Današnja številka obsegaMO strani.
„Jvfovi 6as“
uhaja vsak petek ob 12, uri dopoldne. Uredništvo in upravništvo je v gosposki ulici šf. 6, drugo dvorišče.
Štev. 21.
V Gorici, 24. maja 1912.
Leto III,
List stane
za celo leto . . . . 4 za manj premožne 3 „ v JVTemčijo .... 5 , posamezne številke 8 v Oglasi po dogovoru.
NA POMOČ »SLOVENSKI STRAŽI«! Na vsa slovenska rodoljubna srca se obračamo s prošnjo za pomoč »Slovenski Straži«. »Slovenska Straža« ima izvršiti ob mejah nujne zadeve, dohodki njeni pa so od zadnjega občnega zbora manjši, kot pa neizogibni, najnujnejši izdatki.
Zato pa naj se hitro zgane sleherna radodarna slovenska roka, vsak naj daruje po svojih premoženjskih razmerah ter naj pozove tudi svoje prijatelje in znance, da se mu pridružijo z darovi. Nabirajte za »Slovensko Stražo« tudi v družbah ob vsaki veseli ali žalostni priliki.
Današnji številki »Novega časa« smo Priložili položnice »Slovenske Straže« in prosimo naj vsaka položnica Pride vsaj z malim zneskom nazaj »Slovenski Straži« kot dokaz naše ljubezni do domovine. Naj hi se pri nas vseh uresničile besede Slomškove: »Dam narodu, kar linam«. Ker je pomoč »Slovenski Straži« nujna, naj bo tudi naša pomoč hitra in vsestranska!
Gospodarski liberalizem in kmet.
Agrarna politika v Avstriji.
' *	I
(Piše državni poslanec Fon.)
V	tej dobi je nastopil v Avstriji gospodarski liberalizem. Glavna misel tega
I	i b e r a 1 i z rn a je: poedinec je vse; razrušiti se mora vsaka dotlej obstoječa gospodarska zveza. Ako bo vsakdo popolnoma neodvisen od soseda, se bo trudil, da Kaj pridobi; ljudje bodo med seboj tekmovali, vsled tega bodo obogateli, in tako pridejo zlati časi v državo. Kdor ne more z drugimi teči, pa* naj zaostane; njegova krivda!
Osodcpolna zmota!
In država, katero so vladali sami liberalci, je dala ljudem najprej zgled.
Leta 1854 se je objavila postava, po kateri je smel vsakdo kopati zaklade, ki ličijo v zemlji. Premog je prišel tako Večinoma v židovske roke. In kako so žnali ti ljudje izkoriščati te zaklade, do-
kazuje najbolje življenje te dni umrlega Gutmann-a. Kakor revež je prišel v moravske rudnike in je zapustil ob smrti oko-lu 5 0 mili j o n o v premoženja. Tn sedaj se trudi država, da bi si ohranila, kar ie še mogoče rudnikov, zato da bi mogla prebivalcem dajati premoga po nizki ceni in tako potlačiti židovsko visoke cene; žalibog prekasno, kajti rudniki, ki so res bogati, so vsi v lasti Židov.
Železnice'^ so se začele graditi o-kolu leta 1840. Država je spoznala velikansko važ|&&t železnic in jih je tudi začela sama apaditi; res so nekatere napravili RotšildiAfihda glavna stvar je vendarle ostala še državi.
Ali kaj je naredila ta država?
Prišla je v denarne stiske in si je pomagala tako. da je v naglici železnice p r o d a 1 a.
Izdala je za zgradbo železnic 600 milijonov, prodala jih je za 3 0.0 milijonov, izgubila je toraj polovico založenega denarja in izročila prebival-' stvo tujim oderuhom, ki so poljubno zviševali cene za voznino Pod takimi razmerami je kmetijstvo silno trpelo.
Ker država le ni imela denarja in je' trebalo vendar pospeševati zgradbo železnic. je država dajala za zgradbo dovoljc"-nje privatnim društvom in se zavezala, da bo ona plačevala obresti položenega denarja, ako bi železnice ne nosile toliko, da bi se mogle plačevati dobre obresti. Vsled tega je morala država plačevati zasebnikom (lastnikom železnic) vsako leto 52 milijonov!
Tako je smela potem država napraviti tiste železnice, ki niso sploh nič nesle.
Ker so privatne železnice bile skoraj popolnoma neodvisne in ni imela država pravega upliva na železniške tarife, največ na iz vojaških ozirov, se je država odločila. da je prodane železnice zopet nazaj vkupila, seveda za ogromne denarje. In posledica vsemu temu je. da izkazujejo državne železnice za leto 1910 100 milijonov izgube!
Nič boljše ni država postopala pri s v o i e m lastnem zemljišču.
Začetkom preteklega stoletja je imela država še okroglo 3 milijone hektarjev sveta (gozd itd.); leta 1873 samo še
1,434.000	hektarjev; odprodala je svojega sveta za okolu 170 milijonov K, ostalo je zastavila kapitalistom, ko so jej denar posodili. Naš trnovski gozd je še dandanes zastavljen banki.
Sramota ne tiči v tem, da se je državno premoženje prodalo; to bi bilo celo dobro, saj državni gozdi ob sedanji dragi upravi itak ne nesejo veliko; ampak sramotno je. da je država premoženje naravnost zavrgla, ker je dobila za nje smešno nizko ceno.
Taki so bili gospodarski v s p e-h i liber a;l i z m a.
V tem času je bila vsa državna skrb posvečena edino le industriji in trgovini: tu je dobiček, tu se hogati. tu podpirajmo'
kmetijstvo sc nihče m brigal —-Leta 1872 je dola država za ponoro kmetijstva 11 /•> milijona K. leta 1875 1,300.000 K, leta 1880 660.000 K. Dajali so tedaj, sicer tudi neradi, kako malo podporico in so mislili, da so p o m a g a 1 i kmetu.
Danes daja država v ta namen okolu 3 0 milijonov.
Tz tega proizhaja jasno, da je bilo poljedelstvo tedaj popolnoma zanemarjeno.
Tn zakaj?
V državnem zboru je sedelo 176 poslancev; od teh je bilo 65 zastopnikov bank. 30 zastopnikov privatnih železnic, 30 zastopnikov industrijskih podjetij.
»Poslanci so gradili železnice, borzi-ianci so vstanovljali banke, drugi ie drugemu pomagal, da so sami bogateli.«
Od tega pokvarjenega državnega zbora ni bilo torni za kmeta ničesar pričakovati. moralo se je 1 j u d s t v o samo upreti. —
Fanti e, na plan!
Tako divjega izbruha proti našim svetinjam si liberalci že dolgo niso privoščili kakor v torkovi »Soči«. To že n i s o v e č č e n č a r i j e, to je že sovraštvo, tako podlo in umazano, da si je moramo zapomniti za zmerom. In zakaj tisti nepopisno grdi izbruh sovraštva v ustih vsega svobodomislestva in prostozidarstva na Goriškem? So bili napadeni? Ne! So bili izzvani? Ne! Kaj se je vendar zgodilo?
Vstanovila se je v Kronbergu M a-rijina družba za mladeniče. To je spravilo vse svobodomiselstvo in prostozidarstvo na noriškem popolnoma ob pamet. Vse mu je postalo črno, črno pred očmi. In zato bljuje sovraštvo, laži, obrekovanje. Čujte, vi fantje in možje, kake psovke prihajajo iz ust soriških liberalcev: »Nikdar ne bo koristen član- človeške družbe tak fanatik, napačne pojme dobi o življenju, otopi za delo itd. V katoliških organizacijah je doma pohujšanje in izprijevanje mladine; društveniki se pridno parijo z Marijinimi hčerami itd. Marijine družbe pomenjajo zavajanje mladine h pobožnjakovanju, za katerim tiči lenoba, greh in zločin itd.« P. Bonaventuro psujejo z divjakom, zbesnelcem itd.
Sam hudič bi ne mogel hujše rjuti, kakor je to napravilo tisto podlo človeče, ki je odpadke svojega brezmejnega slepega sovraštva do Marijinih družb odkidalo v usta goriškega svobodomiselstva in prostozidarstva!
No, kar hudič sovraži, to pa je Bogu drago in dobremu katoliškemu ljudstvu nad vse ljubo! Za Kanalom Kromberg! Fantje, po pričeti poti naprej! Komaj dve Marijini družbi imate, in liberalci že besnijo in izgubljajo pamet. Naprej, le naprej v službi nebeške Kraljice! Njej, da. Njej, prisegajmo zvestobo. Njeni vojs1<i in Njeni družbi! Niste sami v ti družbi! Liberalci ne vedo, da bo prihodnje leto že 350 let, kar je Marijina družba pričela! Liberalci ne vedo, da so v ti družbi Mariji prisegli zvestobo tudi cesarji in kralji; cesarji iz naše habsburške rodovine Ferdinand II., Ferdinand III. in Leopold L! Liberalci ne vedo, da so z največjim ponosom nosili svetinjo Marijine družbe slavni vojskovodji kakor Tillv, Don .Tuan d’ Austria in tudi vsem znani preslavni princ Fvgen, in da jim je bila ta svetinja, s katero so dičili svoja hrabra prsa, neprimerno dražja, kakor pa one, ki so jih ravno tam imeli kot zasluženo nagrado za svoje zmage nad sovražniki domovine in katoliškega ljudstva! —
Liberalcem je vse ples in spet ples bodisi pri njih sokolih, bodisi pri njih me-todarskih podružnicah ali čitalncah ali drugod. Tu rešuieio ljudstvo pred zapravljanjem, tu skrbijo za slovensko narodnost. tu delajo za vero!
Mi pa hočemo iti no pričeti poti naprei! Bolj ko bode svobodomiselstvo in prostozidarstvo besnelo, več veselja in poguma bomo imeli. Duha. ki ga je imel nevstrašni princ Fvgen, si hočemo pridobiti v boju proti Turku, ki ga imamo na noriškem pod podobo svobodomiselstva. V boi pa takoj! Kjer dobite »Sočo«, ki tako nesramno blati vaše Mariiine družbe, tam tudi boj! Zato nroč od tistih oštarij, proč od tistih učiteljev, proč od tistih ljudi, ki glasilo goriškega svobodomiselstva in nro-stozidarstva čitaio. naročnio, podpirajo. -Kako se mi tega boja veselimo!
Binkošti.
