V Ljubljani, dne 10. maja 1929. Cena posamezni številki 1*50 Din. XI. leto. „NAŠ GLAS“ izide vsa* kega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40’—, za pol leta Din 20‘—, za četrt leta Din 10*—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. = NAS GLAS Uredništvo« Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. Osrednje glasilo državnih nameščencev za Slovenijo. Dr. Jos. fKronvogel, Maribor: Pomanjkljiva organizacija upokojencev. Društvo umirovljenika v Sarajevu in Društvo drž. 'upokojencev za Slo^ venijo v 'Mariboru sta predložili me» rodajnim mestom v Beogradu obširno utemeljeni spomenici, v katerih zahte» vata odpravo člena 239. urad. zakona ter izenačenje prejemkov staro» in no» voupokojencev, kakor je to določal prvotni načrt urad. zakona'. Omenjeni društvi zastopata s tem jasno, rekel bi: samo ob sebi umljivo stališče, kateremu v Beogradu ni nihče oporekal. Svoje stališče sta obe dru» štvi razglasili v svojih v Sarajevu, ozi» roma v Mariboru izhajajočih listih. Pa je nedavno zborovala ugledna uradniška organizacija ter sprejela' in vladi predložila obširno resolucijo v kateri se nahajata dve točki ki z na» čeli zgoraj imenovanih dveh društev nista' v skladu. V točki 6. resolucija zahteva, »da -se svekupna beriva drž. službenika i penzije umirovljenika poviše barem za 50%.« Ta stilizacija je ponesrečena ker se ne ozira' na nameščence, ki so bili upokojeni v dobi od prevrata do 1. IX. 1923 (staroupokojenci naše države). Primer: Tak, leta 1922. upokojen na» meščencc VI. činovnega razreda (p«?" urad. zakonu I., 3) dobiva mesečno 400'Din redne penzije in 1600 Din dna*» ginjske doklade. Temu bi naj bilo po» magano s 50% povišanjem penzije od 400 na 600 Din? Gotovo ne! V točki 10. resolucija zahteva, »da se u smislu postojećeg činovničkog zakona izjednače mirovine penzionera prema' obvezama preuzetim St. Ger» marnskim in Trianonskim ugovorom.« Besedilo te točke se nanaša očitno le na od Avstro»Ogrske prevzete (sta» ro) upokojence. Tudi ta točka se torej ni ozirala na staroupokojence naše države, to je na nameščence, katere je naša država prevzela v svojo službo, potem jih pa upokojila pred urad. za» konom. Le»ti naj bi se torej ne izena» čili in ostali na slabšem, nego 'avstro» ogrski upokojenci? Tega ti slednji sa» mi sigurno ne pričakujejo. Podoba je, da je kompilator reso» lucije novoupokojenec, ki »staroupo» kojenoev naše države« ne pozna. — Ta okolnost pa> kaže potrebo, da se ustvari možnost sporazumnega delo» vanja med organizacijami upokojen» cev. V primerih, kjer gre za skupne zadeve upokojencev in njih nastop pri centralni vladi, naj ne bi nikdar na» stopile poedine organizacije preden se ne sporazumejo z drugimi. To se mora urediti. Poleg tega treba stremiti za tem, da se vsa društva upokojencev organi» zirajo v pokrajinskih Zvezah, 'katere naj bi se zavzemale z vso močjo za njihove težnje. Tako ojačena Zveza bi imela večjo moč pri Glavnem savezu, glede katerega bi bilo želeti, d® bi mo» gel nastopati kakor avstrijski »25»Aus» schuss«. Le»ta uradniška organizacija im» ponira; pogaja' se z vlado in nikdar brez uspeha. Ako bi imeli v naši dr» žavi slično organizacijo, bi bilo mar» Sikaj bolje za nas. Naj skrbi sleherni na svojem mestu, da to čimprej do» sežemo! Zadružna produkcija v lastni režiji. Nabavi jalne,, konzumne zadruge imajo nalogo, da preskrbujejo svojim članom živežne potrebščine in drugo blago , vse to p od n a j.povol j nej Šim i p o» goji. Da morejo vršiti to nalogo, mo» rajo zadruge priti v posest tega' bla» ga, a do njega morejo priti bodisi s tem, da kupijo; izgotovljene izdelke, bodisi, da sami iz surovin proizvajajo dotične produkte. Če zadruge vrše svojo nalogo s kupovanjem izgotov» Ijenih produktov, se morajo pobrigati, da jih nabavljajo iz prve roke, to je neposredno iz tistega vrela, iz kate» rega izhajajo ti izgotovljeni produkti. Vzemimo n. pr. moko: kmet proizvaja pšenico' in jo prodaja mlinu. Mlin jo predela v moko in jo proda ali narav» nost 'konzumentu, ali pa jo proda tr» govcu. ki jo spet naprej prodaja kon» zumentu, ali pa jo kot veletrgovec Proda manjšim trgovcem, in ti šele konzumentom. V drugem slučaju do» biva torej konzument moko iz druge, a v tretjem slučaju že iz tretje roke. te konzument kupi moko direktno °d mlina, jo kupi iz prve' rolke.. V tem slučaju ima ta dobiček, da je izločen zaslužek prvega in event. tudi dru» Sega trgovca. Pri poslu je torej za» služil edinole mlin. Konzument pa la» bko izloči tudi mlinarjev dobiček, to Pa le če sam tudi proizvaja moko. V j1}1 slučaju eliminira ne samo trgov» dobiček druge, event. tudi tretje temveč tudi industrijski zasln» ‘ieik mlinarja. Iz tega se torej vidi, da ^sako združenje konzumentov, ki ho» e doseči ugodne cene pri nabavljanju laga, s katerim zalaga svoje člane lr,0ra ali to blago nabavljati narav» nost 0£1: producenta, ali pa mora sämo proizvajati potrebne predmete. Nabavljanje izgotovljenih pro» uk tov iz prve