravnavaj si sam! Inserati: 1 mm inseratnega stolpiča stane za: male oglase.......... ......KI uradne razglase.............. reklame.................. 1-50 2 — Uredništvo in upravniSfvo lista je v Ljubljani na Kongresnem trgu žt. 9 (nasproti dvorca). Slovenskemu ljudstvu, »Slovenski ljudski stranki" in »Jugoslovanski demokratski stranki"! Iz srede slovenskega kmetskega ljudstva se je lansko leto osnovala „Samostojna kmetijska stranka". Njena zahteva je, da se kmetski stan otrese vsakega varuštva in da se odslej zastopa sam. Po vseh delih slovenske domovine je SKS. našla odziv. Skoraj vse zavedno kmetsko ljudstvo je danes v njenem taboru. ■ Volitve za ustavotvorno skupščino so razpisane. Volilni okraji so tako prikrojeni, da pride v kranjsko okrožje nekaj mest in industrijskih krajev, še več pa v štajersko okrožje. To dejstvo in pa ker je še od prej en del kmetov organiziran v JDS. in SLS., grozi vplesti SKS. v strankarski boj, ki si ga ona pravzaprav oe želi. Naš položaj rta mejah je še nejasen. Na zapadu še nimamo granice. na severu je še boj. Ostrost strankarskega boja slabi ves narod napram Lahom in Nemcem, slabi ugled našega gospodarstva in naše valute. Med tem ko bi morali delati in delati, se bijemo med sabo. SKS. kot stranka z izključno kmet-skim značajem s tem slovesno izjavlja, da ne želi boja. Ne želi si grde borbe med strankami. Pa tudi boj kmeta z meščanom je nepotreben, če se da kmetu, kar je kmetovega, in če meščan ne jemlje, kar ni njegovega. Mi, ki zahtevamo popolno samoodločbo kmetskega stanu, tudi drugim stanovom ne odrekamo njihovih pravic. Tako gredo tudi pri volitvah kmetski mandati kmetu. Kmet naj zastopa kmeta! Vsak mora priznati doslednost in pravilnost tega načela. 0 agrarni reformi ali SLS. za turško gospodo in proti kmetom. Koliko je že bilo teh besedi in te pisave glede agrarne reforme! Ostaja pa vendarle vse samo pri besedah in pisavi! Milijoni se trosijo za ministrstvo za agrarno reformo in temu ministrstvu dodeljene urade po vsej državi. Reforma pa se ne gane in ne gane z mesta. Glavni vzrok temu tiči v tem, ker so na vodilnih mestih države vedno le ljudje, ki bi jih reforma najbolj in naiobčutneje zadela. V glavnem so to pristaši srbske radikalne stranke, s katero v zvezi j? naša klerikalna stranka, in ki so leta 1912. po zmagi nad Turki zasedli velika posestva v Macedoniji, sedaj pa varujejo pri vladi predvsem svoje koristi. Leta 1919., meseca junija, je bila v Beogradu enketa, tičoča se agrarne reforme, h kateri bo bili povabljeni posestniki zemlje, kmetski zastopniki in kmetje, ki naj bi dobili zemljo. Največ je bilo med udeleženci enkete Bosancev, ki so robovali poti turškim goepodstvom. Takoj po vojaki je pričelo v Bosni nemirno gibanje kmetov, mereče na polastitev zemlje. Ker &e je vlada bala resnih nemirov, zato je pri tisti priliki pozvala v Beograd nele mnogo kmetov, ampak tudi mnoge turške gospode bege in age. Videlo se je te takrat, Seveda morajo tudi drugi stanovi, zlasti meščani, sami odločati glede svojega zastopstva. Ako JDS. in SLS. to načelo sprejmeta, potem ni treba nobenega boja. Pustite kmeta, da si svoje stvari sam uredi! Naj si sam izbere iz svoje srede kandidate! Sklicali bomo vtem slučaju po okrajih kmetske može brez ozira na to, ali so že pri nas organizirani ali ne, da si postavijo kandidate, ki bodo tako kandidati Samostojne kmetijske stranke". Po številu mestnega nekmetskega prebivalstva bi odpadlo na mesta po našem računu v kranjskem okrožju dvoje, v štajerskem četvero mandatov. Ker pa predpisuje volilni red, da se poleg kandidatov s splošnimi pogoji postavijo še kandidati z akademsko izobrazbo, gremo mi še dalje: dajte kmetu splošne mandate, inteligenčne pa si obdržite sami in jih razdelite med mestne stanove. Vabimo JDS. in SLS., da z ozi-rom na nujnost te zadeve in da se izognemo boju, tekom osmih dni izjavita načelništvu podpisane stranke, da sta pripravljeni na tem temelju razpravljati o strankarskem razmerju. Ako se stranki naši resni ponudbi ne bi odzvali, oziroma ako bi zgoraj razvidnih načel ne sprejeli, bo SKS. v interesu kmetskega ljudstva seveda primorana korakati naprej po začrtani poti brez vseh ob-zirov. V Ljubljani, dne 6. vinotoka 1920. Načelništvo „Samostojne kmetijske stranke". Jakob Kušar s. r. da vlada nima resnega namena glede rešitve naznanjene agrarne reforme v pravičnem zmislu, marveč, da hoče le potlačiti revolucionarne izbruhe zemljelačnih kmetov. Pri enketni razpravi je nastal med ministrom in kmeti resen spor, vsled katerega so turški mogotci zapustili dvorano. Takratni minister za agrarno reformo dr. Poljak je miril kmete in jim razlagal, da bo vlada odkupila zemljo od Turkov, in jo dala nato kmetom brezplačno. Tedaj pa so kmetje zagnali hrup in začeli vpiti na ministra: Zemlja, ki so jo Turki ukradli našim očetom, se mora vrniti brez odplačila. Mari misliš, da smo kmetje tako bedasti, da ne razumemo, kaj se pravi: plača država ? Država smo vendar mi sami. Če vlada Turkom plača zemljo, bomo morali mi to poplačevati državi z davki. Tega pa mi nočemo! Nočemo se tudi nad Turki maščevati tako, kakor zaslužijo. Država naj posamezniku pusti toliko zemlje, kolikor je za sebe potrebuje, kar je ima pa odveč, naj mu jo odvzame brez vsake odškodnine. Tega ne bomo trpeli, da bi država Turke Še nagradila za tatvino, ki so jo učinili našim očetom in za to, ker so nas stoletja tlačili. Enketa se je končno završila brez vsakršne pomembne ureditve. Bosanski kmetje so te nasilno polastili zemlje ter ustavili plačevanje najemnine Turkom. Vlada radikalcev, ki se je vzdrževala s pomočjo 19 glasov Koroščeve klerikalne skupine, se je za Turke ves čas potegovala. V zadnjem času je zmagala, kajti čitali smo, da se je izplačalo turškim begom in agam 300 milijonov dinarjev na račun najemnine namesto kmetov in da se bo ostalo še pozneje izplačevalo. Naši klerikalni listi, posebno „Slovenec", opravičujejo napade na drja. Korošca ter razkladajo, zakaj je SLS. to dopustila, češ: „Nas to nič ne briga, kar delajo v Bosni!" Torej skoro enak izgovor, kakor lansko leto v Beogradu: plača država! Mi pa odgovarjamo, kakor bosanski kmetje: Država! je ljudstvo in to ljudstvo je v glavnem kmet. Kar vlada potroši in zapravi po vsej državi, to se naprti nam v obliki davkov. Talcšno dejanja je zločin nad državljani, ki qa vrši neodgovorna vlada — nekaj ljudi, ki varujejo svoje lastne interese in svoje pogubne stranke. Zločini pa spadajo pred so-dišie. Zahtevamo, da pridejo takšni zločini v razpravo pred ljudsko sodišče novoizvoljene ustavotvorne skupščine, ki naj vse krivce, ki samovoljno zapravljajo vaše imetje, sodi in po zaslugi obsodi! Take in enake čine izvršuje nad državljani naša vladajoča gospoda. Samo da prepuste Srbi vlado klerikalcem v Sloveniji, pa jim gredo ti v vseh protiljudskih sklepih na roko. Našim klerikalcem je ljudsko blagostanje deveta briga, če ima le duhovščina oblast nad ljudstvom. Čim bolj bo kmet ubog, tem bolj bo pokoren. Kaj pa je tudi treba kmetu blagostanja na tem svetu! Na zemlji naj on le gara in trpi za dobro življenje gospode! Dobrot za sebe naj pričakuje le po smrti — na onem svetu! Kmet, spreglej, kaj dela ta gospoda, ki pravi, da se bori za vero, a dela za turške bege in age proti kristjanskim kmetom! Ker se zdaj ta gospoda boji pravične ljudske sodbe ob volitvph, zato hiti prirejati misijone, na katerih straši kmeta pred „Samostojno kmetijsko stranko", kakor da bi bil kmet res največji grešnik, ki naj poleg