Sv. Cerkev praznuje te dni obletnico svojega rojstva. Po veselem dnevu Go-
spodovega vstajenja, ki je v prestrašenih in zbeganih apostolih vzbudil nov pogum, so vživali oni skozi 40 dni rajsko srečo. Občevali so s svojim poveličanim Učenikom pogostokrat, pogovarjal se je ž njimi, učil jih je in mnogokrat jim je napovedal, da jih v kratkem zapusti, a sirote ne bodo ostali, ker jim pošlje Tolažnika sv. Duha; ta jih bo vse učil, česar tedaj še niso mogli razumeti. Štirideseti dan po svojem vstajenju jih je Gospod zbral okolu sebe in jih je peljal na Oljsko goro — na kraj, kjer je začel svoje trpljenje. Tam jih je blagoslovil, govoril jim je še zadnje besede, in začel se je pred njihovimi očmi dvigati višje in vedno višje, dokler ga ni v višavah zakril svetel oblak — a božji poslanci so stali naenkrat na njih strani in jim zagotovili: »Zopet bo prišel, kakor ste ga sedaj videli iti v nebo.« Polni svetega začudenja so apostoli pričakovali v molitvi obljubljenega Tolažnika. In zgodilo se je na judovski praznik postavodaje raz goro Sinaj, ki je bil ob jednem praznik žetve, in ko je bil Jeruzalem poln tujcev iz vseh strani sveta, da je pretresel šum viharja, hišo, v kateri so bili apostoli, in da je prišel To-lažnik Sv. Duh, ki jih je razsvetil, potrdil. Ko so čutili v sebi višjo — božjo moč, ko so v moči božjega razsvetljenja spoznali in razumeli vse. kar jim je bilo malo prej še nerazumljivo, tedaj so stopili ti prej preprosti možje na dan in začeli oznanjevati Jezusa križanega, vstalega, povišanega, v katerem je zveličanje sveta. Ni je bilo na svetu moči, ki bi jim mogla zabraniti njih apostolsko delo, kajti moč sv. Duha je večja kot vsaka druga moč. V tej moči so jim odpadale verige, so se jim odklepala vrata ječ; ogenj, s katerim so trinogi mučili niih telesa ni mogel uničiti onega ognja navdušenja, ki sra je sv. Duh prižgal v srcih ano-stolov. »Boga se moramo bolj bati kot ljudi« to je bil njih odgovor na vse grožnje, muke in preganjanje njih sovražnikov.
Isti sv. Duh. ki je tako preobrazil apostole. da bi nikdo ne spoznal več prejšnjih nlašliivih ljudi. On vodi še vedno sv. Cerkev in ostane žnjo do konca sveta. On deluje še vedno v vsakem izmed udov sv. Cerkve, ki je svete volie. nas razsvetljuje, kreni in nam daie moč. da smo hrabri in nevstrašeni vojaki Kristusovi. Proč z malodušnostjo. apostoli je po prihodu sv. Du-ho niso poznali. Nai se našim katoliškim vrstam stavijo še take ovire od onih. ki v svoji zaslepljenosti mislijo, .da store še Bocu zaslužno delo. če napadajo sv! Cerkev, njene služabnike in njene vernike, ne bojmo se, moč sv. Duha ie večja, kakor vsaka človeška moč! Nobenega strahu nred ljudmi, ki bi nas oviral služiti Bogu in braniti N'iee:ovo sv. Cerkev, ne smemo poznati! Tudi naš odeovor nai bo: »Boca sn moramo boli bati kot liudi.« Tn še nek^i’ polovičarstvo nai izcine iz naših vrst! Tako marsikdo bi bil rad z vsemi, na vse kraie prijatelj, doma in v cerkvi bi rad služil Bogu zunaj v iavnem živlieniu pa zelo rad potegne s tistimi, ki rušijo Kristusovo stavbo — sv. Cerkev, ki sami krščansko ne žive in potom tovora, tiska in raznih društev tudi druerim tržeio vero in nedolžnost iz sre; s takimi ljudmi, ki ne hodijo k sv. maši, ne držijo petkov in po-
stov, ki smešijo verske nauke, a če se že teh naravnost ne upajo, ker bi se prehitro izdali za volkove, ki so oblekli ovčjo kožo, pa smešijo in zabavljajo črez škofe in duhovnike, s takimi ljudmi vidimo v javnem življenju kakor n. pr. pri volitvah v občinske, deželne in državne zbornice stopati sicer dobfomisleče katoliške može; Največkrat je kriva nezavednost, mnogokrat tudi tisti neumni strah pred kakim vaškim mogočnežem. To je veliko in zelo pogubno polovičarstvo! Katoliški možje in mladeniči, takim zgoraj opisanim ljudem se pravi polovičarji, ki jih pa slednjič nikdo ne ceni! Ozrite se o Binkoštnih praznikih nazaj na apostole! Ali so tudi ti gledali. da bi na jedni strani dopadli Bogu in da bi se na drugi strani ne zamerili Neronu in njegovim uradnikom? Moč sv. Duha jih je prešinila in bili so celi in s celim srcem za Boga. Delali, trudili so se, potovali so, tepeni so bili, a vse to zato, da razširijo sv. Cerkev in vselej so se odločno postavili v bran. kadar jo je kdo napadal, kadar se je kdo drznil zapeljevati vernike od pota poštenosti ali pa od jedino prave Kristusove vere. Naj bi sedaj o Binkoštih razlil sv. Duh na naše dobro ljudstvo svoje nebeške darove, da izgine izmed nas vsa malodušnost, ves strah pred ljudmi in vse polovičarstvo!
Vojna med Italijo in Turčijo.
Zadnjič smo pomotoma poročali, da je na Rodu 25.000 turških vojakov. Bilo jih je le 2500. Toda ti so se že udali laški premoči. Še poprej so se Lahi in Turki hudo spoprijeli. Lahi so Turke obkolili in celo posadko vjeli. Otok Rodos je sedaj popolnoma v laških rokah. Generala Ameglio na Rodu je neki Turek zavratno napadel. Ni ga zadel. Napadalca so takoj ustrelili. Ker Lahi zasedajo turške otoke, hočejo Turki zopet zapreti Dardanele. — V Tripolita-niji so laški vojaki prodrli do tuneške meje, kjer so turške mejne kole nadomestili z laškimi. — Lahi so tudi napadli turško karavano, ki je preko Tuniza vtihotapliala v Tripolitanijo orožje in živež. Karavana se je morala umakniti. — Turki so izem-bili veliko ljudi. — Turkom ere torej sedaj še precej slabo. Zato so segli po najostrejšem sredstvu. Izgnali so vse Italijane iz Turčije. To je za Lahe hud udarec. Koliko bo to pomagalo, se nevc. V celi turški državi prebiva do 50.000 Lahov, ki so morali čez noč prodati ali pustiti vse svoje premoženje in oditi nazaj v Italijo. — Rusija hoče posredovati za mir v tem smislu, da naj Lahi puste Turkom otoke, ki so jih že zasedli, obdrže pa naj Tripolitanijo in Ci-renajko. Francozom pa to ni po godu. Zato sc je prijateljstvo med Rusi in Francozi ohladilo.
Po svetu.
Na Ogrskem so bili v zbornici hudi boji. Dosedanji predsednik je odstopil, da napravi prostor grofu Tiszi, ki ima »že-
lezno roko«. S tem hočejo reči. da bo Tisza kot predesednik brezobzirno ukrotil Justovo stranko, ki zavlačuje brambeno postavo in proračun ter hoče. da se poprej reši volivna preosnova. Justova stranka je vedela, kaj bo grof Tisza ž njo počel. Zato je začela divjo obstrukcijo, da prepreči volitev predsednika. Nastali so v zbornici Krožni pretepi, vpitje, suvanje. Vse ni nič pomagalo. Grof Tisza je bil izvoljen za predsednika. Ko je Just to videl, ie obupal in se hoče umakniti iz politike. Njegovi dosedanji pristaši ga zapuščajo.
Socialisti hočejo volivno reformo doseči s pouličnimi nemiri. — V našem državnem zboru se je v odseku začela razprava o socialnem zavarovanju. Za poročevalca je izvoljen dr. Krek. — V Mehiki se vedno še vrše boji med vstaši in vladnimi vojaki.
—	V Albaniji se širi vstaja proti Turkom. Tudi bolgarski in srbski četaši (uporniki) v Macedoniji se dobro gibljejo. Položaj Turčije je tak, da je nevarnost za njen obstoj. Angleški minister Haldames je izjavil o položaju tako-le:	Rusi	in Francozi se
glede na turško politiko ne strinjajo. Nem-
čija in Rusija sta se sporazumeli. Rusija je danes v prijetnem položaju, da izbira med Angleško in Nemčijo. Kako stališče da zavzema Avstro-Ogrska, londonska diplomacija ne ve, in le toliko izjavlja, da če bi Lahi napadli Solun, bi Avstro-Ogr-ska demonstrirala ob laški meji. Turško vprašanje je popolnoma razvito. Lord Haldane bo zato se razgovarjal v Berolinu o laški-turški vojski in o vsem, kar je ž njo v zvezi.
ci5tek.
Junaštvo in zvestoba.
Nemški spisal: JOŽEF SPILLMANN D. J.
(Dalje.)
Slutil sem, kaj pride, in ustrašil sem se. On pa se je odhrkal in nadaljeval: „Damian, ti se moraš oženiti z bogato deklico. Vem, da moreš, če hočeš. Izvedel sem iz Pariza; zelo me veseli, Damian, častitam ti! Valduler je baje zelo bogat. Najmanj pol milijona ima. Poleg tega je gospodična lepa in dobra kot angelj, kakor mi je pravil plemenitnik Monpier, ki pozna Val-dulerske in ki mi je prvi pravil o tvoji sreči. Kmalu ga boš dobil z nekaj drugimi izseljenci pri obedu. On je iii mogel prehvaliti in je rekel, da prekosi še svojo starejšo sestro, ki ima nekaj vojaškega na sebi. No, kaj delaš tako kisel obraz k mojim besedam? Oženi se ž njo in pripelji jo sem! Poskrbel bom, da bo nova mladika dalje zelenela in cvetela na starem Zurlaubenskem deblu in Zurlaubenski dvor bo najlepši v naši ljubi deželici I"
Dobri Gotti je postal pri tem proti svoji navadi mladeniško navdušen. Ko nisem odgovoril, je jezno nadaljeval: „Vem, kaj ti roji po glavi! Verena velikega sodnika Kajzerja! Toda taka neumno mladostna ljubezen je le redko kedaj za resno življenje. Če si hočeš sezidati srečo za življenje na trdni podlagi, moraš najprej vprašati dolžnost in razum za svet, potem šele srce in čustvo. Ni mi treba dati odgovora zdaj; premisli si ga v treh dneh. Upam, da boš tedaj odgovoril po pameti."
Služabnik je baš prav prišel oznanit, da je miza pogrnjena, ker je pogovor postajal že siten. Peljal sem tedaj Gottija gor v sobano, kjer so naju pričakovali francoski gostje. Le s težavo sem se delal prijaznega in odgovarjal na razna vprašanja in vesel sem bil, ko sem se mogel dostojno posloviti.
Prav za prav bi moral iti zdaj v Frauenštajn, da oddam Vereni pismo njenega očeta. Toda umiriti sem moral prej svoja Čustva, ki mi jih je tako razburila Gottijeva ukazovalna želja. Poiskal sem samotno pot in sem šel čez bližnje pokopališče sv. Mihaela, kjer sem pomolil na grobu svojega očeta, gori v hrib do kapelice sv. Verene. Tam sem sedel pod košato bukev in gledal nizdol na mestece in lepo jezersko gladino. Lepa pokrajinska slika, ki jo je obsevalo milo jesensko solnce, je zelo pomirila mojo notranjost.
„Dolžnost in razum," sem si rekel, „na prvem mestu; srce in čustvo šele na drugem. In oče Sekundus pravi, da je moja dolžnost držati pri zaroki dano besedo. — Dalje me sili hvaležnost do dobrega Gottija, ki me je vzgojil na svoje stroške in me imel, kakor za svojega sina, da mu pomorem v stiski. Zakaj bi jaz ne žrtvoval svojega nagnjenja, da olepšam staremu možu večer njegovega življenja?