roke je potrebno to» iko časa, dokler se ne ustali poprečni potrcšdk članov, kadar se pa ta usta» novi in točno ugotovi, lahko preidemo k proizvajanju v lastni režiji. V tem oziru razlikujemo po šte» vilu članstva velike in male zadruge. Blago iz prve roke se redoma dobiva samo v velikih, vagonskih količinah. Velike količine naročajo lahko samo velike zadruge, ki morejo brzo in si» gumo oddati blago članom. Male za» druge velikih nabavk ne morejo tve» gati, ker bi se izpostavile zaradi po» časnega potroška riziku valovanja cen in izgubi na obrestih za vloženo glav» nico. Male zadruge' torej ne morejo nabavljati blaga iz prve roke. Prisiljene so, da sodelujejo z bližnjimi velikimi zadrugami, ali pa da poslujejo dogo» vorno tako, da skupno nabavljajo ali pa v najslabšem slučaju, da so nave» zane na nabavke iz druge roke. To pa znači, da nabavljajo blago po višji ceni, razume se v lastno škodo in v škodo članstva. 'Povedali smo že, da se k proizva» janju v lastni režiji lahko preide šele kadar se ustanovi stalni ikbnzum, da bi se moglo produkcijo dovesti v sklad s potroškom in bi se na ta način zadruga izognila riziku lastne produk» cije. Poleg tega predpostavlja lastna produkcija velik konzum. Zato lahjko začno s takim poslovanjem samo ve» like zadruge ali pa večje število zdru» Ženih zadrug. Če niti eno niti drugo ni mogoče, je edini Izhod ta, da se zveza zadrug loti produkcije v lastni režiji za vse včlanjene zadruge. V tem primeru imajo male zadruge enake koristi, kalkor večje in oboje črpajo nabavke iz prvotnega vrelca, t. j. po najugodnejši ceni. Takozvani imidu» strijski dobiček je v tem slučaju iz» daleka manjši, nego oni, katerega si pridržuje nezadružna industrija. Na tem temelju delujejo 'konzumne za» druge velikih narodov, posebno na Angleškem in Nemškem. Na to pot morejo kreniti tudi naše nabavljalne zadruge, t. j. naša »Zveza nabavljal» nih zadrug«. Zdi se nam, da so danes razmere v naši uradniški zadružni organi.za» ciji take, da bi morala »Zveza« preiti k produkciji v lastni režiji, če že ne vseh, pa vsaj najpotrebnejših življem» skih potrebščin, a v prvi vrsti bi mo» rala pričeti z lastno produkcijo m olk e. Prepričani smo, da bodo vse včlanje» ne zadruge v svojem interesu poma» gale pn tem delu s tem, da bodo osre» dotočile svoja naročila pri Zvezi To zahteva od njih tudi zadrugarska ko» legijalnost. Ko se ugotovi produkcija, oziroma konzum moke, bo Zveza mo» gia preiti k produkciji v lastni režiji drug n nujno potrebnih življenskih predmetov, pri čemer v prvi vrst: mi« s!imo na proizvajanje testenin in masti. — (Po »Čin. Glasniku«.) Prevedba učiteljskih upokojencev na dinarske plače. Od ljubljanskega poverjeništva UJU je prejela Zveza naslednji do» pis: »S prevedbo .kronskih učiteljskih upokojencev, ki se je izvršila v ljub» Ijanski in mariborski oblasti šele se» daj, se je pripetila ta anomalija, da dobe po prevedbi na* dinarsko penzijo nekateri teh upokojemcev sedaj manj prejemkov nego so jih imeli prej. Navajamo konkretne slučaje: Dohodki upokojenega nadučitelja so bili pred prevedbo sledeči: letna plača 5100 kron, t. j. mesečno 425 K ali 106‘25 Din, draginjska do» klada mes. 1600 Din, doklada za ženo mes. 150 Din, skupaj pred prevedbo 1856-25 Din. Po prevedbi: letna plača 4400 Din, t. j. mes. 366 Din 66 p., drag. doklada mes. 1200 Din, doklada' za ženo mes. 150 Din, skupaj po prevedbi 1716 Din. Torej prejemajo te vrste upokojenci po prevedbi na dinarske plače sedaj mesečno 139-59 Din ali let» no 1675"08 Din m a nj dohodkov, nego so jih imeli prej. V podrobnejšo ilustracijo prilaga» mo članek »Prevedba učiteljskih kron» skih upokojencev na dinarsko pokoj» nino« v »Učiteljskem Tovarišu« št. 37 od 25. aprila 1929. Ker je gotovo', da namen in duh zakona ni bil ta, da bi se s prevedbo na dinarsko pokojnino znižali pre» jemki drž. upokojencem, temveč zvi» šali prosimo naslov, da izposluje pri» merno dopolnilno uredbo v tem smi» slu, da se ob prevedbi v nobenem slu» čaju prejemki ne smejo znižati, ter da obdrže prevedeni upokojenci doseda» nje draginjske doklade.« Slični slučaji so se dogodili tudi v mnogih drugih strokah. Česti so pri» meri, da prevedeni upokojenci po pre» vedbi prejemajo znatno manj, nego so prej. Ljubljanska finančna direkcija je na prošnje prizadetih ponovno predložila finančnemu ministrstvu predstavke, da se ta pomanjkljivost prevedbene uredbe čimprej popravi. Ni dvoma namreč, da zakonodajalec s to uredbo, ki naj bi izboljšala pre» jemke upokojencev, ni nameraval le« teh okrniti, ter da je to pogreško pri» pisovati le slučajni nesrečni stilizaciji uredbenega besedila. Tudi naša Zveza je v isti zadevi že trikrat intervenirala pri Glavnem Savezu, da na pristojnih mestih izpo» sluje korekturo uredbe, oziroma av« tentično tolmačenje iste v tem smislu, da' zaradi prevedbe ne bo noben upo» kojenec vsaj prikrajšan v svojih pre» jemkih. Do danes ni bilo mogoče do« seči povoljnega rezultata. Pričakuje» mo pa od