posvetnega trpljenja še v pekel pride, če ne voli s protiversko „Sloivensko ljudsko stranko". Tako se ravna s teboj, drago kmetsko ljudstvo! Ali nisi imelo dovolj težkih izkušenj in dovolj bridkega trpljenja med dolgotrajno svetovno vojno? Ali se ti ni pridigovalo, da je bila vojska kazen za greh? Ali nisi videlo, da je bilo ravno nasprotno: da je bila namreč vojska kazen za tvojo neumnost, ker si se slepo pokorilo gospodi ter ji vse verjelo? Gosposkim stanovom, ki so imeli največ grehov, ni bila vojna v kazen. Znali so se te kazni spretno obvarovati in uravnati vse tako, da so med vojno obogateli. Kmet pa, ubogi trpin, ki je imel najmanj ali nič grehov, se je moral vojskovati, je moral trpeti in umirati za gosposke muhe, njegova žena z malimi nepreskrbljenimi otroki pa rediti vojsko. Ali moreš torej, dragi kmet in ljuba kmetica, še verjeti, da je bila vojska, kazen za greh? Mi pravimo: misli in sodi s svojo glavo in po svojem preudarku se ravnaj, ne pa sodbi in mislih gospode! Kot kri- stjan stori svojo dolžnost, kot državljan pa se ne pusti od nikogar zapeljevati! Če ne dobiš odveze zaradi tega, ker si pristaš „Samostojne kmetijske stranke", potoži tako-le: „Gospod, moja vest je čista!" Pa odidi v miru brez vsakega strahu! Strah je za divjo zverino in neumno ' žival, ne pa za pametnega človeka, j Pojdi pogumno in brez strahu najprej v boj za Staro'pravdo! Ivan Mrmolja. Odpre urne izkaznice, ki so tako zelo ovirale kmetsko prebivalstva pri prometa s kmetijskimi pridelki, so na zahtevo nafte stranke po vsej Sloveniji odpravljene. Pozor, somišljeniki „Samo-stojne kmetijske stranke"! Vse časopisje „Slovenske ljudske stranke" napoveduje hud volilni boj, to se pravi: SLS. bo uporabila vsa dovoljena in nedovoljena, vsa čedna in umazana sredstva v dosego svojih namenov. Samoumevno je, da bo ta boj veljal le nam kmetom, ki se organiziramo v svoji lastni stanovski samostojni stranki proti volji te žlahtne gospode. Edino naša stranka je baje grozno nevarna in more ob-računiti v državi z raznimi frakar-skimi hijenami, ki so dosedaj na krmilu države sesale ljudsko kri in kopale grob mladi in lepi naši državi. Njih boj bo pustil pri miru proti verske, njim sorodne „zveze" socialistov, komunistov in podobnih elementov, ker njihovi „veri" niso nevarni vsi ti demoralizirani pustolovci, temveč veri nevaren je samo naš kmet, kateri se ne pusti več ropati in vladati z bičem teh krvoločnih zatiralcev vsega jx>štenja ter vse časti in morale. Poznamo volilno bojno taktiko SLS., poznamo vse laži, vse hudobije in vsa obrekovanja, ki jih ta stranka vedno ob volitvah meče med ljudstvo in s katerimi blati njim neljube voditelje, kandidate in somišljenike nasprotne stranke. Marsikdo se še spominja na zadnjo volilno borbo in na to, kako .,strašne" stvari je razširjala takrat ta stranka. Vnebovpijočega bogoskrun-stva, onečaščenja cerkev, podiranja kri zev, metanja križev iz šol po učiteljih in mnogo drugih enakih dejanj so obdolžili člane nasprotnih strank. Nekateri bolj brihtni so seveda vse to kot samo sveto resnico verjeli in razširjali. Kaj je tem „po-štenjakom" na tem, da se je vse to njihovo satansko obrekovanje potem pri sodišču izkazalo kot hudobno izmišljeno in da so s tem zapeljali nešteto svojih ljudi v nesrečo, ker so za svojo pregloboko „vernost" in razširjanje takih govoric morali po več tednov na „ričet". Gospodje so ae vsemu temu le smejali in po volitvah obrnili brbet vsem onim, ki so za nje trpeli. S popolnoma enakimi stvarmi »o že tudi sedaj pričeli. »Slovenec" je obdolžil neke fante, da so onečastili sv. križ. Ko bi morali to dokazati pred sodiŠSeni, so se junaSko skrili u hrbet urednika, kateri je pred sodiščem jokal in zatrjeval, da je prišlo dotično poročilo v list brez njegove vednosti. In duhovni svetnik Janez Kalan je v svoji cerkveni pridigi v Radomljah na enak naj-grši način napadel tamošnje Sokole. Ti ga sedaj tožijo, a sodišče ne more izslediti „junaka" Kalana, ker se je skril. S podobnimi in s še zlobnej-šimi hudobijami bodo prišli v tem večji meri v sedanji volilni borbi, ko jim gre po niih lastni izjavi za politično življenje ali smrt Zatorej pozor, somišljeniki! Bodite čuječi povsod: na cesti, v gostilni, na železnici, v cerkvi i. dr. Kakor hitro se pojavi kdo, ki vam bo razlagal o naših voditeljih, kandidatih in somišljenikih take stvari, katere se vam bodo zdele sumljive in nejasne in katere bi imele namen blatiti naše ljudi (kakor da so umrli, pobegnili, odstopili, se pregrešili, onečastili križe ali cerkve, tepli ali celo ubijali duhovnike, da so zaprti itd. itd.-), si takoj zabeležite vse natančno, napišite naslov onega, ki take vesti razširja ter vse priče, katere kaj takega slišijo. Ako bi take stvari slišali v spovednici ali s prižnice, si prav tako zabeležite takoj izjavo in priče. Ako bi osebe, ki razširja kake laži, ne poznali, pokličite na pomoč organa najbližnjega oblastva (orožnika, stražarja itd.), da zveste, kdo da je. Vse te stvari naznanite takoj najbližnjemu tajništvu SKS., katero bo preskrbelo, da dobe hudobni ob-rekovalci zasluženo lekcijo. Svojim sosedom to pojasnite in jih svarite pred zvijačo in pred namenom takih izmišljenih lumparij, ki jih bo SLS. na račun ljudske neumnosti metala zlasti zadnji čas pred volitvami med ljudstvo. Vsako, tudi najmanjšo sumljivo stvar naznanite, kakor že rečeno, takoj tajništvu SKS. Tovariši! Naše voditelje večinoma vsi dobro poznate, vsaj so iz vaših vrst in so bili vedno med vami. Nje so napadli klerikalni in drugi časopisi že sto- in stokrat. Najraje bi bili iztrgali z njih živih teles meso in jim izpili kri. Toda ti voditelji so še vedno živi, neupogljivi in neustrašeni. Naše kandidate si bo pa izbralo kmetsko ljudstvo samo po odposlancih iz vsake občine in ti kandidati bodo nato izmed sebe izbrali za določeno okrožje po enega kandidata, moža, katerega zmožnosti, voljo in zanesljivost bodo dobro pognali in ki mu bodo zaupali. Le tako izbrane kandidate bo SKS. dala na volilno listo. Torej vedite, da. kakor bodo v vašem okraju zaupniki iz vsake občine določili enega moža iz svoje sredine, katerega poznajo in o katerem so prepričani, da bo za koristi kmetskega stanu žrtvoval vse svoje moči, prav tako bodo kmetje storili v drugih okoliših vseh naših volilnih okrožij. Tako izbranim našim možem lahko z mirnim srcem zaupate mandat«, četudi bodo planili nasprotniki vseh kalibrov po njih kot stekli ped. Tovariši kmetje, pokažite tem krvosesom, da so minuli časi, ko so razni „nobel" gospodje krmili naše kmettko ljvdafcvo z lažmi. hinavstvom, obrekovanjem, pestjo in bičem, in ko jim je sa to *bogw ljudstvo izročalo oblast nad seboj, pred njimi trepetalo in ae tnsla. Pokažite, da m zavedamo, dt Prečltajte natančno »Navodila za volitve"! Vsakdo se prepričaj sam, če je vpisan v volilni Imenik! Brno ustvarjeni od Boga enako kot vsi frakarji in da gospod Bog ni nikoli zapovedal, da bi moral kmet biti rob raznih nadutih parazitov. Kmet hoče in mora biti enakovreden s tistimi, ki enako delajo in trpijo kot on. Pred lenuhi in izdajalci kmetskega stanu pa kmet ne bo nikdar klonil glave. Zategadelj na delo, delo in delo s hrabrim srcem, ponosno glavo, odprtimi očmi in pazljivimi ušesi za našo svobodo in za zmago stare pravde! « Sandal pri JfflBfijski droii" -slopiisMfinopdslIii oie-imum dgsst milijonov kron! Ze nekaj let preskrbuje »Kmetijska dražba" vinogradnike z vso potrebno množino modre galice. 