Valdulerjevo bogastvo bi me nikdar ne spravilo do tega, da bi se odrekel svoji mladostni ljubezni. Toda tako? —Mislim, da je že Bog tako določil! Tudi dragi materi lahko pripravim boljše življenje. Dobro naj se ji godi na stare dni. Lepo bo prebivala na Zurlaubenskem dvoru in Izabelo Valdulersko bo ravno tako ljubila ko Vereno Kajzer — vsaj upam tako. Damian, poslušaj tedaj glas dolžnosti in razuma I"
Tako sem skušal potlačiti tožeče srce, in ko sem mislil, da sem zmagal, odšel sem proti Frauenštajnu.
Katra mi je odprla in mi je že v veži očitala, zakaj da pri-
hajam šele zdaj, ko me je Verenka čakala ves dan; ravnokar je odšla ven. Potem, zakaj da sem pripravil Verenki toliko skrbi in solz z svojim življenjem v Parizu. Če bi ne vedel, da Katra govori vse iz ljubezni do Verenke, bi se še hudoval nad njo. Tako pa sem se je skušal brž odkrižati in sem vprašal po Veren* kini teti Gotti. Šel sem gori v izbo k njej in jo našel, ko je pletla po svoji navadi. Tudi ona me je okregala kakor Katra, le bolj milo, in pripovedovati sem ji moral vse, kar se je dogodilo v Parizu, lzpil sem ž njo skledico kave in čakal nekaj časa; Verenke pa le ni bilo nazaj. Poslovil sem se tedaj in odšel proti domu.	\
Dan se je že nagibal in bil je že čas vrniti se k materi. Nobenega drugega nisem dobil pri njej kakor Verenko.
Kakor druge dneve, je prišla tudi danes k bolnici, da po-plete in se kaj pogovori pri njej. Ko sem vstopil, je hitro vstala in mi stegnila obe roki nasproti.
„Damian," je rekla in zadrževala solze, „mati mi je povedala vse. Odpusti mi 1 Vsega sem kriva jaz. Nikdar bi ne bila smela ^verjeti, kar so obrekovalno govorili o tebi, četudi mi je brat to govorjenje potrdil. Morala bi bila govoriti vsaj s tvojo materjo o tem in citati tvoje pismo. Sedaj moram in hočem trpeti kazen za to. Oče Sekundus ima vse prav; Ti si navezan na svojo obljubo in jaz se nočem ustavljati, da bi je ne izpolnil. Bodi srečen, Damian! Moliti hočem zate! Zate in tvojo nevestoI Zdaj pa zbogom! Vem, da tudi tvoje srce krvavi. A Bog in sveta njegova Mati bosta že našla zdravila za najini ranjeni srci!"
Po sestersko me je poljubila na čelo in gorka solza je padla iz njenega očesa na moj obraz, potem pa se je odtrgala od mene. „Zbogoin! Bog bodi s tabo! Ne išči me več; to bi ini zadalo le novih bolečin. Bodi srečen!"
S temi besedami je odhitela iz hiše, ko si je naglo osušila solze. Gledal sem ves zmešan za njo in sem videl, ko je izginila v vratih cerkve sv. Ožbalda. Občudoval sem jo bolj ko kdaj prej. Kako odločno je zatajila in žrtvovala svoje srce, ko sem se jaz tako obotavljal!
Tudi mati je jokala, ko sem stopil k njeni postelji. „Ho-tela sem poravnati in sem vse pokvarila," je vzdihovala. „A bodi miren, otrok! Bog bo že našel sredstva in poti, da ne izgubiš tega bisera."
SEDMA KNJIGA.
Tilerije.
XXXIV.
Vihar se bliža.
Prvi teden meseca vinotoka sem prejel pismo od velikega sodnika Kajzerja. Šele sedaj sem verjel, kar sem že čital v časnikih, da je kralj sprejel novo ustavo. Veliki sodnik je pisal, da je kralj storil to skoro gotovo le radi tega, da zabrani hujše zlo. Upa, da odvrne marsikaj slabega, ker mu nova postava pušča pravico prepovedati vsako postavo, ki mu ni po volji. Tudi krivične postave proti cerkvi misli polagoma odpraviti. Kralj je zopet zadobil svojo moč in zdi se, da se bodo stvari v bližnji bodočnosti obrnile v miren tok. Narodni zbor je razpuščen in na njegovo mesto se prvega vinotoka zbere postavo-dajalna skupščina. Tudi ni sedaj nobenega vzroka, da bi odpoklicali švicarske polke. Na koncu je Kajzer še pripomnil, da lahko skrajšam svoj dopust, če hočem, ker je narodni zbor razen drugih pomilostil tudi tiste, ki so pomagali pri kraljevem begu.
(Dalje pride.)
Slovenska naselbina v južni JLiusiji.
(Dalje.)
Donosen je Rutar na svojega sina. — Razlagal mi je. kako je Frane vstopil v semenišče.
Prejšnji provizor je bil zelo prijazen človek. Učil je Rutarjevega dečka in ga je imel prav rad.
Vsa južna Rusija s kavkaškimi pokrajinami vred obsega samo eno katoliško škofijo tiraspolsko, ki sega od rumunske meje do Kaspiškcga morja; zavzema torej površja za tri avstroogrske države, imenuje se po mestecu Tiraspol, nedaleč od Odese; škof pa stoluje v baratovem ob Volgi, največji nemški naselbini v pravi Rusiji, bedanji vladika Jožef Ludovik Ke-sler je rodom Nemec. Katoličanov je v škofiji krog 25U.UUU; največ je Nemcev 111 Poljakov. Župnij in postaj so ustanovili do 120; najimenitnejša je v Odesi ob Črnem morju. V dušnem pastirstvu deluje nad lou svetnih duhovnikov; redovnikov vladane pripusti, bogoslovcev je v baratovem 26, v vsakem letniku 0 do 8. Duhovnikov zelo primanjkuje; kar jih je, so z delom preobloženi.
Kdor hoče postati duhovnik, mora biti ruski državljan in mora dovršiti bogoslovne nauke na Ruskem. Izjemoma je dovoljeno bogoslovcem, da študirajo v Avstriji v lnomostu; ondotni doktorat priznavajo tudi Rusi. Doma pa morejo doseči doktorat bogoslovja in Kanoničnega prava samo na katoliški akademiji v Peterburgu, kar pa je združeno s tolikimi težkoča-mi, da jih promovirajo prav malo. btrogo je prepovedano bogoslovcem študirati v Rimu; vkljub prepovedi pa vendarle marsikdo tamkaj nadaljuje svoje nauke.
Rutarjevi niso ruski državljani; domovinsko pravico imajo še vedno v Benečiji. —
»Kam so pa šli Vaši sinovi na nabor?« sem vprašal očeta.
»Nikamor,« 1111 odgovori. »Na ruski nabor jim 111 bilo treba hoditi, ker niso ruski podaniki; na laški naselbini in v Italiji nihče ne ve zanje. Ko bi bil moral najstarejši sin iti na nabor, sem stopil na policijo vprašat, kaj mi je storiti. Kar tiho bodite, so mi rekli. Vaš najbiižji konzul stanuje v Baku; ne ve za Vas in ne bo nikdar izti-kal za Vami in za Vašo familijo. Tako so se vsi starejši sinovi izognili vojaščini.«
Ko pa je Franc stopil v duhovsko semenišče, je vložil prošnjo za rusko državljanstvo, ker bi ga sicer nikoli ne mogli posvetiti v duhovnika; užival bi tudi to dobroto, da bi se v bogoslovnici vzgajal brezplačno. Ko je vlagal prošnjo, so mu dejali na policiji: Ker ste laški podanik, Vas bomo sprejeli; ko bi bili Poljak, bi Vas ne. Pred kratkim so mu prošnjo ugodno rešili, in sedaj je Franc edini v Rutarjevi družini, ki je ruski državljan.
Ura je odbila že dve, ko smo se vrnili na Rutarjev dom. Posedli smo k obedu. Prinesli so nam močno rusko juho z zelenjavo, — »šči« jo imenujejo Rusi — razne
mesne jedi. pečenko, koncem obeda velike buče, kakršnih na Ruskem pojedo silno veliko in jih imenujejo »arbiiz« (vodna melona; odznotraj so rdeče; tiste, ki so znotraj zelene, se imenujejo »dinje«), slednjič pa so zakurili v velikem bakrenem kotlu: dobili smo čaja v izobilju. Takoj v začetku obeda je prinesel gospodar na mizo tudi nekaj butelj vina, črnega močnega: »Kupil sem ga od prijatelja v Tiflisu,. steklenico po 30 kopejk (= 75 h); je prav dobro in pitno.«
(Dalje pride.)
iz naše organizacije.
Glasnik »Slov. kršč. soc. zveze".
Novo društvo. Tudi za Dol-Otlico se je ustanovilo izobr. društvo. Sedaj se pripravljajo prostori. Crniska dekanija ima v vsaki duhovniji izobraž. društvo. Castita-1110. —
Javno predavanje v Kronbergu. Iz
Kronberga: V nedeljo je priredilo naše izobraževalno društvo javno predavanje. Predaval je P. Bonaventura zelo lepo o ljudski izobrazbi. Število udeležencev je bilo naravnost ogromno. Ljudstvu ugajajo taki javni nastopi — želeli bi kmalu slišati taka javna poročila naših poslancev.
»Dimež« v Črničah. »Kat. slov. izobr. društvo« v Črničah priredi na binkoštni pondeljek ob 3. in pol pop. v prostorih g. Bolko veselico s petjem, deklamacijo in igro »Dime«. Igra ima 6 dejanj. — Igra 30 igralcev; oder prav lep in popolnoma nov. Skrbna priprava za veselico zagotavlja prav lepo zabavo. Vstopnina k veselici 40. vin.; sedeži I. vrste 1 K, 11. vrste 80 vin.
St. A ndrtž. Kakor že z.„unjio naznanjeno, priredi tukajšnje kat. izobr. društvo na Binkoštno nedeljo ob 6. uri zvečer dramatično legendo v petih dejanjih »Sv. Vid». Danes bodi na kratko povedana vsebina: Vid je brez vednosti svojega očeta ilila, ki je strasten pagan in malikovalec, krščansko vzgojen. Furij Vidov bratranec, že dolgo snuje načrte, Kako bi dečka odstranil in potem sam podedoval premoženje po starem Ililu. On izve, da je Vid kristjan, ter naznani to njegovemu očetu. Ta hoče Vida v prvi jezi umoriti, ati Vidov angel varih mu zadrži roko. Ko z grožnjami nič ne opravi, poskusi lhla z zabavami odvrniti sinu od krščanstva, pa brez uspeha. Furiju razne nakano nič ne .pomagajo, zato naj me dva tolovaja, da bi Vida umorila. Ker pa ga ne poznata, ubijeta njegovega tovariša Flora. Vid sam pa zbeži iz očetove hiše k revnim pastirjem ter razširja med njimi krščanstvo. Tu se srečata s Furijem, ki je medtem zastrupil Vidovega očeta ter postal ropar. Alaščevati se hoče nad Vidom, ali vojaki ga ulovijo. Vid čudežno ozdravi princa Aleksandra, sina rimskega cesarja, kar mu pa nič ne pomaga, da bi ga uklenih m odvedli v ječo v Rim, kjer konča svoje življenje pod rabljevim mečem kot krščanski mučenec.