sedanje vlade, ki jo vodi spoznanje, da treba prenizke službene prejemke in pokojnine drž. nameščen» cev draginjskim razmeram primerno zvišati, da bo te opravičene pritožbe upoštevala in odredila, da se te nena» meravane, a zato nič manj občutne neenakosti in gmotne škode čimprej odpravijo. Boj zoper PODRAŽITEV MESA NA LJUB» I LJANSKEM TRGU. V spomladanskih mescih običaj« j no poraste cena živini. Ta porast je pa le začasna in prihaja od tod, ker rabi takrat kmet živino na polju. Tudi letos je poskočila cena« živini. Za dva do tri dinarje pri kilogramu. Seveda so ljubljanski mesarji takoj zvišali zato tudi cene mesu. Za določanje cen ni zakonitih do» ločil. Kažnjiv je le oderuški dobiček, drugače pa se uveljavlja tudi v tej obrti popolna svoboda in se cena bla» gu regulira samo po povpraševanju in ponudbi. Mestni magistrat more vplivati na tržne cene le, kolikor lahko izvaja re» presalije nad mesarji, ki imajo svoje stojnice na mestnem svetu. Ker so mesarji tokrat brez vedno» sti mestnega tržnega nadzorstva zvi» šali cene mesu, se je vprašanje zviša« nja cen mesa obravnavalo že po izvr» šenem dejstvu. Na posebni seji tržnega odseka, dne 29. aprila, katere so se udeležili tudi zastopniki mesarjev, so se z ve» čino glasov navzočih določile višje cene mesu, in i sicer od 20 Din do 12 Din. Prva vrsta 18—20 Din, druga 16—18 Din, tretja pa od 12—14 'Din za kilogram. Nova je odredba tržnega nadzor» stva1, da se meso pred prodajo klasi» ficira po kvaliteti in da more vsaka ■ draginjo. I gospodinja to klasifikacijo pri nakupu upoštevati. Dalje pa, da bodo gospo» j dinjam na razpolago posebne mestne tehtnice, kjer bodo gospodinje lahko preizkusile, če je mesar meso pravilno in pošteno tehtal. Kakor pa so mesarji hitro zvišali cene, tako hitro bo moralo mestno tržno nadzorstvo znižati cene mesu takoj, ko' bodo padle cene živini. Ta« krat bodo morali paziti konzumenti, da se ne bo znižanje cen vleklo po raznih enostranskih anketah le, da se omogoči mesarjem neupravičeni in nedopustni dobiček. ZanimiVo je fm značilno obenem, da se je na tej seji ugotovilo, da vsi večji hoteli, gostilne in razni zavodi dobivajo od mesarjev meso po znatno znižanih cenah. Plačujejo prima ka« kovost po 16 Din za' kilogram, dasi so cene mesnih jedil po javnih lokalih stalno pretirano visoke. Saj stane ena porcija pečenke skoro toliko, kolikor plača restavrater za cel kilogram mesa — ali pa le malo manj. Dobiček si la* hko vsak sam izračuna. NEKAJ O PRIKLADI K MESU. Prof. dr. W. Prausnitz, znani hi» gienik na vseučilišču v Grazu, piše v svoji knjigi: Grundzüge der Higiene, X., izdaja iz leta 1916., stran 424: »M e s o. Pod imenom meso razumemo ne samo mišičevje klavne živine, ka* tero uživamo, temveč v širšem pome* nu ves drob, razen kože, črev in osrednjega živčevja (možgani in hrbtenični mozeg). Meso, ki se prodaja, vsebuje po« leg maščobe, kit, žil in živcev tudi kosti. Pri celi klavni živini pride na 100 delov takozvanega mesa: 8‘4% kosti, 8-6% maščobe, 83% čistega mi= šičevja. Te številke se samo ob sebi umevno menjavajo, zelo dobro rejene živali imajo več maščobe in mišičevja, kakor pa suhe. Pri mesu srednje do« bro rejene klavne živine odpade tfct 100 kg mesa kvečjemu 15 kg kosti. Pri prodaji na drobno dobi kupec pogo« stokrat 20 do 25% kosti od skupne teže. To je vsled tega mogoče, ker prodajajo mesarji meso tudi brez kosti in potem od tega tako prodanega me= sa izvirajoče kosti vnovčijo potom druge prodaje. Da, pogostokrat se uporabljajo kosti od mesa, iz katerega se izdeluje klobase na ta način, da jih mesarji pokupijo in pri prodaji na drobno dajo kot priklado.« Zelo bi nas zanimalo na kakšen način vnovčujejo ljubljanski mesarji kosti takozvanih naših »klobasaric« (slabše vrste krave, ki se koljejo v svrho izdelave klobas)? KAJ BO |S KRUŠNIMI CENAMI? Kruh je v Ljubljani predrag. Tudi tržni odsek občinskega sveta in tržno nadzorstvo sta opozorila pekovsko zadrugo na to, da mora vsaj za 50 par znižati cene pri kili. — Toda sedaj je že minulo precej časa od te seje in pekovska zadruga še vedno ni odg o« vorila In pekovski mojstri še danes niso znižali cen. Konzumenti tega vprašanja ne izpustimo iz oči. Vestnik. Odličen primer stanovske zaveds nosti. V spoznanju, da je dobro ure» jevano, vsepovsod razširjeno in močno stanovsko glasilo, ki bo dostojno re* prezentiralo celokupno državno name* ščenstvo in njihove interese, nepre* cenljive važnosti za skupno dobrobit, je sklenilo Društvo političnih kon» ceptnih uradnikov na svojem občnem zboru dne 27. aprila, da bodi odslej naročba na i»Naš Glas« za vse dru* štvene člane obvezna. Naročnino bo društvo v mesečnih obrokih (ki so itak tako skrajno malenkostni, komaj po 3'50 (Din!) pobiralo od članstva skupno z društveno članarino. —-To je že drugo društvo, ki je uvedlo obligatorično n a r O č b o na šega osrednjega glasila. Čujemo, da bodo sledila še nekatera društva temu lepemu vzgledu. »Naš Glas« — in njegolvS ddrnevi. »Monopolski Glasnik« v Beogradu pri* naša v svoji zadnji, 18. številki od 3. maja pod naslovom »Kakva treba, da je delatnost zadruga za stanove« celo* ten prevod članka viš. fin. insp. drja Ljudevita Valjavca, ki je izšel v pred* zadnji številki »Našega Glasu«. — Ljubljanski »Učiteljski Tovariš« (št. 35 od 11. aprila) je ponatisnil v celoti naša članka »Kako so bile izračunane naše razlike« in »Ali so drž. uslužbenci dolžni vrniti prejemke itd.