60 naj družba svojo dolžnost prav vi$i, mora kmetovalcem to gospodarsko potrebščino po znatno nižji ceni preskrb ti, lrtikor morejo to storiti iz naravnih razlogov trgovci. Predpogoj tej dolžnosti je, da krije družba svojo potrebščino modre galice v trenutku, ko je galica najcenejša, t. j. ob najugodnejšem času, in sicer že poleti za bodočo pomlad, kajti galica je špekulacijsko, borzno blago, ki svojo ceno hitro menjava id katerega cena se proti jeseni skokoma dviga. Družbeni blagovni oddelek ima trgovsko vešče in preizkušene uradnike, ki so bili letos vzlic vsemu toliko vestni, da bo zasledovali svetovni trg za galico in so v najugodnejšem trenutku izposlcvali resne ponudbe po skrajno nizki ceni. Sredi meseca avgusta je imela »Kmetijska družba" silno ugodno ponudbo, in sicer po 26 nemškoavstrij-Bkih (okroglo 10 naših) kron za kilogram, ki jo je bilo treba nemudoma sprejeti. Družbeni tajnik je od družbenega predsednika g. Jana zahteval dovoljenje, da sme kupčijo po tej ugodni ceni takoj skleniti. Toda predsednik je dovoljenje odklonil, češ da mora zadeva priti pred sejo, ki pa ne more biti pred dnem 16. septembra, kajti do dne 15. septembra je g. dr. Verstovšek na letovišča. S tem je g. Jan eklatantno priznal, da on ni zmožen družbe voditi, da daje le svoje ime za pesek kmetom v oči, kajti dejanski družbeni predsednik je profesor grščine (!) in kmet(?) z žulji dr. Verstovšek, ki niti ni glavni odbornik družbe ter tudi nima zaradi tega pri družbi ničesar govoriti. Glavni odbor je potem imel čez nekaj tednov sejo. Dotična tvrdka, ki bi lahko nabavila družbi galico, pa seveda takrat ni bila več vezana ter je že davno pred sejo sporočila, da stane kilogram galice že 38 nemško-avstrijskih kron in da se cena galici še kar naprej dviga. Danes je cena modri galici v Nemški Avstriji že nad 40 nemškoavstrijskik kron! Družba še doslej ni kupila galice in je ugodno priliko za to leto že davno zamudila. Ostane tedaj dejstvo, da bodo morali slovenski vinogradniki prihodnjo pomlad vsled nemarnosti nezmožnega in od neveščega profesorja odvisnega predsednika Jana plačevati modro galico prejkone po dvojni ceni in po krivdi »Kmetijske družbe" bo ves nepotrebni izdatek za naše vinogradništvo leta 1921. znašal v Sloveniji blizu 10 milijonov nemško&vstrijskih kron. Odgovoren za to ogromno škodo je družbeni predsednik, ki je nakup galice kar cele tedne zavlačeval, dasi bi so moral nakup galice v pravem trenutku — v 24 urah — izvršiti. Nekaj krivde pa nosi tudi družbeni tajnik, ker ni, da8i je vedel za veliko nevarnost, ki preti vinogradnikom, in dasi je poznal predsednikovo nesposobnost, sklenil kupčije v prid vinogradnikom takoj na svojo odgovornost Bogatejši posestniki! Zidajte se, da je naše delo, zdrtz-žoao s hrvatskimi in srbskimi kmeti, delo v varstvo zasebnega imetja. Zato nas podpirajte in ne glejte nas ss zadovoljstvom od daleč! Nafte delo je težko. Organizacija se ne ustvari sama. ampak zanjo je treba mnogo dela in denarnih irtev. Zdramite se torej in prispevajte m SKS.! Ljubljanska inkvizicija,* Tako imenujejo novo odredbo deželne vlade a imenovanju okrajnih šolskih nadzornikov za Slovenijo. Proti volji velike večine slovenskega učiteljstva, proti volji ljudstva se je izvršilo to imenovanje. To je zopet nova slika slovenske demokracije, česa vsega se bo še spomnila ta naša nesrečna vlada} Ali nima drugega dela kot vedno ljudstvo razburjati, enkrat delavce,dragic kmete in sedaj naj pride jo zopet na vrsto slovenski učitelji. In v teh za nas tako kritičnih časih! Ali misli vlada, da smo obdani s kitajskim zidom, da ne pride od nas nobena vest v svet? Vse, kar se noč o udati klerikalnemu raz-dirajočemu absolutizmu, mora iti skozi šibe. Ista usoda, ki je preganjala nas samostojne kmete že nad eno leto, bo zadela sedaj slovensko učiteljstvo. "Mi samostojni kmc-tje ne moremo iti molče preko tega vprašanja. Prava kmetska izobrazba bo mogoča le skupno s svobodnim slovenskim uči-teljstvom na deželi. Učitelji-sužnji ne bodo vzgojili odločnih in zavednih kmetov, kakršne mi kmetje potrebujemo. Ne smemo prezreti, da se je prej omenjeno imenovanje izvršilo tik pred volitvami. Gre za klerikalno nadvlado. Velik del učiteljstva še ni pokazal svoje politične barve, gotovo pa je, da se ne ogreva za klerikalno nadvlado drja. Verstovška, ki hoče slovenskega učitelja zasužnjiti. Temu učiteljstvu hočejo spraviti na vrat svoje nadzornike, ki bodo preiskovali njih politično prepričanje in jim, če ne bi trobili v njihov rog, zavezali usta. V zvezi s tem so nastavljanje, prestavljanje in odstavljanje učiteljev ter razne šikane, ki bi si jih izmislila ta inkvizicija. „Slovenec", glasilo SLS., že pripravlja pot za hujskanje proti učiteljem; v krajnih šolskih svetih se že pričenja gonja. Za liberalce bodo klicali učitelje prav tako, kakor so nas samostojne kmete in vera bo v nevarnosti. In kaj bo iz tega? Malo več hujskanja, malo grše življenje in večje sovraštvo med ljudmi, a veri bo to le škodovalo. Boj teh starih krajnih šolskih svetov, avstrijskih patriotičnih ostankov, bo brezuspešen proti zavednemu učiteljstvu, ki je v vojski dosti prestalo zaradi svojega prepričanja, med tem ko so ti krajni šolski sveti vojsko za domačo pečjo prespali. To bo zadnje žalostno dejanje slovenske klerikalne vlade. Mi samostojni kmetje pa smatramo ta napad na samostojnost učiteljstva za napad na našo samostojnost in odločno povemo, da se bomo s slovenskim učiteljstvom borili ramo ob rami proti ljubljanski inkviziciji. Kmet. Stanovska izobrazba in kmet. Med posameznimi 6tanovi našega naroda se opaža veliko gibanje za napredek. Stanovsko so se organizirali predvsem trgovci, delavci in železničarji, pa tudi obrtniki. Vsi stremijo po izpopolnitvi stanovske izobrazbe. Ustanovile so se šole, društva, zadruge i. dr. Opaža se že vpliv teh ustanov na posameznika iz njihovih vrst, kar čutijo tudi že drugi, neorganizirani stanovi. Temu se ni čuditi, ker je že od nekdaj običaj pri rokodelcih in trgovcih, da morajo, preden nastopijo samostojno svoj ]>oklic, izkazati svojo zmožnost. In še tako zaničevan čev- * Priobčite? tega članka smo namenoma odlsgali, ker smo Se vedno nekoliko verovali v dostojnost in pravičnost naSe vlade in ker smo npali, da lip uvidela ta vladi svojo nasilno krivico in jo popravila. Pričakovali smo zaman. Zgodovina tega nasilstva je sledeča: Imenovati okrajne Šolske nadzornike ima pravico le ministrstvo v Beogradu. Ker pa se je poverjenik dr. VerstovSek bal, da bo ministrstvo imenovalo nestrankarske šolske nadzornike na ta mesta, se je uprl ministrstva in imenoval na lastno pest svoje strankarske pristaše in agitatorje. Vsled tega grozi nastati pravcata anarhija med učiteljstvom. Napredno nčitoljstvo, ki je organizirano v „Udroienju Jugoslovanskega Učiteljstva" (D. J. U.), noče priznati teh nepostavno imenovanih okrajnih Šolskih nadzornikov ter ima tudi čisto prav. Klerikalno učiteljstvo, združeno t ^Slomškovi zvezi« pa zopet grozi, da ne bo priznalo tistih nadzornikov, ki bi jih imenovalo ministrstvo. Tako se varuje pri nas na najviijih mestih državna avtoriteta. Tako anarhistično si predstavljajo naSi klerikalci takozvano samoupravo (avtonomijo) Slovenije. To bi bila le obnovljena SuSterši-čeva strahovlada. (Opomba uredništva.) Ijarski vajenec mora položiti izpit pred mojstrom o svoji strokovni izobrazbi, ako hoče postati samostojen, oziroma pomočnik. Kako je pa pri kmetu? Slaba vzgoja in dejstvo, da kmet ne pozna samega sebe, njegova neokretnoat in encetranost, zaostalost za drugimi