Sela (Volče); V nedeljo 26. t. m. bo imelo kat. slov. izobr. društvo «Danica» na Selih svoj redni občni zbor ob 41/,, uri pop. Na dnevnem redu so: Predavanje o pomenu društev. — Potrditev letnega računa. — Izvolitev novega odbora. — Slučajnosti. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Vipolže. V nedeljo je priredilo kat. izobr. društvo v Vipolžah prvo veselico. S ponosom gledajo lahko člani na to prireditev. Pevske točke so se izvajale v splošno zadovoljnost, lepo je vspela deklamacija in mnogo smeha je vzbudil šaljivi dvogovor. Nad vso pričakovanje pa je vspela igra K met-Herod. Toliko igrališke spretnosti pokažejo 1'antje ob prvem nastopu. Pogumno naprej 1 Udeležnik.
Naša mladina.
Orlovska slavnost v Šturiji. Vabimo k veliki slavnosti, katero priredi telovadni odsek »Orel* v Šturiji na Binkoštno nedeljo 26. maja t. 1. Vspored: Predpoludne: 1. Ob 95/4 uri sprejem došlih „Orlov“ na postaji v Ajdovščini. 11. l/2ll uri sv. maša za „Orle“ (pri sv. maši svira vojaška godba iz Dorice). Ul. Po sv. maši skupno kosilo. Popoludne: 1. Ob 1 uri popoldanska služba božja. 11. Ob 2 uri poiz-kušnja telovadbe. 111. Točno ob 4 uri javna telovadba; a) rajalni prihod, b) proste vaje, e) orodna telovadba, d) „Moreška“, e) rajalni odhod. IV. Prosta zabava, pelje, godba, srečkanje itd. Vstopnina: Sedeži 1. vrste 2 K, 11. vrste 1 K, stojišča 40 vinarjev, za otroke 20 vinarjev.
Sred. Vipavsko okrožje »Orlov« naznanja: Dne 26. t. m. ne bo seje radi raznih prireditev.
»Slovenska Straža".
Kdo bo zadel glavni dobitek turških srečk? To se bo zvedelo po žrebanju dne 1. junija, gotovo pa je, da ne bo nič zadel, Kdor nima turške srečke. Vsakdo naj tedaj hiti z naročilom, da bo deležen žrebanja že dne 1. junija t. 1. Pojasnila daje in naročila sprejema za »Slovensko Stražo« g. Valetin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19.
Sprejmo se za vse večje kraje v slovenskem ozemlju sposobni akviziterji za neko veliko zavarovalno družbo, ki sklepa zavarovanja tudi brez zdravniškega preiskavanja. Jako pripraven posel za vsakogar, ki želi dobrega postranskega zaslužka, delovanje olajšano z reklamo in priporočilnimi pismi. — Ponudbe naj se pošiljajo pod »Ljudsko zavarovanje« na »Slovensko Stražo« v Ljubljani.
Krvavi boji v Budimpešti.
Včeraj so socialni demokratje v Budimpešti vprizorili splošen štrajk in demonstracijo za volivno pravico. Stavka
50.000	delavcev, tloteli so priti pred parlament. Postavilo se jim je nasproti vojaštvo in policija. Streli so padali na obeh straneh. Prvi je padel mrtev neki liuzar.
—	Do včeraj opoldne je bilo 03 ranjenih in 2 mrtva. Demonstrantje so napadli palačo nadvojvodinje Klotilde. —, Obiast je proglasila obsedno stanje.
V	wazenski ulici je oddalo vojaštvo salvo, ki je podrla na tla 05 oseb. tri so bile smrtno ranjene, eden je na mestu umrl. V Eli-zabetni ulici je oddalo* vojaštvo salvo, ki je podrla 150 demonstrantov. Fn deček ifl en delavec sta bila takoj mrtva. Pravi brezupen boj pa je bil v Rakoezy-evi ulici. 1 u so imeli delavci dopoldne premoč in so se borili na življenje in smrt proti policiji in vojaštvu. Z bližnjih hiš so delavci znosili razno pohištvo, prevrnili vozove in se popolnoma zabarikadirali.
Nocoj po mestu niso gorele luči. — Mesto je bilo v temi. Naenkrht pa se je pokazal požar na več krajih. Zažigajo demonstrantje. Boji se spreminjajo v revolucijo. Nocoj po noči so boji trajali celo noč. Zadnja brzojavka se glasi:
BUDIMPEŠTA 24. Nemiri trajajo celo noč. Izgredniki so streljali v stanovanje Tiszovo. Zadet ni bil noben. Mesto gori na
30 krajih. Do sedaj je aretiranih 200 izgrednikov.
Po noči je bilo 6 oseb ustreljenih, 160 izgrednikov ranjenih, med temi 100 težko in 40 lahko. Vojaštvo prenočuje na prostem. Ob 12 ponoči so nemiri nekoliko potihnili.
Vsega skupaj je mrtvih doslej 15.
Ko so v ogrskem državnem zboru poslanci predlagali, naj se seja prekine, ker zunaj teče kri, dejal je predsednik Tisza. »Naj teče kri! To je v korist države! Mi bomo zborovali dalje!« Ce je to res, si je ta grof Tisza dovolil preveč. Tisza n i še ogrska država. Vihar bo tudi njega pomel s pozorišča. Kavno grof Tisza je kriv mnogo teh dogodkov.
Vojaštvo prihaja z dežele v Budimpešto. Toda tudi na deželi so .nemiri. V več krajih so bili boji.
Proti oštariji in plesu!
(Iz Bovca 20. maja.)
Da bi kal pognala zdrava.
Pa bi sreča bila prava.
Kes bi bilo tako med nami Bovčani in našo okolico, pa do današnjega dne nam le strupena kal poganja, ki nam trnje in osat rodi. Poprašaj mladeniča in dekle, kakšne zabave in razvedrila si išče? Pove ti, da gostilno in ples. Oh ti nesrečni ples in zapeljivost, iz tebe izvira in poganja tista strupena kal, katera ne more nič dobrega roditi. V kakšno nevarnost življenja se ubogi mladeniči postavljajo za svoj vsakdanji zaslužek. V krčmah in na plesiščih pa tako lahkomiselno in brezkrbno zapravljajo svoj tako trdo zasluženi denar, zraven pa še poštenje in drugo. Vidiš mladeniča, ki mu iz obraza in oči nedolžnost žari, pa gre v krčmo iu na ples. Misli, da najde tam srečo in zadovoljnost. A se revež britko vara. Hočemo imeti poštene mladeniče in dekleta, može in žene, snujmo dobra, katoliška društva, katera v Bovcu tako potrebujemo. Za zgled bi nam morali biti drugi kraji, kjer je mladina uneta in navdušena za vse dobro. Časi so resni, nevarnosti in potrebe velike. Koliko koristnega bi se v takih društvih dalo napraviti! Koliko dobrega se ima naučiti sin ali hči od očeta, ki jih vozijo seboj v gostilne in na plese vže v rani mladosti?! — Nedolžna in nepokvarjena mladina sliši tam, zabavljanje zoper vero, čistost in vse kar je dobrega, hvaliti pa to kar nasprotuje poštenemu in pametnemu razumu. V Bovcu imamo razna društva, ki si ne znajo prirediti nobene veselice ali prireditve brez plesa. To je pred vsem liberalna »Narodna čitalnica«, za katero so tako vneti naši učitelji, katerih v cerkvi, ob nedeljah in praznikih skoro nikdar ne vidimo. Taki učitelji niso vredni, da podu-čujejo našo mladino, ker so sami potrebni, da bi jih kdo ob nedeljah za ušesa peljal v cerkev. Naj bi se za naprej kaj več storilo za našo mladino, ker v mladini je naša bodočnost! H koncu pa še priporo-
čam vsem posebno mladini, da z veseljem prebira ta vrli »Novi Čas«,'ter njegove nauke ohrani. Saj je »Novi Čas« najboljši in najbolj razširjeni list tukaj na Goriškem. Kdor ga še nima, naj ga hitro naroči! Komur se zdi škoda dati 3 K na leto-za tak list, ni vreden, da zna brati. Vedite pa, da nevednost je najdražja reč na svetu. Vam g. urednik in vsem naročnikom »N. Č. prisrčen pozdrav!
Kako gosposka d<>la s kmetom.
Drežnica 19. maja 1912.
Splošno znani so drežniški pašniki v Morizni in v Krnu, kjer se je nekdaj paslo po 1000 in še več koz. Tudi sedaj je še nekaj te nedolžne živine pri nas, a komaj polovico in mogoče še manj kakor v prej-šjih časih.
Koze, od katerih dobivajo tukajšnji ubožni posestniki precejšnje koristi (živila in denar), redijo tukaj le taki, ki imajo ljudi (pastirje) za to. Kdor nima pastirja, koz ne more rediti. So pa pri nas taki u • božni, ki imajo otroke ali stare strice, ki niso za drugo rabo in taki jim koze oskrbujejo in tako si pomagajo s takimi ljudmi, da se pošteno preživljajo ter branijo dolgov.
Bile so v tuk. občini vže večkrat sitnosti radi koz, ker so bili živinorejci večkrat kaznovani vsled koz, ali vse te kazni so jim oblastnije spremenile v zapor. Ko-zerejei so rajši šli v zapor kakor bi denarne kazni plačevali. In čujte, kaj je sedaj! Pri nas ni več milosti! Če je kozerejec obsojen, mora plačati denarno kazen ne pa v zapor kakor nekdaj. Hodita k nam v Drežico dan za dnevom dva gospoda, in nam koze zasledujeta. Občina, županstvo nima ničesar proti kozam, ampak še zagovarja kozorejo in vendar nima oblasti in pravice na svojem zemljišču razpolagati po svoje v splošni blagor ali korist občine.
Naj nam blagovoli dati vlada namesto kozoreje kak domači zaslužek, da ga bo mogoče služiti takim ljudem kakoršni koze pasejo, potem prav rade volje koze odstranimo.
Velecenjen, gosp. poslancem naj si bodo vže državni ali deželni se najtopleje priporočamo ter ponižno prosimo, da blagovolijo delati in nam glede koz na pristojnih mestih pomagati, da bi ne morali takih občutnih denarnih kazni plačevati, katere nam požro zraven koz še ostalo premoženje in naše bajte. — Žalostno.
Novice.
Visoki gost v Kojskem. V nedeljo popoldne se je pripeljal v Kojsko premil gospod tržaški škof Mons. dr. Karlin. V pon-dcljek zjutraj je daroval visoki gost sv. mašo v domači farni cerkvi. Po sv. maši je pred cerkvijo nagovoril zbrane Orle, ki so ga prihiteli pozdravit.Nato se je odpeljal v Gorico.
Sv. birmo bo prevz. knezonadškof delil na biukoštno nedeljo v stolici ob lili
dopoldne in pri Sv. Ignaciju ob 5h popoldne. Drugi dan ob lili zopet v stolnici popoldne pa v knezonadškofijski kapeli. Vrhutega se bo sv. birma dcliia celi teden vsak dan ob 6:,/-t zjutraj.
Opozarjamo na prilogo »Novega Časa« 7. junija. Kakor lani, nameravamo tudi letos izdati k našemu listu posebno prilogo
o	priliki praznika presv. Srca .Jezusovega. Priloga bi izšla s številko pred praznikom, torej 7. junija. Priloga prinese tudi več lepili slik ter bo po svoji vsebini namenjena posebno moškim .Lani je ta priloga žela splošno odobravanje. Zato so si jo hoteli marsikateri naročiti še posebej v več izvodih. Ustreči jim pa nismo mogli, ker je bila priloga natisnena v premalo izvodili. Letos pa opozarjamo vse, da si prilogo v več tudi 50, 100 in še več izvodih lahko naročajo, ako se tekom prih. tedna zanjo prijavijo pri upravništvu: Cena bi se za vsako naročilo dogovorno določila. Razume sc, da vsak naročnik dobi z listom 1 iztis priloge brezplačno.