« Priraist novih naročnikov. Uprava je razposlala lani posameznim gg. na» Pierre Loti: Srečanje s Carmencito. (Konec.) Dekleta so zapela, zibajc se, a ona je s spremenjenimi očmi udarjala po zvočnem lesu resonančne skrinje s su* himi ročicami, ki so se na oči spreme* nile v palčice in udarjala je presekani pan pan! plesa sema*cueque. Da je bilo vse popolno, so po* stregli ta vJečer celo s staro južnoame* rišiko pijačo, hi ji pravijo mathe in katera se pije s pomočjo trsovih cevk. Hitro sem se naučil. In čisto obi* čajni zaključek naših večerov, katerim so vselej prisostvovale Pilar, Merce* des in Juanita, je postalo vprašanj»:': »Kaj, če bi zaplesali sema*coueque?« Nekoč, na predvečer, preden sem zapustil Čile in odšel v Polinezijo, sem želel, naj zapleše ona sama. — »Ah!« je rekla, »taka stara že* na, kot sem jaz!... Zares, Pilar, ali je mogoče, za kar me prosi?« — »Gospod,« je odgovorila Pilar, ročnikom in okrožnim skupinam 140 nabiralnih pol s prošnjo, da ž njimi agitirajo med tovariši za list in mu pridobivajo nove naročnike ali pro* stovoljne prispevke. Odzvali sc se in pridobili naroč* nikov: Društvo drž. računskih in bla* gajniških uradnikov v Ljubljani 27, Okr. skupina drž. nameščencev v Mur* ski Soboti 19, g. Srebrnič Iv. v (Ljub* Ijani in g. Gombač Iv. v Ptuju po 14, g. Falk Anton v Mariboru 10, g. Vidic Fr. v Mariboru 7, g. Šterbenc J. v Čr* nomlju in g. Ribič Alf. v Gornjem gradu po 6, Okr. skupina drž. name* ščencev v Kamniku in g. Vovko P. v Kočevju po 4, g. Novak L. v Radovljici 3, g. Velej L v Šmarju, g. Rus Ign. v Ljubljani, g. Gregorič 'J. v (Rogatcu in g. dr. Ogrin Frkv Kamniku po 2, a po enega novega naročnika so pridobili sledeči gg.: Žibret M. v Sevnici, Knap Ant. v Kranjski gori, Betriani B. v Ko» čevju, Premerstein R. v Radečah, Furlan N. v Črnomlju, Spec Ant. v Kozjem, Ferenčak Fr. v Sl. Bistrici, Društvo drž. pisarniških uradnikov, Rojec Iv. in Medvešček J., vsi v Ljub» Ijani! dalje po enega še Okr. skupina drž. nameščencev v Novem mestu in g. Kovač Al. v Šmarju, vsi skupaj te» daj 137 naročnikov. — Vsem gg. na* biralcem izreka zahvalo — uprava. Nabavi jalna zadruga drž. usluž* beincev v Celju ima danes, v petek, dne 10. maja ob 8. uri zvečer izvan* redni občni zbor v spodnjih prosto» rih Narodnega doma. Dnevni red: 1. Sprememba pravil. 2. Odobritev po» pravljene bilance za leto 1928. 3. Slu* čajnosti. Z ozirom na važnost dnev» nega reda se vsi nameščenci in upoko* jenci vabijo, da se cbč. zbora udeleže. Zborovanje v Mariboru. V nede* Ijo, 5. t. m. se je vršilo v mali dvorani mariborskega Narodnega doma urad* niško zborovanje, ki smo ga že zad* njič oznanili v našem listu. Udeležilo se ga je veliko število drž. nameščen* cev, aktivnih in tudi upokojencev. Vo» dil je zborovanje predsednik Okrožne skupine, prosvetni inspektor g. dr. Adolf Pečovnik. Kot delegat Zveze je prispel iz Ljubljane višji finančni in» spektor g. dr. Ljudevit Valjavec, ki je poročal o važnih stanovskih zade* vah, posebno o reviziji uradn. zakona, ki se pripravlja in pa o delovanju Zveze in Glav. Saveza v tem pogledu. Zborovanje je poteklo v lepem redu, tudi je živahna debata, ki se je raž* vila, pokazala discipliniranost in za* vednost mariborskih tovarišev. Taka zborovanja naj bi se večkrat vršila. Skrajno varčevanje v državnem gospodarstvu je s posebno okrožnico nujno priporočil vsem uradom finan* čni minister. Zvišanje potnega! pavšala za cest* ne nadzornike. Na prošnjo društva cestnih in rečnih nadzornikov je Zve» za potem Glavnega Saveza prosila za primerno zvišanje pavšala cestnim nadzornikom. Dosedanja dnevnica in kilometraža naj bi se zvišala za 100%. Prevedba cestnih in rečnih nad» zornikov v III. kategorijo. Na prošnjo iste organizacije se je obrnila Zveza na Glavni Savez in na komisijo £a re» vizijo uradniškega zakona s prošnjo, da bi gradbeno ministrstvo pripustilo | 16 cestnih nadzornikov v Sloveniji k predpisanemu drž. strokovnemu izpi» tu, ter jih potem uvrstilo v III. kat. drž. uradnikov. Zakasnitev izplačila pokojnin. Opozorjena, ;da fearadi nezadostnih denarnih preodkazil fin. direkcija naj* brž ne bo mogla pravočasno izplačati pokojnin za maj, je Zveza že 27. apri* la brzojavila Gl. Savezu, naj interve* nira v fin. ministrstvu zaradi izplačila o pravem času. Tehnične ovire so si* cer to preprečile, a vendar je vsaj uspelo, da so se izplačale pokojnine večini upokojencev že 4. t. m. Društvo konceptnih uradnikov po» litične uprave za Slovenilo je na ob» čnem zboru dne 27. aprila izvolilo