stanovi, predvsem pa pomanjkanje stanovske izobrazbe, so krivi preziranja in zaničevanja s strani drugih stanov. Le poglejmo kmeta na Češkem! On je med prvimi faktorji v državi. On soodlo-čuje sam o svoji usodi in o usodi 3voje države, ker hodi po isti poti, kakor drugi stanovi, namreč po poti splošno in stanovske izobrazbe, ki mu jo nudijo številne kmetijske šole. Zatorej kmetje! Sirova sila in telesna moč ne zadostujeta, ampak treba jo duševne olike in strokovno izobrazbe, da si gospodarji priborimo v državi tisto mesto, ki nam gre. Kar še sami nimamo, privoščimo svojim sinovom! Dokler bomo nasprotovali strokovni izobrazbi s svojo trmoglavostjo, tako dolgo ni misliti na gospodarski razvoj našega kmetijstva, tako dolgo ni upati na uspešno kmetijsko strokovno organizacijo. Kmetje, pustite svoje sinove, naj gredo v kmetijske šole, in imejte pred očmi, da le v strokovni izobrazbi leži moč in bodočnost našega kmetijstva. Vsaka večja, pa tudi vsaka srednja kmetija imej vsaj enega naslednika s strokovno izobrazbo! Strankine vesti. Proti dr. Koroščevlm obrekovanjem je izvrševalni odbor SKS. v svoji seji dne 5. t. m. najodločneje protestiral ter sklenil pozvati ministra drja. A. Korošca, voditelja SLS., naj nastopi s konkretnimi dokazi za svoje obdolžitve (izrečene na mariborskem shodu zaupnikov SLS.) o našem izdajstvu, o zvezi ž demokrati i dr. Ako dr. Korošeo tega ne stori, je padel v naših očeh med nizkotne obreko-valce. Volilni Imeniki. Naše pristaše opozarjamo, naj primerjajo pri pregledovanju volilnih imenikov povsod prepise imenikov z izvirnimi (originalnimi) volilnimi imeniki, ki so od sodišča uradno potrjeni Paziti je zlasti na to, če je v prepisih ravno toliko volilcev in če so vsi tisti voliloi kakor v potrjenem imeniku. Ako zasledite kje nepravilnosti, nam to takoj in natančno javite! Volitve v agrarne odbore so razpisane. Ti odbori bodo pri razdelitvi, odnosno zakupodaji zemlje soodločevali Ne prezrite teh volitev! Pojasnila dobite pri krajevnih odborih naše stranke. M\ tiri, M in rti Dne 10. oktobra bodo v Posavju na Štajerskem shodi SKS. v nastopnih krajih: na Bizeljskem po prvi sv. maši; t Kapelah ob enajstih dopoldne; v Dobovi ob dveh popoldne; v Pišecah po prvi sv. maši; v Artičah ob enajstih dopoldne. Poživljamo vas, tovariše kmete zgoraj navedenih in vseh sosednih občin, da se vsi do zadnjega udeležite teh naših velevažnih shodov in da privedete s seboj tndi svoje sosede, može in žene, fante in dekleta! Volitve, pri katerih se bo odločevala za dolgo vrsto let naša usoda, so pred durmi. Zatorej vsi na vztrajno delo za dobrobit in svobodo kmeta! ITellk tabor SKS. bo v nedeljo dne 24. oktobra ob devetih dopoldne na glavnem trgu v Kamnikn na Gorenjskem. Na ta tabor pridite vsi kmetje in vse kmetice, da boste slišali svoje tovariše kmete, ki vam bodo pojasnili naš sedanji položaj ter namen in pomen našega boja za našo staro pravdo! Vsakdo naj se zanesljivo udeleži tabora! (Šmartno ob Dreti.) Dne 15. m. m. je bil pri nas javen shod SKS. Nad 400 resnih mož, čvrstih mladeničev, zavednih žen in brhkih deklet je bilo na shodu navzočnih. Predsedoval je shodu domači veljak Martin Zidarn, kateri je prav spretno vodil vse zborovanje. Tovariš Drofenik je v svojem nad uro trajajočem govoru poljudno razpravljal o notranjem položaju naše države ter pojasnjeval naše žalostno gospodarsko stanje, v katerega smo zabredli vsled strankaiskega fcoja naših vladajočih strank. Marsikatero bridko je povedal o „Kmetski zvezi", katera je podrepnik klerikalne stranke. Burjo smeha in odobravanja so izzvale njegove sarkastične opazke. Za Drofeni-kom je povzel besedo naš tovariš Fran Kristan, posestnik iz Kranjskega. Bodril je poslušalce na pošteno in vztrajno delo za osvoboditev kmetskega stanu. Iz njegovih navdušenih besed so se udeleženci shoda prepričali, da je naša mlada stranka ze močno drevo, ki ima svoje čvrste korenine razvite ne samo po Sloveniji, nego po vsi Jugoslaviji. To mlado drevo bo postalo močno, če bodo vsi, prav vsi kmetje -ur kmetijski delavci pri bodočih volitvah storili svojo dolžnost in glasovali za kandidate SKS. Mladi tovariš Herlah iz Gornjega Doliča je s svojim lepim itt navduševalnim govorom pozival poslušalce na složno delo vseh posestnikov kmetov in kmetijskiti delavcev ter prinesel pozdrave naših organiziranih kmetov iz slovenjebistriškega okraja. Stari, izkušeni in mučent gospod Li-pold iz Mozirja je izjavil, da se tudi on priključuje naši stranki, v kateri vidi spasiteljico kmetskega stanu pred gospodarskim polomom. Tovariš San-cin nam je pojasnil volilni red in dal razna potrebna navodila. Pojasnjeval nam je tudi člen 14. volilnega zakona, po katerem mora biti na vsaki kandidatni listi vsak četrti kandidat kvalificiran, to je z dovršeno univerzo ali kako višjo strokovno šolo. Vsi taki kan-dielatie imajo tudi svoje namestnike. Z«; to točko so s posemo vnemo glasovali klerikalci, ker so vedeli, da bi brez nje prišlo malo bivših poslancev advokatov in duhovnikov v novi državni zbor. S tem so tudi našo, kakor vsako drugo demokratično stranko prisilili, da mora postaviti deset kvalificiranih kandidatov — doktorjev in duhovnikov — na svojo kandidatno listo. Naša stranka, ki je hotela postaviti dogovorno z narodom kmete, kmetijske strokovnjake, inženjerje in žlvinozdrav-nike za kandidate, ne more vsled uveljavljenega volilnega zakona sedaj takih postavljati, nego bo morala beračiti okoli doktorjev in duhovnikov, da bodo prevzeli kak mandat. Kandidiranje strokovnjakov je izključeno, ker so večinoma v državni službi, kajti niti tem niso privoščili srbski radikalci in slovenski klerikalci pasivne volilne pravice. Mi smo hoteli, naj narod sam odločuje, koga sme izbirati in koga voliti, toda dali so nam postavo, ki nam poslance vsiljuje. Tovariši Gornjesa-vinčani! Zavihajmo rokave in odhitimo na delo! Zmaga mora biti naša! Pokrajinske vesti. (G. Jakoba Jana,) v postranski službi nosi tel j a imena poverjenika za kmetijstvo in predsednika »Kmetijske družbo", pričakujejo Dolenjci z veliko radovednostjo pri konjski dirki v Št. Jerneju, da bodo videli od obličja do obličja moža, ki tako vrlo skrbi za dobrobit naših vinogradnikov in ki „z udanostjo vzvišenim načelom" potvarja pravila »Kmetijske družbe". Šentjernejčani, ki jim je kar preprosto črtal od glavnega odbora že davno potrjeno podružnico, mu pripravljajo poseben slavolok, skozi katerega se bo, opremljen z vsemi zasluženimi častmi, nazaj v Ljubljano peljal. (Klerikalna politika doma in v Beogradu.) Klerikalno časopisje se umetno razburja zaradi državnega proračuna, katerega. pa je sopodpisal njihov vodju —■ minister dr. Korošec. Ko so šli nedavno klerikalni poslanci protestirat proti proračunu k ministrskemu predsedniku drju. Vesniču, so morali priznati, da jih Korošcev podpis veže. Kdo naj še kaj verjame klerikalnim politikom, ki igrajo tako hinavsko igro! (Tatu že imamo!) Zvit tat, ki so ga zalotili, hoče odvrniti pozornost od sebe in zato bežeo kriči: primite tatu! Klerikalci so izdali prav zato hinavsko knjižico ,,Primite tatu !", da bi odvrnili od sebe svojo veliko krivdo na strašni vojski. Toda tat ostane tat, klerikalci so pa tudi vedno enaki. Lani so skrivno in zahrbtno napadli »Kmetijsko družbo" in izvršili pod okriljem prosta Kalana sleparsko volitev, ki bi se je vsak dostojen človek sramoval. Letos ve vsakdo, da se že od meseca julija dalje vrše občni zbori podružnic, na katerih dnevnem redu je glavna točka volitev delegatov. Ker