Umrl je v Krnu dne 16. t. m. mladenič Simon K u t a r, predsednik slov. kat. izob. društva. Bil je zgleden mladenič, veren kristjan in navdušen pristaš naše izobraževalne organizacije. Skoraj vsake društvene prireditve in vsacega kurza v Gorici se je vdeležil. Bil je že bolan, in vendar je šel v občnemu zboru S. L. S. v Gorico. -K počitku so ga spremili skoraj vsi udje slov. kat. izob. društva v Krnu z društvenimi znaki na pršili; tudi nosili so ga dru-< štveniki. Počivaj v miru blagi mladenič!
Goriški okrajni šolski svet in sicer ožji. je imel svojo sejo včeraj. Pomnoženi pa jo ima danes dopoldne. Liberalna pritožba proti volitvam je namreč pogorela.
V	pokoj je šel okrajni sodnik g. Karol Covacig. Dobil je naslov sodnega svetnika. —
Deželni šolski svet. Cesar je za prihodnjih 6 let imenoval za člane dež. šolskega sveta naslednje gospode: prošta dr. F a i d u 11 i j a, profesorja Hil. Zorn a, realčnega ravnatelja pl. S 1 o o p a in ravnatelja možkega učiteljišča V. B e ž e k a.
Kako se liberalni učitelj boji »Novega Časa«. Iz Mirna: Naš učitelj Praprotnik se ničesar bolj ne boji kakor »Novega Časa«. Pred kratkim časom se je zbrala v gorenjem Mirnu v neki liberalni gostilni mirenska frakarija, ki misli, da ima vso omiko in učenost v zakupu. Bili so zbrani vsi bolj »inteligentni« od .1 ureja iz Kacov-Ija in kornija Boštjančiča do »velikega« Praprotnika. Med to družbo je prišlo tudi do govora o »Novem Času«. Ko je slišal Praprotnik to ime, je začel vpiti: »To je hudič, »Novi Čas« je hudič,« in mahati okrog sebe z rokami tako. da so nekateri navzoči mislili, da res vidi samega peklen-ščeka z rdečo čepico. Drugi pa so debelo gledali in se čudili, kako je mogoče, da gospod učitelj vidi hudiča, ko vendar v njega ne veruje in trdi, da hudiča sploh ni. ker stoji tako tiskano v Praprotnikovem evangeliju »Svobodin misli«.
Ja, ja, bogaboječi gospod Praprotnik — (gospod učitelj nam bo gotovo ugovarjal radi pridevka bogaboječ, mi pa
ostanemo pri tem, ker nam gopod Praprotnik sam dokazuje, da je res »bogaboječ«, ker ga ni nikoli v cerkev, razven takrat ko zahtevajo c. kr. paragrafi.) bomo že poskrbeli, da boste imeli še večji rešpekt pred »Novim Časom«. »Novi Čas«! Le krepko po kugi našega ljudstva, po liberalnem, svobodomiselnem, brezverskem učiteljstvu, in ljudstvo ti bode iz srca hvaležno!
Dar. G. Ivan Colj a, župan v Ri-hembergu, je poslal po nakaznici 2 K kot dar »Katoliškemu Tiskovnemu Društvu«.
Hvala!
Za »Dijaško mizo« je darovala po našem upravništvu ga. A. 15. 5 K. Srčna hvala!
Učiteljske izpite za ljudske šole so napravile naslednje gdične in gospodje: Evgenija Beriigar, Karolina Cigoj, Angela Čendern, Ivan Franke, Albert Hren, Elza Ličar, Marija Merhar, Eva Mlekuš, Avgusta Podgornik, Albert Rajer, Aleksander Sfiligoj, Karolia Srebrnič, Marija Srebrnič in kapucinski pater Humbert Marol, vsi za slovenske ljudske šole.
Za nemške in slovenske: gca. Leopoi-da Kos, Henrik Medič, Josipina Osterc, Amalija Sore.
Poroka. V sredo dne 22. t. m. sta.obhaja a put Ku .1 a Kicki a Lia e ju.
Podbrdu in Frančiška Koder iz Zakojice. Novoporočencema, ki sta iz dobre krščanske hiše, voščimo obilo sreče!
Strelne vaje goriških realcev so sc končale v soboto v Panovcu ob mali slavnosti. Navzoč je bil tudi brigadir gmajor Scotti. Pri tekmovalnem streljanju je biio obdarovanih 15 dijakov, večinoma Slovencev. Danes tekmujejo gimnazijci.
Strelci na srednjih šolah. Letošnje šolsko leto se je v Avstriji urilo v streljanju 11.200 dijakov. V društvih pa se je urilo 11.400 mladeničev.
Vojaški dopusti, katere je uvedla vojna uprava za čas, ko se spravljajo poljski pridelki, so za kmetski stan znatna pridobitev. Pomanjkanje delavcev je ob tem času najbolj občutno, 'laki dopusti se dovoljujejo kmetskim posestnikom, oziroma njihovim sinovom in pa poljedelskim delavcem po poklicu, in sicer pridejo ti zadnji v poštev osobito tedaj, ako služijo v zadnjem letu. Termin za dopust določi po posameznih četah zborno (korno) poveljstvo v sporazumu s političnimi oblastvi. Dopusti se podeljujejo, kolikor dopušča vojaška služba, za žetev, za košnjo, trgatev in nekatera druga opravila, ki imajo za posamezne kraje večji in splošnejši pomen. Navadno traja dopust 3 tedne. Prositi za dopust ima praviloma vojak sam pri raportu; dovolitev ali odklonitev pri-stoji četnemu poveljniku in je seveda za-visna od obstoječih službenih razmer in od tega, kako se dotičnik vede. Moštvo ?ia dopustu mora nositi civilno obleko. Dopustniki imajo, ako se izkažejo z dopust-nico. na železnicah pravico do takih znižanih cen kakor vojaške osebe, ki potujejo • izvenslužbeno.
Mlad bogoslovec — izumitelj. V gori-ški bogoslovnici v 11. tečaju študira Hrvat
g. B. Milanovič iz tržaške Škofije. Ta mladi gospod ima tak talent za fiziko, da je izumil že v 8 šoli tako elektriško pripravo (komutator), kakršne današnja tehnika še ne pozna. S tem komutatorjem se da smer električne struje menjati v vsakem oziru in popolnoma. Z njim se more smer struje spremeniti tolikokrat v sekundi, ko-iikokrkrat je to obče za bistvo elektrike mogoče, tudi sto in še več tisočkrat v sekundi. Vsaka spremenitev struje nastane po točno enakih ali različnih poljubih časovnih odlomkih. Število sprememb struje je mogoče pri komutatorju točno regulirati Ista struja ima lehko v več aparatih vedno isto smer in more v kakršnemkoli aparatu smer tudi izpremeniti. Za sedaj je dobil iznajditelj od c. kr. patentnega urada na Dunaju patent na komutator. O, Milano-vič ima v načrtu še tri do štiri iznajdbe, katere misli pozneje, če mu bodo denarne okoliščine dopuščale, izpopolniti in uvesti v tehnično uporabo. C. kr. patentni urad je iznajdbo komutatorja objavil v svojem uradnem glasilu in g. Milanoviču prihajajo vedno nove ponudbe od različnih tvrdk Iz Bruselja, Berolina in drugod, da stopijo ž jim v dogovor. Mlademu, skromnemu učenjaku iskreno častitamo!
Vojaška slovesnost na Predilu. S Pre-dila nam poročajo: Dne 18. maja je bila na Predilu pred Hermanovim spomenikom vojaška slavnost, kakor vsako leto. Med sv. mašo, katero je daroval vojaški duhovnik, je igrala vojaška godba iz Celovca. Tukaj so se 1. 1809 naši bratje Hrvatje proti Francozom borili v leseni trdnjavi kakoršna je takrat bila, dasi jim je Francoz trikrat ponudil svobodo, če se vdajo, so jo odločno odklonili. »Zmagati ali umreti«, je bilo njih geslo. Tako so se borili kakor levi štiri dni skoro do zadnjega moža. Sedaj je imel Francoz sicer prosto not na Trbiž, a med tem se je avstrijska vojska pod vodstvom nadvojvode Ivana lahko rešila v Celovec in Gradec.
Cvetlična dneva v Gorici sta se izvršila ob najlepšem vremenu in ob velikem zanimanju vsega občinstva. Gospodične in tudi gospe iz plemiških in meščanskih krogov so z veliko vnemo prodajale cvetice v soboto celi dan in v nedeljo dopoldne. Kolikor smo mojdi poizvedeti, se je prodala oba dneva 10.000 suhih rumenih narcis ter kakih 2000 svežih vrtnic in nageljnov. Izkupička je bilo kakih 5000 K. Sobota in nedelja sta bila v znamenju rumene barve. Vse je bilo odeto v rumeno cvetje. Gospoda, delavci, žene in dekleta, vozovi, avtomobili, konji, psi. Lepo okrašene so bile posamezne izložbe trgovin. Veselo je bilo. da so tudi preprosti ljudje in tudi kmetje iz okolice radi kupovali cvetlice. Vsak je rad kupil, saj gre čisti dobiček v človekoljubne namene.
Cvetlična dneva. Prejeli smo naslednjo zahvalo: Odzivaje se prijetni dolžnosti, se odbor go-spejnega pomožnega Rdečega križa kar najtopleje zahvaljuje vsem požrtvovalnim gospodom in vsem pl' menitim gospem in gospodičnam, ki so z razpečavanjem cvetlic ali kako drugače s svojim smolre-nim sodelovanjem pripomogle, da sta cvetlična dneva tako sijajno uspela. Nadalje izrekamo prisrčno zahvalo slavnemu municipiju goriškega mesta in slavnemu poveljstvu pehotnega polka št. 47, da sta nam dala radovoljno na razpolago svoji godbi in sta tudi
drugače na vso moč pospešila naše podjetje; gospodoma postajnima načelnikoma južne in državne železnice in čislani družbi goriške cesLne železnice za veledušno dovoljenje, da so se smele prodajati cvetlice tudi po kolodvorih odnosno v vozovih električne železnice; gospodom trgovcem, ki so s posebnim okusom okrasili svoje izložbe; gospodu voditelju hotela «Siidbahn», ki nam je na nesebičen način dovolil obilo olajšav ob veselici, prirejeni v njegovih prostorih ; vsem gospodom cvetličarjem in zasebnikom za brezplačno dobavo lepega svežega cvetja, s čemur je bilo moč nadaljevati prireditev baš v hipu, ko je pošla prva zaloga cvetlic; končno vsem gospodom dariteljem, ki so blagovolili nakloniti odboru zdatne denarne izneske in so si tako stekli posebne zasluge za prireditev, in — last not least — uglednim domačim časnikarjem, katerim gre pač prav velika zasluga, da se more danes odbor s posebnim zadoščenjem veseliti izbornega moralnega m gmotnega uspeha doseženega ob cvetličnih dnevih. V Sorici, dne 21. maja 1912. Za odbor gospejnega pomožnega društva Rdečega križa, predsednica: baronica Thoemmel 1. r.