sle» deče gg. v odbor: predsednik Ant. Mencinger, vi. svetnik, L podpredsed* nik dr. M. Ipavic, vi. svet., H. pod* preds. dr. Fr. Ogrin, vi. sv., tajnik Al. Lenarčič, konc. pr., blagajnik Fr. Šink, okrajni komisar; odbor? ni ki gg.: dr. J. Ferjančič, dv. sv., R. Svetek, vi. sv., Al. Gerzinič, pol. nad» svet., dr. Iv. Karlin, vi. sv., St. Novak, sr. pogl., P. Popovič, okr. gl., dr. Al. Trstenjak, okr. glavar, VI. Suša, vi. tajnik in namestniki gg.: O. Kette, vi. sv., M. Makar, sr. pogl., M. Brezigar, okr. glavar, St. Kos, v. polic, komisar, preglednika računov gg. dr. R. An* drejka, vi. svetnik, Iv. Legat, vi. tajnik. Občnii zbor davčnih uradnikov. Sekcija Ljubljana. Udruženje davčnih uradnikov je imelo svoj letni občni zbor dne 7. aprila t. 1. v Laškem. Zelo zanimivo in obširno poročilo o delo* vanju upravnega odbora je podal pred» sednik g. Joža Bekš. Iz poročila g. blagajnika Jana se je ugotovilo, da je v sekciji včlanjenih 228 aktivno služ* bujočih davčnih uradnikov, 39 upoko* jencev in 1 bivši davčni uradnik, sku» paj 268. Debatiralo in sklepalo se je o zahtevah za avtomatsko napredova* nje, o razpisu nezasedenih služb, mest, glede permanentnih železniških ugod* nosti za upokojence — društvene čla» ne, glede zvišanja stanarine, posebnih izrednih prispevkih za številne nedav* no premeščene uradnike, ki morajo vsled stanovanjske mizerije živeti v tujem kraju, ločeni od svojih družin itd. Volitve, o katerih smo že poro* čali, so se izvršile z vzklikom. Na občni zbor je fin. direkcija delegirala kot svojega zastopnika davč. inspek* torja g. M. Pirkmajerja. M. Nabava blaga za tableke, perilo itd. dela večini konsumentom skrbi. Zato si dovoljujemo opozoriti na oglas tvrdke NOVAK (Kongresni trg 15). Mogoče Vam je ta trgovina od rolk — ali se Vatn zdi na zunaj preneznatna'. Obiščite jo in prepričali se bo» dete. da nudi največjo izbiro in da kupite tam najceneje. Vsem rodbinam priporočamo našo KOLINSKO CIKORIJO izvrsten pridatek za kavo. »nihče v Valparaisu ne pleše tako kot teta Carmencita!« Z vitko in lahkotno dražestjo je pričela plesati. Sprva se je njen drob* ni život gugal nad boki, ki se' skoro niso premaknili z mesta in (katere je neznatno ritmično gibanje komaj po* zibavalo. Nato jo je naenkrat čudni takt zanesel in zavrtela se je v divjem vrtincu. Takrat se mi je prvikrat zazdelo, da je mlada. «c IPo osemnajstih mesecih sva se videla spet, ko sem se vrnil iz Oce* anije. Kratka in otožna postaja na poti, pred odhodom v Francijo, pred velikim slovesom. Našel sem jo osta» relo — osobito zdaj po teh talko mla» dih ženskah s Tahitija, katerih sem se bil ravno privadil. Za moje odsotnosti so se njeni lasje pomešali s srebrnimi nitkami, in eden njenih lepih zob je bil prevlečen z zlatom. Na vrtu so južne rastline izegub* Ijale listje: bilo je v aprilu, začetkom jeseni tam doli... Ločila sva se i-n si obljubila, da si bova pisala. Nato so sčasoma pisma postajala redkejša — in slednjič so, ne vem, na kak način, prestala. Triindvajset let, to je cela večnost!... Vedno redkeje sem mislil na Juž* ni oaean, na Valparaiso, na Almendral, in govoril sem si: »Dandanes je stara, uboga1 moja Carmencita, morda vsa sključena, sivolasa...« * In evo, nocoj sem sanjal o njej. Spet sem videl hišo v Almendralu, nekdanji salon v sivem somraku; iCar* mencita v naslonjaču, sivolasa, vsa betežna. Dejal sem: i»Kaj če (bi zapite* sali sema*coueque?« In z žalostno kretnjo mi je pokazala plašče in ogri» njače, kakršne nosijo starke in s ka» terimi je bila odeta prav do podbradka. V sanjah je tedaj naenkrat bila ura, ko sem moral oditi na ikrov fre* gatei, ki je bila pripravljena, da od* pluje. Celo zakasnil sem se: moral sem prehoditi dolgo pot preko tem» Opozarjamo na oglas OblačiInice za Slovenijo, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7, ki obstoja že 10 let in ni iden* tična z nobeno drugo novejšo Obla» čilnico v Ljubljani, dalje na to, da ona ne pošilja potnikov cenjenim stran» kam na dom. Ziba je samo ena. Zaradi izredno dobrega okusa ima vedno več prijate» Ijev..Ni čudno, če se pojavljajo tudi ponaredbe. Pri nakupu pazite zato na ime »Žika«. Obleke kemično čisti, barva, plislra in lika tovarna J O S. REICH. Razne novice. Univerza kralja Aleksandra I. v Ljubljani. O priliki vesti, da je naš kralj prevzel protektorat nad deset» letnim jubilejem ljubljanske univerze, ki se bo obhajal v kratkem, in da je dovolil, da sme ljubljansko vseučilišče odslej nositi njegovo ime v naslovu, je Zveza poslala maršalatu dvora na» slednjo brzojavko: »Mairšalatu Njeg. Vel. kralja, Belograd. Zveza drž. name* ščeneev za Slovenijo izraža najiskre» nejšo zahvalio Njegovemu Veličanstvu, da je blagovolilo odlikovati univerzo v Ljubljani s svojim prevzvigenitm ime* nom, in ponavlja ob tej priliki zagoto* vilo svoje vdanosti.