mislijo »zve-zarji", da smejo samo oni agitirati, zato pa »Slovenec" z fine 18. septembra piše: Samostojni so s pomočjo ekspoziture napravili zahrbten napad na „Kmetijsko družbo". Zahrbtni so bili sami, sedaj pa nam to očitajo, ko vendar javno, odkrito in pošteno nastopamo v tej volilni borbi, ne pa zahrbtno in zvijačno, kakor klerikalci, ki imajo za svoje krivice in slepar-stva polno zaščito v sleparsko izvoljenem glavnem odboru. Ke iščite tatov — tat je ste sami! (Sjiniostojneži smo vsega krivi, za vse odgovorni.) Ker je finančni minister dr. Stojanovič — baje libe-Talec — sestavil državni proračun, ki ga vsi kmetje do dna svoje duše preklinjamo, .piše, »Domoljub": »Vidi se, kakšno- ljubezen do kmeta imajo liberalci. In potem si še upajo šariti po kmetih s »Samostojno kmetijsko stranko!" Nam je za Stojanoviča toliko kot za muho v močniku. Kako pridemo torej z njim v zvezo? Resnica pa je, da je dr. Korošec podpisal in s tem odobril Stojanovičev državni preračun. — Drug slučaj: Ljubljanski podžupan dr. Triller se je kot zastopnik liberalnega meščanstva nedavno na nekem shodu potegoval za meščane proti kmetom. In zopet kriči ^Domoljub": »Kaj poreko na to naši samostojni?" Mi pravimo, da ste vsi farizeji okrog »Domoljuba" hudobni, ako spravljate nas z drjem. Triller-jem v kako zvezo. Dr. Triller nam je ravnotako simpatična prikazen kakor so nam Stojanovič, Protič in Korošec. — Sicer pa se zavedamo, da bo morala nositi naša stranka še vse drugačne odgovornosti, kakor n. pr. te-le: ako bo Brodarjev želodec slabo pre-bavljal, kriva bo naša stranka, ker mu bo pri volitvah preprečila, da se ne bo hodil vedno pregibat v Beograd ; ako dobi poverjenik Jan drisko, ker je vsled zavožene manipulacije z modro galico moral preveč okrog tekati, bo kriva tega seveda zopet naša stranka itd.! (Minister dr. Korošec) je zapustil popolnoma ozdravljen bolniščnico, vendar se še ne vrne v Beograd, tem- -več namerava okrepiti svoje zdravje na volilnih agitacijah. (Volilni program SLS.) Na sestanku zaupnikov SLS. v Mariboru je dr. Korošec razvil volilni program. Priznati moramo, da program ni napačen, ako bi bil odkritosrčen in resno mišljen. Dr. Korošec se je izrekel za enotno državo s sedaj vladajočo dinastijo na čelu. Odločno je izjavil, da za republiko še davno nismo zreli. Priznal je, da je vladarska dinastija resnično demokratična, a tudi v verskem oziru nimamo Slovenci najmanjšega povoda za kako pritožbo proti njej. Za slovenske pokrajine je zahteval dr. Korošec popolno avtonomijo. V vseh teh točkah se strinjamo z njim popolnoma tudi mi. Videlo se je, da je program v nasprotju z mišljenje večine pristašev SLS., posebno duhovščina jc dosedaj širila tajno in javno vse drugačne nazore. Novi program je narekoval strah pred nasprotnimi volilci. — Znečilno je, da se dr. Korošec ni dotaknil drugih nasprotnih strank, da pa se je z vso besn ostjo zagnal v našo stranko. Ze ve, kdo jim bo nevaren. (Krepko, toda dostojno!) Tako je zaklical dr. Korošec na sestanku zaupnikov SLS. v Maribora ter nato nadaljeval: Kako se bo vršil letošnji volilni boj ? Mi želimo, da mirno in dostojno. Zato zelo obžalujemo, da je častivredni ljubljanski župan otvoril volilno borbo s psovko o »katoliških kavkah". K tej dr. Koroščevi hinav-ščini pristavljamo: Zato obžalujemo, da je častivredni minister in vodja SLS. dr. Korošec otvoril volilno borbo s psovko o »samostojnih revčkih". Ne samo mi ga obžalujemo zaradi te psovke, ampak tudi n jegova starost in socialna pozicija govorita proti njemu. Sicer pa nismo nervozni in ne gledamo plaho v bodoče dni. Mi smo na vse navajeni in na vse pripravljeni ter bomo nasprotne napade krepko, dostojno odbijali. Sirovost nasprotnikov je ob vsaki volitvi odpirala volilcem oči. (Dobesedna dr. Ko. roščeva obsodba samega sebe in njegove stranke.) Pozor na volilne imenike I Reklamirajte Izpuščene naše volilce! Nemci nimajo volilne praVIee. Ven z njimi iz Imenikov Z (Dvojna mera.) Popolnoma nepravilno izvršeni občni zbor podružnice ,,Kmetijske stranke" v Kamniku Bo vzlic našemu pozivu potrdili, a pra-ivilno opravljeni občni zbor v Zagor-jju je predsednik Jan razveljavil, ker se je nekdo pritožil, da v vabilu ni bilo navedeno, ali velja določena Ura po novem ali po starem času. Za yso državo velja samo en čas in sram nas mora biti, ker imamo poverjenika, ki tega ne ve. Ker v zarukanih Gorjah niso le za eno uro, ampak za 100 let zadaj, zato so ponosni na svojega Jana. Sramu klerikalci pač ne poznajo. Proštu Kalanu in župniku Hladniku, ki tako rad,i poudarjata svojo poštenost, na tej čedni družbi čestitamo in se čudimo, da ne ugovarjata takim lopovščinam ter še naprej sedita med to po sleparsko izvoljeno družbo. (Neverjetno.) Na občnem zboru (podružnice „Kmetijske družbe" v [Bohinjski Beli je pri volitvi delegata imela v-aka izmed obeh strank po 14 glasov, tako da ni bil nihče izvoljen. Pristaši SKS. so pravzaprav fcraagali. kajti irlas ..Kmetijsko zadruge" kot juristične osebe je glasom odredbe glavnega odbora neveljaven. Župnik Drolc je zahteval, naj se njegov delegat za izvoljenega proglasi, proti čemur so seveda naši ugovarjali Sklenilo se je, naj glavni odbor določi „kaj je storiti". Načelnik se je pa v svojem poročilu na glavni odbor zlagal, češ da se ie.-klcnilo, naj glavni odbor določi .ki o naj bo delegat". O tem glavni odbor sploh nima pravice razsojati, kajti po § ] 2. družben, pravil so delegati le tisti, ki so pravilno izvoljeni, ne pa tisti, ki jih glavni odbor izbere. In kaj je naredil nezmožni družbeni predsednik Jan brez od borove vednosti ? Določil je, da bodi delegat pristaš SLS., ki niti ni bil izvoljen. To je že višek strankarske nesramnosti, ki se ji mora na vsak način konec narediti, če ne zlepa, pa zgrda! (Manipulacija s slabo pšenico in moko.) Ljubljanski veletržec Ivan Knez je spomladi naročil v Srbiji '235.000 kg z grahorjem in drugim emetjem pomešane pšenice, jo dal Zmleti in jo prodajal manjšim trgovcem in pekom. Sedaj je bil obsojen zaradi tega na 10 tednov zapora in 2LOOO K globe. Obsojenih je bilo nadalje tudi več trgovcev in pekov na 1 do 3 tedne zapora in na primerno globo. (Dobro je biti poverjenik!) Poverjenikom pri pokrajinskih vladah se je določila dnevna plača s 340 kronami, poleg tega pa naj dobiva še vsak član poverjenikove družine po 12 kron. (Samostojni noži.) Pod tem naslovom je prinesel „Domoljub" dopis z Dobrove pri Ljubljani, kjer se je odigral žalosten slučaj na gasilski veselici. Stara, že čisto oslabela, a še ne skesana in za smrt previdena mati, SLS., je vzgojila mnogo sinov, več slabih kot dobrih. Med slabimi je bil tudi gostilničar Bricelj na Dobrovi, ki je postal v usodnem trenutku morilec svojega tovariša. Ves čas vojne jje bil Bricelj najboljši župnikov prijatelj in obenem ovaduh svojih so-župljanov. K naši stranki je prišel le kot vohun, da je prenašal poročila o delovanju stranke svojemu župniku. Ker mu nismo videli v srce, smo ga 6icer sprejeli v stranko, toda njegovih grehov ne bomo prevzeli. Kakor ste jih naučili, tako znajo. Kdor vam napravi sramoto, tistega napravite za .,sani03tojneža". Ako bi bila ob nagli smrti pokojnih voditeljev SLS. gg. Štefeta in drja. Iampeta obstojala naša stranka, bi bili klerikalci gotovo oba proglasili za „samostojne-" '.Napram nesrečnemu Briclju za smo postali nezaupni, ko smo zvedeli za njegove sirovosti proti našim fantom in možem med vojsko. Vi pa ste vse to in še drugo davno vedeli, a ste se ga posluževali kot špijona. (Iz