«
»Pri božji inartri«. (II.) —Iz Podgore: Podgorski liberalci perejo »božjo martro«; in ker je silno stara in zamazana, jo perejo kar v »Soči«, da jim ne zmanjka. l\ ne bo šlo. To je ravnotako, kakor če bi umazane umivali s črnilom. Torej kaj pravijo prizadeti liberalni možaki z g. županom na čelu? Pravijo, da je starešinstvo že 1. 1910. sklenilo popravo kapelice »pri božji mar-tri«; ker je kapelica na državni cesti, je županstvo o tem sklepu obvestilo c. kr. okr. glavarstvo. To je predlagalo, naj $e kapelica preloži izven vožišča, ker stoji ravno na sredi poti in ovira promet. Ako se kapelica preloži, bi c. kr. okr. glavarstvo celo priporočalo prošnjo za podporo pri c. kr. namestništvu. Na to pa je starešinstvo soglasno sklenilo, da ostane kapelica na svojem mestu brez poprave. Oglejmo si to salomonsko modrost bolj od blizu! Znamenje »pri božji martri« stoji že od nekdaj na sredi križišča in ni bilo nobenemu na poti; desetletja in desetletja poprej se nobeden ni zmislil, da ovira promet, in bi tudi še danes ne bilo o tem nobenega vprašanja, če bi podgorsko starešinstvo ne bilo tega vprašanja samo naredilo. Kakor je znamenje zdaj golo in brez podob na sredi poti, ravno tako bi lahko stafo čedno in lepo poslikano. Ce ne ovira prometa, zdaj ko je razdrto, bi ga tudi ne oviralo, če bi bilo popravljeno. Saj zavzema zmiraj le isti prostor. Pa kar je, je. Podgorsko starešinstvo je vprašanje glede žbožje martre« samo priklicalo na dan. Ker se je sklicalo na c. kr. okr. glavarstvo, naj bi sprejelo vsaj njegT)v predlog! Pa ne! Starešinstvo je sklenilo, naj ostane kapelica na svojem mestu brez poprave. In takšna s m e tam stati, ker brez poprave ne ovira “prometa; samo če bi se jo popravilo, potem ovira promet! Kaj?! Človek bi počil od smeha! Pa stvar je resna. Liberalci pustijo, da kapelica brez poprave sčasoma popolnoma razpade, rajši kakor da bi v bližini kraj ceste postavili drugo novo znamenje. In tako ostane pribito, da tako so razpadali v Podgori verski spomeniki pod 40 letnim županovanjem Antona Klančiča. Liberalni zagovornik v »Soči« blebeta o hinavskem dopisniku »Novegav Časa«. Ha, ha! Mi vprašamo samo to: Če je bil kdo celo svoje življenje v katoliški stranki, in mu je ta stranka pripomogla do najvišjih časti in do najboljših
t
korist v deželi, in potem ko se je v tej stranki preobjel, uskoči na- stara leta v liberalno stranko. Kako se pravi takemu človeku?!
Spremembe pri občiski vladi v Križu. Iz Križa: Pri slavni naši občinski vladi morajo biti nektere spremembe. Kakšne so, ve najboljše k. župan Medvešček. —
V	kratkem se bo blagoslovila zastava starodavne »mestne garde«.
Med Bovcem in Trbižem vozi poštni avtomobil.
Občinske volitve v Kanalu. Iz Kanala: Pretekli petek in soboto smo imeli v Kanalu volitve. Zmagali so liberalci. Pa so tudi napeli vse sile. S terorizmom, strahovanjem, z vinom, z lažmi so spravljali ljudi na vojišče. Preslepili so tudi veliko naših volivcev. Zvesti in trdni so bili samo Bodrež-Logi in Vrh. Zato so se maščevali liberalci: Za občino Vrh so zvolili
2	kričača brez pristašev, občina Bodrež in Log pa nima zastopnika. Cela okolica ima 5 odbornikov, ostalih 13 pa Kanal -Gor. vas. Da je kanalska občina sedaj res liberalna, dokaže že to, da je v odboru več kot tretjina mož, ki se hvalijo in ponašajo s svojim liberalizmom, tako, da so že g. Križnič preliberalni! Liberalci so se silno bali, da pride kdo v občinski odbor, ki «ni dober kristjan« — no, sedaj so zmagali sami »dobri katoličani«. — Častita-mo! Pet let bodo vladali v Kanalu ti »dobri katoličani«.
Plesi po Krasu so več ali manj klavrno končali. Zelo jalov je bil zadnjo nedeljo ples v Tomaju, enako klavrn je bil isti dan v Komnu. Dne 12. t. m. so imeli ples v Temnici in Ivanji gradu. Oba sta zelo žalostno končala. Tcmniški Orli in drugi društveniki ter društvcnice pa so ta dan nalašč odšli v Zagrajc ravno sredi med Ivanjigradom in Temnico, kjer je v našem K. sl. izobr. društvu predaval blag. g. dr. Lavrenčič o krščanski vzgoji, temelju vsakega reda. Prava slika našega časa! Pri nas poduk, tam vrtenje in norost! Ljudje, otresite se plesne razvade, ki vam krade denar in poštenje!
Sneg na Bovškem. V petek 17. t. m. je na Bovškem sneg pobelil vse hribe. -— Drugi dan je bila pa velika slana. Bati se je, da nam je uničila vse sadje.
Sneg je danes teden pobelil hribe o-krog Gorice.
Suša, toča in slana na Livku. Z Livka nam poročajo:	Dne	16. t. m. ob 12h je
prišel blagodejni dež, ki smo ga težko pričakovali. Hitro potem pa je začela padati toča z vetrom in padala je kakor drobnejši orehi in lešniki. Travniki so bili že od suše prizadeti, zdaj pa še od toče, tako da kmetovalec ima le malo upa v bodočnost. Krompir in fižol je bil že precej velik, zdaj je vse opustošeno. Sadje je bilo v najlepšem cvetju, po toči pa ni bilo videti več cveta. Na vse to pa je na noč 18. t. m. prišla še slana, ki je pokončala še ostalo. Radi krme bo jako slabo. Lansko leto nam je suša uničila travnike, zato je letos bila trava jako redka. Letos pa zopet suša in toča. Lansko leto nismo bili deležni — žal — nobene državne podpore.
Letos bodo morda imeli kaj več skrbi za nas, kar težko že od lanskega leta pričakujemo.	Prizadeti	kmet.
Tiius. V Vedrijanu, mali vasici pri novi bolniki legajo v bolniško postelj. De-novi bolniki legujo v bolniško postelj. Deloma se zdravijo doma, deloma jih vozijo v bolnišnico. V eni sami družini jih je 0 bolnih na legarju. Čudno pa je, da zdravstvena oblast nič .ne stori, da bi se bolezen ustavila. V tako majhnem kraju bi bilo to lahko mogoče. Škandal je, da se v tem ozi ru nič ne stori proti tej nalezljivi bolezni. Stvar okr. glavarstva je, da odpravita ta zdravstveni škandal.
»Za narod in domovino« bodo liberalci na veselici »C. Metodove podružnice« v Volčjidragi plesali in pili. Kako se še »za narod in domovino« dela, bo na veselici lahko predaval kmečki prijatelj g. Dr.Gilč-vert, ki ima tam svoje posestvo.
Potrjenih je bilo pri naboru v ponedeljek v Gorici izmed 40 fantov 13.
Tatinska druhal prijeta. Iz Kronberga: Ono tatinsko druhal, ki je ropala in kradla po Kronbergu so že deli pod ključ. Teli lumpov je šest — eden je že v ljubljanski beli hiši — drugi pa čakajo na obsodbo. Cetovodja te druhali je neki Brajnik, menda doma iz Standreža. Od ostalih je eden iz Grgarja, dva iz l<avnice, eden iz Bar drugi pa iz Goriškega predmestja Pod kapelo. Rojeni so sicer vsi v Gorici — a njih družine so pristojne v omenjene vasi. Najmlajši ima 19 let — najstarejši pa 27. Tatvine v Kronbergu so večinoma že priznali. Toda oškodovanci ne bodo dobili ničesar
—	ker je ta golazen že vse popapcala.
Vino. V Branici je še dobiti dobrega belega »vipavca«.
Letina. V Vipavski dolini je še precej črešenj. Komur niso črvi poškodovali dreves, skupi še precej zanje. Zarod na trtah kaže lepo. Tudi seno se je okrepilo po dežju.
Nesreča. Na obč. cesti pri Vitovljah sc je 14. t. m. zgodila sicer mala nesreča, ki bi bila'pa lahko večja. Vsled slabe in razdrapane ceste je padlo pod cesto dva para volov. K sreči je vse gladko izteklo. Cesta pa je nujno potrebna poprave, sicer se bo enkrat kaj hujšega zgodilo.
Na Vitovljah, kjer je božja pot, se bodo prazniki lepo praznovali, kakor navadno.
Ponočno razgrajanje. Iz ulice sv. Antona se nam pritožujejo stanovalci, da je ondi v neki gostilni cele noči nemir in šun-der. Gostilna je sicer spredaj zaprta, a gostje hodijo zadaj čez dvorišče. Žalibog, da so ti razgrajači sami Slovenci. Po ulicah ta družba tudi po noči budi stanovalce iz spanja. Naj se napravi red!
Požar na Dolenjskem. Rojak, ki dela pri zgradbi belokranjske železnice v Novem mestu, nam poroča, da je v nedeljo ogenj uničil vas Uršno selo pri Toplicah. Pogorelo je U vasi. Ogenj je zanetila zlobna roka, ali pravzaprav pijana roka. Dva železniška delavca sta sc namreč napila. Gostilničar jima ni hotel več dati. V jezi je eden zakričal: »Nocoj mora vse
goreti,« kar je — žal — tudi izvršil. Alkohol — požigalec!
Železo se podraži s 1. julijem. Tako je sklenil železni kartel.
Ponarejevalce denarja so prijeli tudi v Gradcu.
S potopljenim parnikom »Titanik« so našli smrt še trije Slovenci, dva Gorenjca in en Dolenjec.
Napredek in dolgovi prvaške občine. (Prvačina): Županstvo zida in zida. Lep je »občinski dom«, še lepša bo »kosarna« za orožnike. Pa dolgovi bodo tudi lepi, in ker že vrabci čivkajo, da najemščina je, oziroma bo le pičla, bodo morali davkoplačevalci dolgo plačevati napredno lepoto. Na eni strani »razkošnost«, na drugi pa »siromaštvo«. O tem že govorijo in bodo govorili kmalu nekteri z bridko resnico.
Štrajk zidarjev je v Gorici. Socialistični zidarji zahtevajo določeno najnižjo plačo ter zagotovilo, da mojstri ne bodo sprejemali delavcev brez dovoljenja socialistov. S tem menijo socialisti zadušiti krščansko socialno misel med delavstvom.
Po ulicah molze in prodaja mleko neki pastir v Neapolju. Mož goni po mestu celo čredo koz ter opozarja na nje s kričanjem. Komur se zahoče svežega kozjega mleka, ga ima takoj. Pastir kar na ulici omolze kozo.
Porotno zasedanje se bo v Gorici pričelo 24. junija.