« Miiniistrski predsednik o notra* njem položaju. Ugledni strokovni go* spodarski londonski list »Financial Ti* mes« je objavil izjavo predsednika vlade generala Živkoviča, katero je le*ta podal njegovemu dopisniku o na* ših notranjih problemih. Iz te izjave posnemamo: »Nj. Vel. kralj je povedel državo iz težkega položaja. Storil je samo to, kar so zahtevale vse politične stranke in vsi razumni domoljubi, Srbi in Hr* vati, že leto dni. Zaradi borb med strankami ni nihče vodil računa o dr» *Savnih problemih, ki so bili prvovrst* nega značaja, ki pa so zahtevali nujne rešitve. Šele ob 12. uri je bilo slčle* njeno formiranje nove vlade, ki naj bi popravila pogreške preteklosti. Pro» klamacija Nj. Vel. kralja vsebuje sa» m6 načela in smernice nove vlade, ki se je takoj lotila dela. Vlada se je takoj znašla pred na» slednjimi važnimi problemi: uvedba reda in stroge discipline v državni ad< ministraciji, izenačenje zakonodaje za vso državo, ekonomska organizacija in uteditev dtžavnih Sinahc na solidni podlagi, izvedba popolnega narodnega edinstva vseh Srbov, Hrvatov in Slo* vencev ter nadaljevanje tradieijonalne politike prijateljskih odhošajev z vse* mi državami, zlasti pa z našimi sosedi. Bilo je treba popraviti napake in vse, kar je bilo opuščeno v Zadnjih de» setih letih. Zato ni bilo časa za izgub* Ijanje. Vladina delavnost je rodila ža» dovoljujoče rezultate kljub temu, daje bila vlada v početku zaposlena s posebnimi pripravami in novimi na» črti. Država je bila osvobojena nevar* nih političnih prepirov in pretreslja» jev in v tem novem ozračju reda in mira se je vlada energično lotila dela. Vsi državljani že čutijo, da postopajo oblasti enako z vsemi in da so zakoni in pravice enaki za vse.« ..- ----m m '.'..a i 1 n nega mesta, po okrajih, kjer stanuje priprosto ljudstvo in, kjer so smejoče, porogljive chole v gručah plesale ples sema*coueque; gole roke, ki so ma» hale z robci, so se vsak trenotek spo» prijemale, da so mi nastavljale vzne» mirljivo oviro imt me zadržavale v te* kii. Na vse zadnje je prikazen ugas* nila v noči, molku in praznini, ko sem dospel na obrežje do mračnega morja, kjer ni nihče več plesal... Davi, ko sem se prebudil v res* nično življenje, se mi je silno živo zbudil spomin na Carmencito, kot se dogaja vselej prve ure potem, ko je človek sanjal o nekom. Posebno otož* no mi je bilo pri srcu, ko sicm pomislil na njeno minulo lepoto in na krasno telo, ki ga ni več. I» po triindvajsetih letih se je v meni prvikrat prebudilo ne vem kaj nežnega, kar sniva vselej, morda tudi nejasno in nezavedno, na dnu prijateljstva, ki ga čutimo do žensk, kadar so lepe ali so ravnokar še bile. Radijski aparat je postal danes že kulturna potreba vsakega inteligenta. Ko pride utrujen iz pisarne, ga že čaka doma, da ga razvedri z lepo glasbo, petjem ali predavanjem. Najboljše in najcenejše aparate, sestavne dele in vsa navodila Vam da Radijska postaja Ljubljana Miklošičeva cesta 5 Telefon 3190 Plačila tudi na obroke! Hranilni in posojilni konsorcij javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani. (Konec.) K točki določitve, odobrenja in sklepanje v smislu toSk 4„ 5., 7. in 8. člena XV.—31. Zadr. .pravil predlaga g. Rostan sledeče: Glede na event. sprejetje pravil Saveza nabavljalnih zadrug, čigar član naj postane konsor* cij, mora imeti vsak član konsorcija pri posojilu do 2000 Din po en delež 100 Din, pri posojilu od 2000—4000 Din dva deleža in od 5000—10.000 Din za vsakih 1000 Din en delež po 100 Din. Poleg tega mora biti vsak član kofisor* cija obenem tudi član nabavljalo, zas druge 7. deležem po 100 Din. Višina deležev se tedaj zniža; kajti konsorcij je zahteval dosedaj Ikot deleže eno desetino najetega kr.dita. Da pa po« magamo nabavljalni zadrugi do raz« cvita, s čemur koristimo tudi sami sebi kot celoti, je naša dolžnost. Delež ostane itak last posameznega člana, z jamstvom dvignemo kredit zadruge in na ta način ne riskiramo ničesar; kajti vsaka nabavljalna zadruga zase je av« tonomna. Obrestna mera pri posojilih se s 1. julijem 1929 zniža öd sedanjih 9&> na 8%. Obrestna mera za hranilne vloge naj se giblje1 meid 5—6'A %, ven« ciar naj plača konsorcij sam rentni da« vek. Razpoložljiva gotovina naj se na> laga po uvidevnosti in sklepu uprav« nega odbora kjerkoli. Po preeitanju revizijskega poro« čila Zveze slovenskih zadrug v Ljub« Ijani, katera z zadovoljstvom ugotav« Ija vzorno poslovanje in red konsor« cija, se preide na spremembo oziroma na sprejetje pravil Saveza nabavljal« nih zadrug v Beogradu. Z ozirom na to, da so se pravila že v odboru teme* Ijito proučila, sklene občni zbor, da se v bistvu dosedanjim enaka pravila ne prečitajo, temveč da se obravna* vajo le najvažnejše točke. Naziv Zadruge bodi: »Hranilni in posojilni konsorcij — kreditna zadru* gd dfžavnih hameščehecv v Ljubljani«. Njeno področje obsegaj celo državo (kakor do sedaj). Vsak član konsor« cija mora biti obenem član kake na* bavljalne zadruge. Upravni odbor šte* je 7 članov in 3 namestnike, nadzor* stvo 5 članov in 2 namestnika. Preči* tajo se važni členi novih pravil (Ć1. 