Polhovega gradea) nam pišejo : Dne 25. m. m. je umrl pri nas bivši župni upravitel j g. Čebašek. Pokojnik je bil blaga duša, pravi Kristusov namestnik, vzoren duhovnik, goreč za sveto stvar, zato se v politiko j:i vmešaval. "Boljšega duhovnika župnija še ni imela. Pošteni občani smo g:t vsi visoko spoštovali in živeli z njim v prijateljskem razmerju. Vendar so m našli l judje, ki mu niso privoščili niti malega bornega stanovanja in ki mečejo sedaj blato na nje- gov grob. Ako so se zgodile kake nerodnosti pri posojilnici, ni tega kriv pokojni župnik, ampak nadzorstvo in pokojnikova bolezen. Pri pogrebu smo pokazali, kako ljub in drag nam je bil pokojni župnik. Pokoj njegovi duši! (Iz Berieevega pri Ljubljani) nam poroča verodostojen somišljenik, da je »Domoljubov" dopis od Device Marije v Polju o napadu na Orle in 0 samostojnih pretepačih grda laž. Pesnica je, da so s-3 samostojni kmetje mimo vračali z naše veselice pri Devici Mariji v Polju na svojih vo-zeh. Blizu Beričevcga je v temi eden naših voz zadel ob voz, v katerem so se vozili Orli, ki so začeli takoj pso-vati z „osli" in na klic svojega poveljnika poskakali z voz ter se postavili v bojno črto. Oboroženi so bili s poleni in drogi. Takoj so pobili enega naših fantov na tla, a tudi naš mož, ki je priskočil mirit, je dobil z drogom po glavi, da se je pri priči zgrudil. Dokazano je, da so so Orli že na veselici v Dobu oborožili za poboje. Njihove žensko so podnevi na-nosile polena na voz, češ pri Beri-eevem se bomo gotovo srečali s samo-stojneži. Le to je resnica o pretepačih, vse drago pa je laž. (Zamkerna carinama.) V Celju sta stala na kolodvoru dva vlaka soli iz Nemčije že nad teden dni (morda stojita še danes tam!) ter čakala na zacarinjenje, d asi bi se bilo to lahko zgodilo v nekaj minutah. Med tem se je nabralo stojnine že nad pol milijona kron. Kdo bo plačal ? Kmet in delavec! (V Št. Andražu v Slovenskih go-ricah) se ustanovi v najkrajšem času krajevni odbor SKS. Ustanovno zborovanje bo najbrže dne 26. t. m. Krepko na delo, da se združijo visi tovariši! (Posojilnica v Kandiji,) ki je med največjimi denarnimi zavodi na Dolenjskem, je pretočene dni z volit-vijo novega odbora prešla v naše roke. Mi smo dobili 450, klerikalci pa 210 glasov. Le korajžno naprej! Povsod se mora zgoditi tako! Naš kmetski denar bomo upravljali mi kmetje sami! Samostojnim Dolenjcem čestitamo ! (Poverjenik, ki považa kmete.) Dne 27. m. m. je privozil deželni avto s poverjenikom za javna dela g. inž. Sernecem z Vranskega s tako naglico in brez vsakega signala, da je na ovinku pri Groblju z vso silo zadel v voz, na katerem se je peljal tovariš Fr. Turnšek z dvema kmeticama. Prednji del voza se je zdrobil, konjska oprava se je raztrgala in na •vozu sedečo osebe so bile zmetane na vse strani. Kmetica Terme je padla pod avto, kjer je obležala nezavestna s precejšnjimi poškodbami. Poverjenik se je ironično posmehoval. Kdo povrne vso škodo? (Na kmetijski šoli v Št. Juriju pri Celju) se je pojavil legar, vsled česar so odpovedani šesttedenski poučni tečaji za učiteljice. (Umrli.) Dne 27. m. m. je preminul naš zvesti pristaš, veren in skrben oče, vzoren gospodar, tovariš Anton Reje, posestnik na Kremenu pri Št. Eupertu. Bil je priden kot čebelica ter vzgleden posojilniški odbornik. Za vsako dobro stvar in za vsak napredek je bil vnet. Še ne 57 let star je moral zapustiti v veliko žalost, vseh, ki so imeli z njim večkrat opra. viti, in posebno svoje ljube družine ta svet. Mnogoštevilen pogreb je pričal o naših trditvah. Naj počiva v miru! — Dna 30.m. m. je umrla v celjski javni bolnici gospa Betica Jarnovič, žena posestnika in našega vrlega somišljenika gospoda Miloša Jarnoviča v Dramijah. Cenjeni rodbini in zlasti našemu vrlemu pristašu in domoljubu izrekamo iskreno soža- 1 je. — Dne 2. t. m. je umrl v Veliki Loki na Dolenjskem tovariš Fran Bizjak, župan in načelnik krajevnega odbora SKS. Pokojnik je bil naš vnet pristaš in neumorno delaven. Pogreba se je udeležil Sokol, dve požarni društvi in mnogobrojno občinstvo. Blag mu spomin! Sorodnikom naše sožalje! (Tovarno za lesene žeblje) ustanovi v Slovenski Bistrici uprava posestev grofa Attemsa. To bo v tem mestecu že druga tovarna za omenjeni predmet. (Kupčija sadja v mariborski okolici) se jo zadnje čase lepo razvila, ker so prišli kupci iz Banata, Slavonije, Dunaja, Nemčije in celo iz Nizozemske. Dočim se je do zadnjega časa plačevalo najboljše sadje komaj kilogram po 1 K, so sedaj narasle cene na 2 do 3 K za kilogram. (Italijanski nasilneži.) V komisiji za ljudsko štetje na Koroškem imajo odločilno besedo tudi Italijani, posebno v slovenski coni so jo dobili. Zaradi tega se bojimo za pravični izid glasovan ja. Okrajnemu plebiscitnemu svetu v Pliberku predseduje n. pr. italijanski podpolkovnik Navarini. Ta se je predzadnjo nedeljo civilno preoblečen pomešal med nemške razgrajače ter s palico udaril dva naša moža preko glave. Slovenskega orožnika, H je hote! na praviti red, je isto-tako udaril s palico. Orožnik, ki Italijana ni poznal, mu je vrnil s puškino cevjo, a pravico bi bil imel, da bi ga prebodel. In takim ljudem naj zaupamo pravično postopanje pri ljudskem glasovanju? — Po zadnjih vesteh je plebiscitna komisija Navadni ja zaradi njegovega početja odstavila. (Nemška veleposestva na Koroškem) se razdele takoj po plebiscitu med siromašne slovenske kmete kot delna odškodnina za nasilstva in ropanja Nemcev. To bo menda še zadnjega omahljivca spametovalo, da bo prihodnjo nedeljo glasoval za Jugoslavijo. Nemška Avstrija bi seveda nikoli ne skrivila lasu svojim grofom in baronom. Nemški plemiči imajo na slovenskem Koroškem skoraj polovico vse zemlje. (Koroško kmetsko ljudstvo) se prihodnjo nedeljo na glasovanju za vedno združi z ostalimi svojimi tovariši v Jugoslaviji. Vsakdo naj raztrga zeleni volilni listič in ga naj z belim lističem, ki naj ostane cel, vtakne nazaj v ovitek. (Plebiscit v koroški coni B) se izvrši vsled sklepa plebiscitne komisije dne 31. oktobra, seveda le v »lučaju, če se cona A prihodnjo nedeljo izreče za Jugoslavijo, kar trdno pričakujemo. Politične vesti. (Varstvo malih kmeti].) Srbski za-kon, določujoč, da se posestva, ki ne presegajo 5 ha, ne smejo prodati na prisilni dražbi, kakor tudi ne potrebna živina, se bo uveljavil tudi za slovenski del države. Na ta način bo mali kmet sicer popolnoma varen pred oderuhi, vendar pa pomeni zakon nekako varuštvo nad kmetom. (Državni davki se revidirajo.) Novi davčni zakoni še nikakor niso stalno določeni. Finančni minister namerava v kratkem sestaviti posebno komisijo, ki naj izdela načrt za enotne nove davke. V komisijo bodo poklicani strokovnjaki iz vse države in zastopniki glavnih gospodarskih in socialnih organizacij. Novi davčni zakoni pridejo kot ena glavnih točk na dnevni red ustavotvorne skupščine po njenem sprejetju ustave. Že zategadelj je življenske važnosti, da bo v skupščini zadostno zastopan naš kmetijski stan. (Naše meje proti Italiji.) Glede teh se začno še pred 15. t. m. pogajanja v Švici ali pa v Londonu. Z italijanske strani pridejo na konferenco ministrski predsednik, zunanji minister ter zastopniki generalnega štaba in mornarnice. Naši zastopniki bodo baje ministrski predsednik doktor Vesnic, minister dr. Trumbič, general Pešič, admiral Priča in dr. Ry-bar (Slovenec). Italijani bodo vsekakor odločitev zavlekli dotlej, da se konča ljudsko glasovanje na Koroškem, ker bo izid tega glasovanja njihovo merilo za zahteve po naši zemlji. (Kmetski nemiri na Hrvatskem) so imeli mnogo resnejši značaj, kakor se je zvedelo v javnosti. Zaradi nemirov je interpeliral hrvatski poslanec Bukšek v narodnem predstavništvu ter vprašal vlado: 1.) Ali je vlada obvestila kmetsko ljudstvo o tem, v kak namen se popisuje in žigosa živina? 