Roparji so v Rusiji napadli neki vlak in odnesli iz poštne blagajne 10.000 rubljev. — Drznejši rop pa so napravili ameriški roparji, ki so napadli brzovlak med New Yorkom in New Orlansom. Vlak se je na progi ustavil, da vzame vodo. V tem so pridrli roparji, zvezali osobje in z dinamitom razstrelili blagajno ter odnesli za
825.000	K vrednosti. Nato so zasedli konjiče in izginili. Potnikom niso storili nič žalega. - V avstroogrski konzulat v Ženevi v Švici so 16. maja vlomih neznani tatovi in odnesli 5000 frankov. Isti tatovi so iz neke zlatarne odnesli za 350.000 frankov dragocenosti.
Velika železniška nesreča se je v nedeljo zvečer zgodila blizu Pariza. Nesreča je največja kar se jih je zadnja leta zgodilo na Francoskem. Vlak, ki je vozil v Pariz se je na postaji Motsoult zaletel v pariški vlak. Strojevodja je prezrl znamenje, da je treba ustaviti. Stroja sta se zarila drug v drugega. Več voz je razbitih. Pok se je slišal več kilometrov daleč. Mrtvih je 13 oseb, ranjenih pa 70—80. Ginljivo je bilo gledati otročiče, ki so jokaje iskali mamic, ki so se ponesrečile. Zaprli so ubogega čuvaja, češ da je on kriv, ker ni prestavil signala. Toda kriva je v prvi vrsti železniška uprava, ki iz varčnosti noče napravljati novih signalnih in varnostnih naprav.
Črne koze so sc pojavile tudi v Pragi. Sedaj je dognano, da so črne koze na Poljsko in Češko zanesli iz Italije.
Kolera se je zopet pojavila v južni Italiji, kakor poročajo nekateri listi.
Ponesrečeni rudarji. Na Angleškem v pokrajini Momnouth so se v nekem rudni-
ku vneli plini. Eksplozija je ubila 6 rudarjev. Mnogo jih je ranjenih.
Lakote umrlo je v nekem čolnu 5 o-seb, ki so se s »Titanika« sicer rešile, a ladja »Karpatija« njih čolna ni opazila. Sedaj so našli čoln z njihovimi trupli. Kakor se vidi, so rezali jermenje in ga jedli, da si u-teše lakoto.
Telefon brez žic je izumil nemški profesor dr. Goldšmid. Za brezzičnim brzoja-vom smo dobili brezzični telefon. Vedno večji napredek.
Princ se je ubil. Nemški princ Viljem Cumberlandski se je 20. t. m. z avtomobilom vozil na pogreb danskega kralja. Na Brandenburškem pri mestecu Friesak pa je avtomobil, ki je dirjal z silno naglico do 100 km. v uri, zadel v drevo. Princ in njegov sluga sta ubita. Voznik si je zlomil roko.
Listnica uredništva, Branica:	Slučaj
se da, kakor nas zagotavljajo veščaki, tudi drugače tolmačiti. Zato ne priobčimo. Bog živi!
Mladenič Orel: Dopis o plesih dober! Priobčimo prihodnjič! Hvala lepa! Na zdar! — Nabrežina: Zal, prepozno! Pa prihodnjič! Pozdrav!
Listnica upravništva. O. Ivan Baloh: Naročnino 2.21 K prejeli. Hvala!
S.ečen dan se prerokuje tistemu, ki Kupi turško srečko v korist .Slovenski Straži” na mesečne obroke po 4 krone 75 vin. in ž njo zadene pri žrebanju dne 1. junija t. 1. 200.000 zlatih frankov. Vsakdo naj hiti, da ne zamudi ugodne prilike. — Opozarjamo na današnji oglas »Srečke v korist Slovenski Straži«.
Iz Trsta in Istre.
Sodalitas Ss. Cordis Jesu v Trstu naznanja, da bode prihodnji shod dne 3. junija na Opčini ob 10 in pol.
Trst. Ženska podružnica »Slov. Straže« priredi na binkoštni pondeljek dne 27. t. m. v »Marijinem domu« ulica Risosta št. 5. ob 5. uri popoldne veliko »S 1 o m š k o-v o s 1 a v n o s t«. Na vsporedu je slavnostni govor gosp. dr. M. Malneriča iz Ljubljane, štiridejanska igra: Dve Materi, in srečkanje v korist »Slov. Straže«. Med točkami pa še neko drugo iznenadenje. Sedeži se prodajajo v prodajalni tisk. društva. Z ozirom na blagi namen, upa odbor, da se bo njegovemu vabilu odzvalo mnogoštevilno občinstvo.
Sv, Križ pri Trstu. Binkoštno nedeljo pop. se bo vršil v naši župni cerkvi slovesni sprejem nekaterih deklet v Marijino Družbo. Naslednjo nedeljo 2. junija pa, če ne bo posebnik ovir, priredi ista nova Marijina družba svojo veselico z ginljivo igro »Dve materi«.
Srečen ribolov so imeli dne 21. t. m. naši ribiči. Ceni se, da so vlovili približno 300 tisoč sardel.
Gibanje v Sv. Križu. Živahno se gibajo pri nas vse stranske Slovensko petje izpodriva zmiraj bolj tuljenje ;italijanskih popevk. Socialisti se tudi pridno urijo v petju. Spor med slovensko narodno in socialistično stranko se je iz Trsta raznesel tudi po naši občini. Socialisti bolj simpatizi-
rajo z Italijani, kakor se svojimi sorojaki Slovenci. Smo radovedni, kaj bo prišso ven iz te zmešnjave. Mi pa gremo počasi premišljeno naprej. Ravsanje in kavsanje pa prepuščamo drugim.
Iz Dekanov te najiepše vasi v slovenski Istri, smo dobili žalostna poročila o razdrapanih družabnih, šolskih in družinskih razmerah. Imamo več poročil pred seboj. Ne bomo opisavaii na dolgo in široko. t ržaški listi (»Piccolo«, »Corriere« in »Edinost«) so pisali — vsak po svoje —
0 nekem dogodku, ke se je vršil 12.-13. maja ponoči v Dekanih. V ospredju tega dogodka stoji učitelj g. Rudež, ki je po sili prišel v Dekane, ker prejšnji učitelj g. Semič — z ljudstvom je bil sicer ljubez-njiv in dober — as prvaki se je premalo bratil. Ljudstvo ga je spoštovalo. A šel je in prišel »veseli« g. Rudež, ki je kmalu zašel v družbo, iz katere nemore ven. Skrajno neumljivo nam je, kako se more učitelj, ki mora mladino vzgajati bogaboječe in po naukih katoliške vere, bratiti se s človekom, k je bil že več mesecev zaprt radi pobojev in bogokletstva. Ta družba predstavlja neko »narodno inteligenco« in je vzvišena nad vse druge. Vaški fantje pa tej inteligenci zato nagajajo z laškim petjem. To je sicer napačno. Toda, če so fantje surovi, je dolžnost učitelja, da jih miri in jih skuša ublažiti. Godi pa se nasprotno. G. učitelju ne diši dosti izobraževanje mladine. Pod Semičem je bilo 50 ur šole, sedaj pa niti 15 ne. Kdo bo učil mladino, če je cele noči pokoncu? In na teh ponočnih zabavah pride ta družba večkrat v pretep s fanti. Dne 17. marca je pokal revolver, k sreči brez škode. Dne 12. maja pa je bil pri taki »strelni vaji« dekanske »inteligence« obstreljen neki fant, sicer hud pretepač. Toda ali je bilo tega treba? Naj se nc izgovarjajo nad surovostjo mladine! Ce »inteligenca«, pred vsem učitelj ne daje dobrih zgledov. Kapo naj bodo neuki fantje drugačni!? Poleg učiteljev je steber te družbe tudi g. tajnik. Ni čudno, da so Občinarji zelo nezadovoljni s poslovanjem v obč. pisarni. Poročilo naše sklepa z besedami: Vprašamo le naše občinske poglavarje in g. župana: Do kedaj še bodo trajala ta vznemirjenja in pohujšanja v naših Dekanih? Ali res nimate več nikakega poguma in avtoritete? Da med nami nimate več nobenega ugleda, to vemo sami! In vi, slavne šolske oblasti v Kopru, Trstu, v Poreču in drugod na Dunaju, ali res ne vidite nič in ne slišite nič, temuč se morda celoteselitenaši nesreči? Ali ste res pozabili na one nepreklicne dekrete, ki jih sicer uporabljate le pri najboljših učiteljih, in ki začenjajo z besedami: »Iz službenih ozirov se Vas ... itd. itd.«.
Dosti! In če ne zadostuje to, uberemo druge strune.	Dekančani.
Dolina. Prisiljena od razmer se je mo-
1 ata preseliti iz naše vasi v Reko ubožna družina Kocjan-ova. Prosila je gospodarja hiše naj bi jo pustil v stanovanju vsaj še en dan. Pa ne — gospodar je ostal gluli prošnjam revežev, ki so morali odpotovati takoj v nedeljo 19. t. m. ob 5. uri zjutraj — razume se, brez sv. maše. Lepo, lepo! Dobra družina vun, pa takoj, da na-
redi prostor dvema, ki živita — v divjem zakonu! Pa morda vse to po geslu: Vse
za narod ali pa po vašem mnenju:
Mladina se mora veseliti mladina mora noreti . . . No, tako se bo norelo tudi v vaši hiši, vam saj ne bo potreba agitirati med fanti in jim razlagati svoje vzgoje-valne nauke! Sploh pa mi sosedje in vsi pošteni Dolinčani odločno protestiramo, da bi med nami prebivala dva ki sta v pohujšanje nam in našim otrokom. Pričakujemo od gospodarja, da ima toliko poštenosti, da bo napravil konec temu pohujšanju in v kratkem. — Zares daleč so Vas dovedli narodno-napredni nazori! Pomilujemo!
Preheneg pri Dolini. Županstvo je dobilo podporo 4000 K za popravo cest naše vasi. Pa glej jih brumne može! Brez nas so hoteli popraviti cesto, ki pelje iz Doline v Prebeneg. Mi smo pa rekli: Denar je za nas Prebcnežane... in kratko malo smo poslali domov delavce iz Doline, katere je poslalo županstvo. Zapomnite si, da bomo z našim denarjem naše cestc tni sami popravljali: tudi pri nas je dosti revežev, in kar je nam namenjenega naj ostane pri nas, in tudi mora ostati pri nas. Res lepa priporočitev za prihodnje volitve... ki bi morale biti že lansko leto. Toliko za danes prihodnjič pa še kaj druzega!
Na smrt so obsodili pret. teden porotniki v Rovinju kmeta Matijo Stefaniča, ki je umoril svojo ženo.
Toča je pret. teden v Istri napravila veliko škodo. V okolici Marezig je 150.000 K škode.
Prva slovenska porotna razprava se
je v Trstu vršila*23. t. m. proti Josipu Gabrovcu, ki jc obtožen, da je ubil gostilničarja Blažino iz Vižovelj.
iskre.