1„ 2., 4., 13., 15., 23., 45.), ki se deloma razlikujejo od prejšnjih. Vse predloge zborovalci sprejme« jo, nakar se pravila soglasno odobre. Po lOminutnem odmoru se je per acclamationem izvolil naslednji odbor: Upravni odbor: gg. Podgornik Ivan, Rostan Ivan, Paternoster Milan, Beguš Joško, Magolič Srečko, Haszlakiewioz Waldemar in ing. Fatur Drag. Namest* niki; gg. Zupanc Franc, Pavčič Vinko, Primožič Ljudevit. Nadzorstvo: igg. Matjašič Mir okla v, Uršič Franc, Rus Ignacija Podgornik Dušan, Vesel Aloj* zij. Namestnika gg:: Gvardjančič Ivan in Binter Rudolf. Fr. S. Občni zbor „Dobrote“. IPo poročilu odbora »Dobrote«, obsmrtnega podpornega društva pošt* nih nameščencev v Ljubljani, na ob* čnem zboru dne 24. marca, je v letu 1928. pristopilo 258 novih članov, umrlo jih j,e 24, izstopilo jih je, ozi« roma izključenih je bilo pa 17 članov. Društvo je štelo konec leta 1928. iv »A« Skupini 2639 članov in v »B« sku* pini 1250 članov. Podpore je izplačalo v »A« skupirti 100.000 Din, v »B« sku« pini 66.000 Din. Pretežna večina članov, t. j. 2248 je bilo poštnih nameščencev, 391 čla* nov pa je bilo iz drugih nesorov. V letu 1928. j,e imela »Dobrota« dohodkov: na pristopninah 17.996 Din, na prispevkih »A« skupine 137.190 Dim na prispevkih »B« skupine76.840 Din, na obrestih in raznih dohodkih 15.63056 Din, skupaj 247.656‘56 Din. Izdatki: podpore za »A« skupino 100.000 Din, podpore za »B« skupino 66.000 Din, uipravni stroški in neiz* terljivi prispevki 13.336'34 Din pre* ostanek 68.320'22 Din. Društveno imet* je znaša 275.147'65 Din. Občni zbor je sklenil, da se letos izjemoma še sprejmo v skupino »B« člani skupine i»A« do 55. leta starosti, če se ipniijiaivijo do 15. maja t. 1. in če doplačajo vse prispevke, ki so jih člani skupine »B« miorali do sedaj pla* čati. Ti člani pa pridobe pravico do podpore šele s 1. januarjem 1930. Kasneje se nad 45 let stare osebe pod nobenim pogojiem ne bodo sprejemale v skupino »B«, kakor sploh ne iv dtu* štvo. Na občnem zboru je bil v glavnem izvoljen prejšnji odbor, ki se je kon* stituira! tako*le: Miroslav Matjašič (predsednik), Anton Engelman (pod* predsednik), Josip Kavs i(blagajnik), Iva Črnjačeva (tajnica), Martin Ban, Vinko Slamič Viktor Tr.even, Franc Jurman (odborniki). Za pregledovalca računov sta bila izvoljena Ivan Ko* run in Franc Ferjančič. Iz organizacij. Gospodarska zadruga poštnih na* meščmcev. Kakor je posneti iz letnega poročila zadruge za leto 1928., je bilo v začetku leta v zadrugi 609 čla* nov s 609 deleži, tejcom leta je pri» stopilo 68 članov in izstopilo 5 čla* nov, stanje dne 31. decembra 1928 je bilo 702 člana s 702 deležema. Denarni promet je iznašal 5,443.443.45 Din, bla* ga se je nakupilo za 1 milijon 30.726.21 Din, prodalo pa za 1,004.412.80 Din, kreditni promet s člani je znašal 2,333.387.33 Din ter skupni promet vseh računov 17,378.209‘36 Din. Pošlo* vanje Gospodarske zadruge je bilo med letom štirikrat pregledano in so računi v najlepšem redu. V načelstvu so gg.: {K. Čeh (predsednik), Fr. Fer» jančič (tajnik), M. Ban (blagajničar); ostali člani načelstva so: M. Gruden, C. Lilek, Fr. Martinšek in V. Slamič; člani nadzorstva pa so: Gregor Hribar (predsednik), Fr. Jereb (podpredsed* nik), A. Boh (tajnik), G. Bizovičar in J. Ferluga (člana nadzorstva). Zadruga ima svoje poslovne prostore (pisarno, čevljarno in krojačnico) Pred Prulami štev. 1, skladišče za drva in premog pa na Dunajski cesti v Medijatovi hiši. Udruženje nižjih drž. uslužbencev je izvolilo na obenem zboru 16. mareft t. 1. ta*le odbor: Josip Miklavčič, pred* sednik; Mihael Kos, tajnik; Rihard Šimnovec, blagajnik; odborniki: Josip Šega, Janko Kristan, Anton Habe, Jo* sip Plevnik, N. Porenta, Ivan Rosto* bar, Ivan Poje, Josip Prašnikar in Maks Zupančič. Preglednika računov sta Anton Dolenc in Franc Ausenik. Oktožna skupina drž. nameščen* cev Novo mesto. Odbor je sestavljen tako*le: prof. Jos. Germ (predsednik), višji sodni svetnik dr. Vladimir För* ster (podpredsednik), podinspektor fi* nančne kontrole v p. Andrej Weble (tajnik), davkar Rudolf Podkrajšek (blagajnik), učitelj Ljudevit Koželj in jetn. paznik Ivan Robas (odbornika). ' šiRITE NAŠ GLAS! Priporočamo tvrdko M. Tičar, Ljubljana za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Hotel TRATNIK Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 priporoča lep« zračne sobe. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svoj kroiaški atelje iz Slomškove ulice štev. 1 v Pražakovo ulico it. 10. FRAN IGLIČ MANUFAKTURNA trgovina FABIANI & JURJ0VEC, LJUBLJANA STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 5 priporočata razno jesensko in zimsko blago za dame in gospode. V zalogi vedno perje, puh in žima za blazine od najcenejše do najfinejše vrste. Na obroke proti garanciji uradov. Sukno, kamgarn in drugo manufakturno blago angleškega in češkega izvora kupite najugodneje pri tvrdki NOVAK LJUBLJANA 1K KONGRESNI TRG ♦ Znatno znižane cene! |||C. J. HAMANN ■II UubUana Miroslava Leitgeb Ljubljana, Jurčičev trg 3. Strojno in ročno vezenje zaves, pregrinjal, perila in oblek v najsolidnejši izdelavi. Razširjajte Naš Glas! Priporoča se I. ŽERNE Ljubljana, Dunajska cesta 28 Zaloga pohištva Ifi tapetništvo. Ribje olje sveže, najfinejše, norveško iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani, se priporoča bledim, slabotnim osebam. ❖ Nabiralne pole! Tovariši, ki ste jih dobili, poslužite se jih takoj, nabirajte nove naročnike in vrnite pole čimprej upravi. Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka A. PERSCHE LJUBLJANA, Pred škofijo 21. CVETLIČARNA pod TRANČD ANTON BAJEC LJUBLJANA Vrtnarija: Tržaška cesta 34 TELEFON INTERURBAN 32-22 PARNA PEKARNA ^ JEAN SCHREY NASL. = JAKOB KAVČIČ VEČKRAT NA DAN SVEŽE, PRIZNANO NAJBOLJŠE VSAKOVRSTNO PECIVO SREČKO VRŠIČ nasl. V. LESJAK liUBLIANA, šelenburgova 3. ROKAVICE NOGAVICE MODNE POTREBŠČINE V veliki izbiri za dame in gospode nudi najceneje Vam nudi najsolidnejši vir nakupa perila, opreme neveff, novorojenčkov, perja in modnih IH potrebščin. - Predtiskarija modernih ročnih del- lil Veletrgovina A. ŠARABON V LJUBLJANI priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. -— Raznovrstno rudninsko vodo. L. Mikuš TOVARNA POHIŠTVA 1.1. NAGLAS, Turiaški trg št. 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah ^/lUWU/U/U/U/U/U/U/ü/WU/U/U/U/U/U/UUU/U/UlWWU/U/M/U/WU/^ 3 Kr. dvorni dobavitelj Š __ 'V ^ I a ATTAiwr iruaiJin ? s.,Ki:ana e ANTON VERBIČ, Ljubljana H Delikatese iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii Špecerija g Solidna postrežba, zmerne cene. Tji/n/mn/n/mit/itnii/p/n/n/n/ion/n/n/Ton/ii/n/it/ii/n/ii/ii/n/n/ivii e e s Jj Ljubljana, Jurčičev trgi Telefonska štev. 2412 Štev. pošt. hran. 11.165 Vzajemna posojilnica v Ljubljani r. z. z o. z. Miklošičeva cesta 7 v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2. Ijfl i Za pomladansko in letno seziio Vam nudi OBLAČILNICA ZA SLOVENIJO LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 7 s svojo bogato zalogo vsakovrstnega damskega in moškega manufakturnega blaga samo prvovrstnih angleških, čeških in nemških tovarn, veliko izbiro in ugodno nabavo. JfAJiVOVEJTŠI VZORCI! ČEME SOLIDNE IN BKEZKONKURENĆIVE! Ne zamudite prilike in oglejte si pred nabavo tudi našo bogato zalogo! — Cenjeni državni nameščenci dobijo blago na obroke samo proti predložitvi legitimacije! A. & E. Skaberne, Ljubljana LMljata. Beslal ln U priporoča svojo zalogo neimiiieisaiBliaiall ilit Popravila se izvršujejo točno in solidno Priporoča se cenj. občinstvu špecerijska trgovina Velika izbira češkega in angleškega sukna. Najboljši šivalni stroji in ^»kolesa znamke ^ OlITZHEHinJtflLER ter švicarski ple ülni stroji,Dnbied* za rodbino, obrt in industrijo Ivan Perdan nasl., Ljubljana Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga. Glavni založnik Ciril in Metodovih vžigalic. Najnižje dnevne cene! Postrežba točna in solidna. Josipa _ Petelinca UUBUniU. blizu Piešeinouga spomenika. Telefon Z313. Ponk v vezenju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica za popravila. ; Modna in manufakturna trgovina za motke in ženske Nudi vse potrebščine za krojače in šivilje, razne vence in cvetlice, opreme za neveste in novorojenčke. — Velika izbira ženskih rut. tEŠKUTI & ZAJC „POD VELBOM“ LJUBLJANA, Stari trg 3. Restavracija „PRI NACETU“ Ljubljana, Kette-Murnova ulica št. 3 priporoča gg. drž. uradnikom dobro postrežbo ________ v kvaliteti pijač in hrane. PARNA PEKARNA FRANC DOLINAR LJUBLJANA PRED ŠKOFIJO 11 —====— POLJANSKA C. 19 najtopleje priporoča svojim cenj. odjemalcem večkrat dnevno prvovrstno sveže pecivo in različne vrste slaščic S s H Z § S g TevarlSi! NaJboljSe blago! Najnižje cenel Tovarišice! Že stanovska zavednost veleva, da podpiramo pri nabavah svojih potrebščin v prvi vrsti svoje lastne ustanove. Veliko bolj pa smo v svojem interesu dolžni to storiti tedaj, ako nam nudijo te ustanove večje ugodnosti in večje koristi kot tuje. Ena izmed takih ustanov je naša Nabavlialna zadruga državnih nameščencev v Ljubljani, Vodnikov trg 5. Ona nam nudi banafko moko, sladkor, kavo, olje, mast, sploh vse špecerijsko in kolonijalno blago najfinejše vrste po najnižjih cenah, ki so mogoče. Velika izbira dežnikov, predpražnikov in najfinejših in najtrpežnejših čevljev lastnega izdelka. V zalogi najfinejši Sifon, platno in srajce za gospode po najnižjih cenah. Drva in premog vsak ćas na razpolago. Dostavlja se blago na dom in dovoljujejo se olajšave pri plačilu. Zadovoljiti svoje ćlane je te zadruge najvišji cilj. Da je blizu tega cilja, dokazujejo stalni in dnevno novo pristopajoči člani-odjemaici. Tovariši! Tovarišice! Pristopite k tej zadrugi In kupujte v njejl Kdor kupuje v svoji zadrugi, kupuje pri zebli BS p« S, t cr r* r* to CT> J-y --;?. --.Cr > •' ■ 1 w v-v ■ • * UČITELJSKA TISKARNA V UUBUANI je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarniška dela od najpreprostejšega do najmodernejšega. O*