2.) Ali je vlada zasledovala razburjenje med ljudstvom? 3.) Kaj je vlada storila, da se zastareli srbski zakon prilagodi modernim krajevnim razmeram? 4.) Zakaj je vlada dopustila divjanje orožni-štva, Id je ubijalo kmete? — Ministrski predsednik je na vprašanja takoj odgovarjal in rekel med drugim, da nemirov ni izzvalo zgolj žigosanje, temveč da so vzroki nemirov politični. ker so nepošteni agitatorji ljudstvo zapeljali.-O ministrovem odgovoru se je razvila daljša debata in bati se je iznova ministrske krize. — Uradno je dognano, da je bilo pri zadnjih nemirih na Hrvatskem ubitih 24 oseb, in sicer 14 kmetov, 3 uradniki, 1 častnik, 2 orožnika, 2 vojaka in 2 finan-carja. Ranjenih je bilo okrog 100 oseb. (Hrvatski kmet Tupek,) ki je ustrelil okrajnega predstojnika Špilarja, še ni bil obsojen, ker se je obravnava preložila. Le obtožnica predlaga zanj smrt na vešalih. (Bivši cesar Karel) se pogaja v Švici z odposlanci madžarske narodne obrambe, ki mu prigovarjajo, naj pride na Madžarsko, da zasede prestol. Ker pa bi se moral Karel zavezati, da brez privoljenja madžarskega parlamenta ne sprejme nobene druge krone, zato je odgovoril, da se ne odreče svojim cesarskim in kraljevim pravicam na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije. Baje je tudi papež odločno na Karlovi strani ter je z njim v stalni zvezi. To nam marsikaj pojasnuje glede domačih razmer. (Avstrija se priključi Nemčiji.) Dunajska krščanskosocialna stranka izroči avstrijski vladi resolucijo, me-rečo na to, da se v šestih mesecih izvrši ljudsko glasovanje glede spojitve Avstrije z Nemčijo. (Mala antanta — peterozveza.) Romunski državniki delajo na to, da bi se iz male antante razvila peterozveza (Romunija, Grška, Češkoslovaška, Jugoslavija in Poljska). Ta zveza bi segala od Baltiškega do Sredozemskega morja. Avstrija in Madžarska bi bili sprejeti v zvezo šele tedaj, ko bi izpolnili mirovne pogoje. Nova peterozveza bi gledala na to, da se mirovne pogodbe natančno izpolnijo. Ustanoviti pa bi se morala ta zveza še preje, preden bi se Nemčija in Rusija zopet okrepili. V odkritosrčnost romunskih načrtov ne moremo prav verovati, ker sta baš prejšnji teden romunski in italijanski ministrski predsednik v Rimu prisegala večno zvestobo med Italijani in Romuni. (Čehi in Italijani.) Povodom praškega velesemnja je priredil odbor velesemnja skupno s praškim magistratom slavnostno pojedino na čast italijanskim gostom. Župan dr. Baxa je slavil Italijo ter se ji zahvaljeval za pomoč. Italijanski zastopnik je obetal vedno naklonjenost Italije Čehom. Prva naklonjenost se je pokazala s tem, da so dobili Čehi v Trstu svoje pristanišče. (Pogajanja med Rusijo in Poljsko) se že vrše v Rigi ter se bo najbrže že v nekaj dneh sklenilo premirje. Rusija bo sprejela baje vse poljske predloge razen zahteve po razorožitvi rdeče armade. (Proč od Nemcev!) Dasiravno je prebivalstvo Vorarlberške vseskozi nemško, vendar je deželna vlada prosila v imenu vsega prebivalstva, naj se dežela priklopi k Švici, ker čaka v Avstriji in Nemčiji vse žalostna prihodnost. Nekateri koroški zaslepljena pa po sili rinijo svoje glave v Avstrijo. (56 milijonov kron) dolguje av-stro-ogrska poštna hranilnica našim podanikom. , (Delavci, ne na Francosko!) Naš konzulat v Marseillu poroča, da prihaja mnogo naših državljanov na Francosko dela i§kat, čeprav se tam delo prav težko dobi. Delavci zapravijo svoje prihranke, nato pa zapadejo najhujši bedi. Gospodarstvo. (Za pregled carinskega poslovanja,) proti kateremu je toliko pritožb, bo sestavil finančni minister posebno komisijo, ki bo pregledovala carinsko poslovanje. Nastavijo se tudi potujoči carinski nadzorniki, ki bodo sprejemali pritožbe strank. (Dohodki nove trošarine) so proračun j eni za dobo prvega leta takole: pri sladkorju s 480 milijoni, pri alkoholu s 320 milijoni, pri pivu s 128 milijoni, pri žganju z 48 milijoni, pri kavi s 96 milijoni kron itd. Vsi dohodki trošarine so proračunje-ni na 1 milijardo in 12 milijonov kron. (Izvoz naših žrebet.) Za okrepitev naše valute je dovolil ministrski odbor, da se sme iz naše države izvozi- i ti 500 žrebet iz leta 1918. in 1000 JJH8 žrebet iz let 1919. in 1920. (Cene vinu.) Inozemci povprašuje*^ jo le po starem vinu, ki ga ježe malo^y Za novo vino še ni pravega povpra*,^ ševanja, ker se splošno pričakuje^ , da bodo cene padle. Ker je letošnji.^; pridelek izboren, naj bi ga vinograd* niki, ki nimajo sile za denar, držali, £,..» da se nastavijo prave cene. V Istri j in na Primorskem so cene trdne. V Istri so prodajali grozdje 100 kg po 60 do 100 lir. Dalmatinsko novo vi< no se prodaja v Trst postavljeno li-_ ter po 10 kron. Dolenjsko vino ima 11( od 16 do 22 stopinj sladkorja ter se f prodaja po 10 do 14 kron liter. (Izvoz vina) je še vedno nemogoč vsled velike razlike v tujih valutah in visoke izvozne carine. Na Češkem se prodaja dobro vino hektoliter po 1500, na Dunaju pa po 1550 naših kron, dočim imajo pri nas in na Hrvatskem nekoliko dobra vina ceno od 1600 do 1800 kron, mošt pa po 1000 kron za hektoliter. Hektoliter banatskega vina velja na mestu (v Vršcu) od 1200 do 1500 kron. — V Italiji so pridelali letos 10 milijonov hektolitrov vina več, kot lani ter se tam prodaja dobro vino hektoliter po 900 naših kron. — Za našo vinsko trgovino se potemtakem ne odpira ugodna bodočnost. (Sladkor.) Poročila iz Češkoslovaške glede sladkorne letine so prav ugodna. Tudi Nizozemska in Belgija bosta imeli sladkorja za izvoz. Na Angleškem padajo cene sladkorju, istotako v Ameriki. V Nemčiji je pridelek sladkorne repe dober. Cena sladkorju bo od 4 do 4-50 mark. (Izvoz suhega sadja) je prost. Pla. čati je treba 40 kron izvozne carine za 100 kg. (Monopolna oprava in tobak.)] Monopolna uprava v Beogradu se je šele sedaj, ko so začeli tobak spravi ljati, spomnila, da se bodo potrebo« vala zanj velika skladišča, ki so jih' začeli z vso naglico graditi. Bati se je, da bodo velike množine tobaka se* gnile, preden pridejo pod streho. (Trgovski promet med Jugoslavijo; in Češkoslovaško.) Lani se je uvo. žilo k nam iz Češkoslovaške blagai za 168 in pol milijona, od nas pa se ga je izvozilo za 243 milijonom kron. (Cene žitu in moki v Banatu) sa zopet poskočile. Za pšenico se zahteva od 830 do 870 kron, za rž od 570 do 580 kron, za ječmen od 450 da 490 kron, za oves od 220 do 240 kron za 100 kg. Moka št. 1 velja kilogram od 13 do 13-30 kron, moka za kuho od 12 do 12-30 kron, krušna moka- vi pa 11 kron. d (Pivovarne v Jugoslaviji.) V naši državi imamo 42 pivovarn, ki so pred vojno izdelovale 750.000 hI piva. Snujeta se dve veliki novi pivovarni, ** in sicer v Zagrebu, kjer jo ustanovi gostilničarska zadruga, in v Mosta-ru, kjer jo ustanove s češkim kapitalom. (Nove sadjarske in vinarske šole-na Hrvatskem) se ustanove v najkrajšem času. V ta namen se vzamejo potem agrarne reforme pripravna veleposesjya, kar se je že zgodilo za tako solo v Novem, ki ima 30 oralov sveta. &a (Pridelek tobaka v Hercegovini) se ceni letos na 20.000 (lani 18.000) centov. Nasajenega je bilo letos izredno mnogo tobaka, toda uničila ga je suša. (Žito za Avstrijo.) Nemška Avstri-ja je letos nakupila od Jugoslavije, Bolgarije in Rumunije 56.100 vagonov