Evharistični kongres v Londonu. Bir
je v približno istih dnevih kakor bo letos na Dunaju, namreč od 9. do 13. septembra 1908. Ta kongres v Londonu, glavnem mestu Angleške, ki jc v pretežni večini anglikanske vere, jc bil veličastna proslava katoliške vere in presv. Evharistije, toliko veiičastnejša, ker Anglikanci zamotajo vsako oblast rimskega papeža in vsako vero v Kristusa, navzočega v zakramentu sv. R. T. — 300 let že. ni na Angleškem katoliška vera stopila tako v ospredje, kakor pred štirimi leti za časa evhar. kongresa. Zopet so tedaj krivoverci vseh vrst mogli videti in čutiti, da toliko preganjana katoliška cerkev je še vedno mlada, silna in sposobna kakor nekdaj tako tudi sedaj sprejemati cele narode v svoje naročje. 6 kardinalov je bilo tedaj navzočih, 15 nadškofov, 80 škofov iz vseh mogočih dežela in nešteto drugih cerkvenih dostojanstvenikov. In kdo bi bil mogel le od daleč navesti število svetnih udeležencev vseh stanov, ki so prišli v London, da izkažejo s tem svojo zvestobo do Kristusa in cerkve? Spet je mogel ves svet spoznati staro resnico, da je Kristus tisti, ki je tu na zemlji najbolj ljubljen in oboževan! —
Več kot 20.(100 otrok se je udeležilo sprevoda, ki ga je vodil odposlanec papežev, kardinal Vinc. Vannutelli. Nepopisno navdušenje je zavladalo med nepregledno množico pred veliko novo katoliško cerkvijo v Londonu, ko se je isti kardinal prikazal visoko gori na pročelju z Najsvetei-Šim in je podelil blagoslov neštetim navzočim in celi Angleški. Ljudje so plakali veselja in ginjenja. London kaj takega še nikdar ni doživel.
Odkrit katoličan je Marconi, ki je iznašel brezžično brzojavljenje. Sedaj se nahaja v New yorku v Ameriki, da napravi brezžično zvezo med Ameriko in Japonsko. Tam je pri neki priliki navdušeno po-vdaril, da ima brezžični brzojav svoj znak v katoliški cerkvi, ki milijone in milijone ljudi' na celi zemlji druži v najožji duševni stik. Ta odkrita izpoved velikega izumitelja o katoliški veri je napravila na vse mogočen otis!
Spreobrnenja na Angleškem. Na Angleškem ie sedaj 12.500.000 katoličanov. Od 1. 1899 se je spreobrnilo li katoliški veri 440 anglikanskih duhovnikov, 205 častnikov, 60 zdravnikov, 129 pravnikov. 66 članov visokega plemstva. Vsako leto se na Angleškem vrača in anglikanske vere v katoliško cerkev povprečno okoli 10.000
Igra »Domen«. — Prihodnji mesec se bo vprizorila v »Centrala« narodna igra »Domen« s petjem v 5. dejanjih, ki jo je spisal naš znani leposlovec dr. Ivo Česnik. Vsebina je v kratkem ta-le: Domen, ki služi za hlapca pri kmetu Jurcu in se ljubi skrivaj z njegovo hčerko Anko. ie nezakonski sin grajščaka Sove in koearLc Mete, ki pa ne sme izdati te tainosti do svoje smrti, po kateri naj bi dobil njen sin lepo doto na podlagi pisane pogodbe, ki io ona hrani. Orajščak pa se boji. da pride no njeni smrti vse na dan, zato sovraži Domna in rašunta Jurca, naj ga spoda od hiše. radi pomenkov s hčerjo in vrhu tega ga ukaže vtakniti v vojake. Jarec ga res spodi, češ. da takemu človeku, ki nima svetu znanega očeta, ne da svoje hčere za ženo. Domen gre in ukrade materi pismo. iz katerega izve. kdo da ie njegov oče. V tem pa ga viameio. Sova mn vzame pismo in je raztrga in ga odženeio v Vojake. Toda Domen pobegne domov in najde Anko vso obnnano in mater na smrtni postelji, kamor io ie spravil graišč.nk. Berač Urh se hoče maščevati nad graišča-kom. zato gre in mu zažge grad Sovn znori in ustreli Urha. o katerem ie vedel da ie 011 zažgal. Stara Meta na blagoslovi na Jurčevo privolitev Domna in Anko ki sta srečna.
Domen, ki ie spisan no Jurčičevi no-vesti enakega imena in enake vsebine le konec ie v nrid igre nekoliko spremenjen. ie poln lepih prizorov iz kmečkegn živlienia. Čisti dobiček igre ie namenjen »Dijaški mizi«.
Sirite NOVI CAS!
Tri uganke.
l.
„Novi čas" kliče:
Io	i i i i i 1000
de	
2.
Katoliške organizacije kličejo:
za
moč
sa
^sta^
A
Konjiček.
di	ti	ir.	ver	tu	liin	be
list	sve	jaz	že	re	ski	di
sa	Stil	brez i ko		pod	do	se
vo	No	te	se	mi	zdaj	vsa
se	vpi	čas	za	ke	re	vsak
vi	sta	mu	ve	* > že ne		A
ču						di
VINO,
motno, zavreto, pokvarjeno se popravi. Prosi se mal vzorec prinesti ali poslati.
Naslov pove upravništvo »Novega časa".
Za pravilno''rešitev vseh teh treh ugank razpisujemo lepo darilo. Kdor je plačal naročnino za t. 1912 ter je vse tri uganke pravilno rešil, naj pošlje rešitev s svojim natančnim naslovom našemu uprav-ništvu, najkasneje do 12. junija. — Nato se bode vršilo žrebanje, ki bo odločilo, kdo izmed reševavcev, dobi darilo. Darilo je določeno le eno, in sicer lepa ura budilka.
Za kratek čas.
Ko je bil venčan cesar Maksimilijan I., so ga pozdravljali tudi judje in so mu prinesli košek zlatih jaiec. Cesar je jajca vzel, jude pa je dal zastra-žiti. V taki nenadni nesreči so judje začeli prositi, naj se jim pove, zakaj se jim je to zgodilo. Nato jim je cesar odgovoril: „Modrost zapove, da se kokoši, ki nesejo tako dobra jajca, ne puste letati po polju, ampak da so jih postavi pod najstrožje nadzorstvo."
„Moji pacijenti so vsi zadovoljni z menoj," se je bahal v neki družini zdravnik, „še nobeden se ni pritožil čez me!« — „Imate prav," mu odgovori neka gospodična, „zakaj mrtvi ne govorijo 1"
Neka žena odkrije svoji prijateljici nekaj prav skrivnih reči ter jo poprosi, da bi jih nikomur ne povedala. — „Ne skrbite za to,“ pravi prijateljica, „bom molčala kakor vi 1“
Ne' i tesar in zdravnik gresta po cesti, kar začne v bližnji vasi goreti, „Glej, glej 1“ zakliče veselo tesar, „moja pšenica že cvete 1“ — Komaj to izgovori, spodrkne in pade, da si zlomi nogo. — „Glej ljubi prijatelj 1“ pravi zdravnik, „tvoja pšenica šele cvete, moja je že dozorela!"
Hiša na prodaj leip;vrH„cvč
Primerna za vsako obrt ali kmetijo. Poleg hiše vrt, ki meri nad 700 m z zimsko gredico. Na lepem a vzgled vse. — Več pove upravništvo „Novega Časa".
MIZARSTVO
odlikovano z električnim mehaničnim obratom
^jvj. čEJijvicioj
GORICA TRŽAŠKA CESTA št. 18.
Izdeluje: Cerkvene oprave oprave klopi, spovednice, klečalnike. — — — — Stavbena dela okna. vrata, podovi. — Zaloga pohištva omare, mize, postenje, stolice, okvirje, blazine in šuste. — — — — Zaloga: Strugorških in rezbarskih izdelkov. — — — — — — — — —
Srečke v korist »Slovenski Straži44!
1 F 1 \	enorba Šest žrebanj vsako I Ul dna dietna. leto. Glavni dobitek 400.000 in 200.000 frankov. Vihodnje žrebanje 1. junija 1912. ffesečni obrok 4 K 75 vin. /saka srečka mora zadeti najmanj 230 kron. Že po vplačilu prvega obroka ima kupec izključno pravico do dobitkov.	Izredno ugodna skupina s 15 žrebanji vsako leto: 1 turška srečka. 1 srbska srečka iz t. 1888. Glavni dobitek 100.000, 75.000 in 20.000 fr. 1 <1 o Iti tu i list 3°0 zenilj. srečk iz 1. 1880. Glavni dobitek 00.000 krou. 1 srečka dobrega srca. Glavni dobitek 30.000 in 20.000 kron. Mesečni obrok za to skupino G kron ZS vin.
Različne druge skupine srečk s 7 do 18 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po K 3 25, K 5’50, K 11- K 15 25 in K 23'-		
Pojasnila daje in naročila sprejema za Slovensko Stražo g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19.
Čevlji za birmance in botre
barvani in črni najraznovrstnejših krojev in kož, ličnega dela, in najboljšega blaga, ter trpežni čevlji za delo, se dobe po nizkih cenah v prodajalnah
„ Čevljarske zadruge v Mirnu “
v Gorici na Starem trgu štev. 1.
N
V	Trstu Barriera vecchia 38, Via dei Rettori 1. — V Splitu ul. Staroga suda.
V	zalogah vedno sveže blago.
Miroditnica, Papirnica in Tovarna šolskih zvezkov
KOŽNAR & C.' - GORICA
Velika zaloga vsakovrstnih suhih in oljnatih barv, ter vseh v to svrlio spadajočih predmetov.
Zaloga angl. vitrijola in sicil. žvepla, mineralnih vodd, kemičnih pridelkov itd. itd.
Zaloga vsakovrstnih knjig in šol. potrebščin, ter raznovrstnega uradnega in ovojnega papirja, pap. vrečic. Velika izbera umetniških razglednic.
  l ili I l l lil lll I I lil i lll l lll l III l l,l l l:l:l lil l l lll l:|l| ]:|l| l |l|1| ||| | | |l|^| | l l l lll l llllllt lllll l lll l l l l l I II I (J M i ri lll l lllll ’-
Cene
E konkurenčne !
e	Papir,	I	 i:-l----------------------------------- j„.iu.................. n
= tiskovine, nabožne E	knjige.
Devoeianalije.
rrii m ii n ii i ii iiiii in ii iii ii m inniiiriiiii Ti iiiiii i!iii!iiiiiM;i m iiiiiiiiiminiiniiiiiiiii   iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiš
Prodajalna
»Katoliškega tiskovnega društva v Gorici'
Zdaj še: Semeniška ulica št. 10.
E Postrežba točna!
= Pisarniške potrebščine, 1 E — trgovske knjige — E muzikalije.
Ljubljanska kreditna banka
Corso G. Verdi štev. 37.
se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. Vloge na knjižice obrestuje po 4
::	vloge	v	tekočem računu po dogovoru _ — '------------------------
Centrala v Ljubljani.
Celje, v Celovcu, Gorici, Sarajevu, Splitu in Trstu.
Delniška glavnica K 8 000.000 §t ,4 Rezervni zaklad K 800.000
JAKOB SUU60J,
URAR
c. kr. državnih železnic
= GOBICA =
GOSPOSKA ULICA STEV. 25
priporoča raznovrstna
zlate in srebrne predmete.
Ignac Šuligoj
Sv.
***■ Lucija
©
priporoča najboljše ure, šivalne stroje in najznamenitejših tvornic kolesa „PllChu. — Vse po najnižjih tvorniškihjcenah. Sprejema tudi 'popravila. Večletna garancija za nove in^popravljene predmete.
Lastnik .Kat. tiskovno društvo" v Gorici. — Tiska »Narodna Tiskarna" v Gorici. — Odgovorni urednik: A. Šinigoj v Gorici.