žita ter plačala zanj okoli 5 milijard kron. Kaj bi bilo z Nemci brez naših žitnic? (Drobiž iz lesa) je založila nemška občina Hadersfeld, ker primanjkuje kovin in papirja. Izjava uredništva. Z ozirom na dopis od Sv. Jakoba v Slovenskih goricah, ki smo ga priobčili t 40. Številki »Kmetijskega lista", izjavljamo, da jo dopis zastarel in da zlasti odstavek glede kupčije s sadjem, v katerem se omenja Mrmolja, ne odgovarja dejstvom. Kakor nam tovariš Mrmolja sam sporoča, je on le posredoT*!, da se je dosegel v avguste vi kriii izvoz sadja na Dunaj in na Bavarsko; sadja pa sam ni kupoval. Z doeego izvoza so se raspe&aJa jabolka in čeiplje, za katere ni bilo sicer nobene prave kupčije. Kmetje, pomnite, da zapečatijo bodoče volitve vašo usodo I iz Gorenjske in Dolenjske, zato pridite vsi obrtniki brez razlike strankarskega mišljenja v nedeljo na ta shod! — V Št. Vidu nad Ljubljano (V iž mar jih) bo v nedeljo dne 10. oktobra obrtni shod. Čas in prostor bosta razvidna z lepakov. Obrtniki iz Št.Vida, Dravelj.Vižmarjev in iz okolice teh krajev, udeležite se zanesljivo tega shoda, da boste zvedeli, kje se obeta obrtnemu stanu boljša bodočnost Ker je v združenju moč in naša zmaga, zato dne 10. oktobra vsi na ta obrtni shod! — V Št. Vidu pri Stični bo v nedeljo dne 17. oktobra obrtni shod, na katerega opozarjamo že sedaj. Zlasti vabimo nanj zavedne obrtnike iz Višnje gore, Stične, Radohove vasi in iz šentvidske okolice. Komur sta mar blagostanje in napredek obrtništva, naj se tega važnega shoda zanesljivo udeleži. Shod bo sklican po posebnih lepakih v nekaj dneh. Obrtnikom v omenjenih krajih kakor tudi onim izvun Št. Vida dojeta rade volje pojasnila glede železniške zveze i. dr. „Obrtna organizacija za Slovenijo" in „Obrtno društvo za Novo mesto in okolico". (Obrtnikom v vednost.) Vsled izražene želje sporočamo, da pripravljamo obrtne shode na mnogih krajih. Določeno je, da bo obrtni shod v Kamniku dne 24. oktobra, to je listo nedeljo, ko bo v tem mestecu kmetski tabor SKS. Še potrebna naznanila bomo objavili po listih in razglasili z lepaki. — Obrtna organizacija za Slovenijo. (Zahvala.) G. A. Jakaz (sedaj v občni javni bolnici ljubljanski) je poslal »Obrtnemu društvu" v Novem mestu to-le zahvalo: V dno duše me ;e razveselila vest o dobrodelni prireditvi v mojo korist. Danes, v svoji najhujši nesreči, sem spoznal, kdo mi je pravi prijatelj. Žrtvovali ste se vsi z nesebičnim namenom, pomaga, ti meni in s tem pomagati tudi prizadeti moji rodbini. Poživlja me zavest, da še živijo ljudje na svetu, ki jim bijejo srca za ljubezen in sočutje. Neizbrisno mi ostanete v spominu ! Hvala Vam stotera! (Davek na poslovno obrt) je finan« čni minister odgodil ter ne stopi y veljavo. (Za obrtnike.) Z ozirom na uvedbo davka na poslovne obrti po vsej kraljevini se pripravljajo posebne dolžnosti davčnih obvezancev glede vodstva knjig in plačevanja obrtnega davka. Da se ta posel lažje in hitreje vrši, je pozval finančni minister za dan 10. oktobra 1920. zastopnike obrtnih zbornic iz vse kraljevine na posvetovanje o tem vprašanju. (Nadomestilo za usnjate gonilne jermene.) V izložbenem oknu „Urada za pospeševanje obrti" v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22, so razstavljeni Fesslerjevi gonilni jermeni, ki se kot nadomestilo za usnjate gonilne jermene že na leta uporabljajo v različnih velikih tovarnah v Nemčiji in so se prav dobro obnesli. Ker je razlika v cenah teh jermenov napram usnjatim jako velika, opozarjamo nanje občinstvo. Natančnejša pojasnila daje »Urad za pospeševanje obrti" v Ljubljani. (Klej za mizarje.) „Urad za pospeševanje obrti" v Ljubljani je prejel nekaj kleja. Obrtniki naj takoj jrijavijo svoje zahteve. Ali ste že naročeni na,,Kmetijski list"? Mali oglasL Suhe gob©, laneno seme, kumno in vse druge deželne pridelke ku- J&fgp puje trgovina s semeni Sever & Ko m p., Ljubljana, Wolfova ulica št. 12. Cf}n nagrobnih spomeni- UuU kov vedno v zalogi, dalje 15 vrat marmorja za pohištvene oprave, rodbinske grobnice, mavzoleji, umetniški portreti iz marmorja, razna cerkvena dela, mlinski kamni i. t. d. prodaja po nizki ceni na svoji stojnici najboljše moške in otroške obleke domačega izdelka ki ima trgovino tudi z manufakturnim blagom ir Ljubljani na Stavem ti»gu št S, po zelo nizkih conah nudi Ollnax>, Smlednik-Medvode, | železo, različno orodje in » okovje, cement, traverze, | pločevine in sploh železnino, S naj se obrne zaupno na tvrdko Primešaj krmi Mastin! V zmislu odloka deželne vlade za Kranjsko * Ljubljani z dne 18. julija 1899., št. 10.595, ki mi ga je mestni magistrat ljubljanski iz-poročil dne 28. julija 1899., St. 25.255, smejo dietetično sredstvo Mastža, redilni praiok sa prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogiati in kramarji proBto prodajati. Mastin je kot prosti obrtni predmet oglašen V Ljubljani, dne 3. avgusti 1900., mag. opr. št. 28.561. — Ako Mastina v lekarnah in trgovinah ne dobite, ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina stane K 30 50 in Ee jih pošlje poštnine prosto na dom. Vazilo zoper garje (naftol-mazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti K 12-50. Lekar>nar> Tnnbooi v Ljubljani (Slovenija) zraven rotovža. « v Ljubljani, Gosposka cesta ši.10 (Marije Terezije oeata). GBaBBMauaMuuaaaaaMi Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani Harijin trg 8, Volfova ulica 1 — Podružnica v Murski Soboti obrestuje hranilne vloge in J® M t brez odbitka rentnega davka, vloge na tekoči račun s čistimi Jffli W J Ustanovljen septembra 1919. Prometa v prvih treh mesecih BnUf m Neposredno pod državnim nad 10,000.000 kron. 88 / W nadzorstvom. ! Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani 1 Tel. int. 230 Dunajska cesta Št. 35 Briojarke: »Stroj" j izdelujejo stroje za lesno industrijo, kakor jarmenike, !| krožne in tračne žage, stružnice, freze, specialne stroje fj za fabrikacijo sodov, upognjenega pohištva in lesenih I cvekov, Franoisove in Peltonove turbine in vodna kolesa vsake velikosti W Naprave za mline in žage. I Projektiranje in izpeljava tovarn za lesno industrijo in električnih central. ===== Katalog na zahtevo. Mlatilnice za ročni in vratilni pogon, vratila, čistilnike, slamo-reznice za pogon z roko in silo, sadne in vinske stiskalnice, sadne mline, brzoparilnike, bakrene (kufrene) kotle za žganj ekuho in druge stroje ima vedno v veliki izberi v zalogi lastnica po nmrlem soprogu Ponudbe na naslov Ivan Šiška Ljubljana, Metelkova ulica it. 4, Ustanovljeno 1903, iz kavčuka in kovin. Edina zaloga poljedelskih strojev O w ivornice Umrath A Kom p. *aa g rnmmmi i » i irnmmrnrnrni »ki imrni nmmn lmrnmmmm Pečati. Klišeji za tisk. Šablone. Vav6dne tiskalnice. Modelizapredtiskanjoperila. lastnega*zdelkeu J&.MTOM ČERNE graveur Ljubljana, Dvorni trg štev. 1. Vpoštevajte oglase (inserate) v »Kmetijskem listu"! Pridobivajte listu nove oglase! Oglasi v našem listu imajo velik uspeh! Popolne napeljave v mestih in pokrajinah. Kompletne naprave gradi in vsakovrstne instalacije izdeluje po najmodernejših principih in po najkulantnejših pogojih tvrdka »Svetla" Centrala: L3UBL39H9, Mestni trg ZS. * Podružnica: Z9BREB, Franftopanska nI. Z. « jelšama, Ponudbe in pojasnila so na željo vsak čas brezplačno na razpolago. Pnevmatike za avto in kolesa v vseh dimenzijah, gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno napeljavo, elektrotehnični material in vsakovrstne potrebščine priporoča po najnižjih cenah Natisnila Delniška tiskarna.