Je el u EEEEiE^ S K- s-HiiSssMiini Saf BjE3H:<«UJ BSB"MU! ne b° vstopnine • * 2s. °“čanom za praznik. V sobo- t n,Vembra' °bob 18. uri v galeriji so »jtev razstave desetih slikar-m,r , -^ja j* “deležih letošnjega likovnega avij' em'^u' Pomemben likovni arjeif fpbeneg-, , Popestrili učenci semiškega ičerke'W.VnL?~e*ka Glasbene šole Čmo-šolo- K liri v7"en rH n8ovom Vse, kar ste že vedeli utr Urjenji ste Pozabili. Vsi prav vljudno ,VA 1 PRAZNIK občine iSj Met METLIKA snte.?|ovpmk- - V spomin na 26. 3$S? ber 1942 ko so partizani rste k J tbčj^^tojanko na Suhoiju, slavi rsas Ižicab Metliki „^»0 belogardistično-itali- ela»llcdelin v”vuu “a uan prazntKa, v Jo^JobJan,’. 6. novembra, za častna a. ^r^ka rJn?enovali eminentna met- "»nn« • .. a sv°j praznik. Na "tttidn n'S?' v metliškem kultur-Pedpi;«111^ °°do na dan praznika, v ko 10° izsd"1' Virfa akademika prof. dr. aktdem i mb'^a ‘z Ljubljane in 'tZa»/ikega kiPa,ja Julija Papiča X|y g Pa- Domicil bodo podelili POR ,ltni brigadi GŠ NOV in NorflS?*0 občine Metlika pa Krasil bl‘: Anton Pezdirc, kmet s | >n n.„ ’ Gasilsko društvo Vojnik " ‘ SNOUB Umrl je umetnik Jakac V ponedeljek, 20. novembra, je s prizorišča človeškega življenja odšel še en velikan slovenske kulture in umetnosti, akademik Božidar Jakac. Hladna smrt mu je upihnila toplo luč življenja prav v času, ko se v Sloveniji in drugod po Jugoslaviji iztekajo še zadnje umetniške razstave in druge prireditve na čast njegovi 90-letnici, ki jo je, sicer že hudo bolan, proslavljal poleti na rojstni dan, 16. julija. Preminil pa je samo človek Božidar Jakac in žaro z njegovimi posmrtnimi ostanki bodo položili danes, v četrtek, 23. novembra, ob 15. uri v Jakčevo družinsko grobnico na novomeškem pokopališču v Ločni, že dopoldne ob 10. uri pa bo v Dolenjski galeriji žalna seja. Vselej sije želel počivati v kraju, kjer mu je stekla zibelka — v Novem mestu. Umetnik Božidar Jakac ne bo umrl nikoli. Živel bo v svojih delih in s svojimi deli, dokler bo živela umetnost. Umetnost p je duša življenja, in ta je neumrljiva. Jakac je bil med izbranci, ljubljenci dobrih vil. Sojenice so mu že v zibelko položile dar velikega umetniškega ustvaijalca, s tem darom pa so mu dale tudi večni nemir duha, ki nikoli ne zastane ob dosežkih in dognanjih. Postal je drzen iskalec skrivnosti in kar se drugim prelije v pesem ali glasbo, to se je njemu prelilo in zapelo v črti in barvi. Kamorkoli že gaje pehala usoda ali ga gnala žeja po novih doživetjih in spoznanjih, povsod je nastajal umetniški opus, ki ni pomemben samo kot dokument njegove silne umetniške rasti, temveč tudi kot zrcalo časa, v katerem je živel in ustvaijal. Marsikdo bi za to, kar je ustvaril Jakac, potreboval več življenj, njemu pa je bilo dano vse ustvariti v enem samem. In ne samo zato, ker so mu parke naklonile tako dolgo življenje. O Jakcu govori predvsem njegov umetniški opus, kije že dolgo uvrščen v slovensko likovno zakladnico. Z njegovim imenom pa je povezano še marsikaj drugega, med drugim v usodnih dneh kovana zgodovina slovenskega naroda in rojstvo nove Jugoslavije. Nikoli ni znal počivati, nikoli biti odsoten, ko je šlo za pomembne stvari. Nihče izmed naših likovnih umetnikov ni tako vsestransko dokazal svoje prisotnosti v našem kulturnem in zgodovinskem prostoru kot on. Pri tem in vseskozi pa je znal ohraniti svoj lastni umetniški jaz, prižigati luči na oltarjih lepote in verovati v vzvišenost občutij. Bilo je že zapisano, da je Jakac poslednji romantik umetnosti, in morda bo to zapisal še kdo. Zdaj, ko je po volji smrti Jakčev opus nepreklicno dokončen, pa bo treba o tem velikem možu izreči še kaj drugega. Z njim nas je trajno zadolžil. j ZORAN Med upanjem v prenovo tudi strah Posavski komunisti v glavnem sprejemajo program prenove ZK Slovenije KRŠKO — Evropska usmeritev, kakršno je predstavilo vodstvo slovenske komunistične partije v brošuri Evropa zdaj, ne uživa vnaprejšnje in nedeljene podpore članov ZK. Vsaj tako je bilo moč občutiti na seji medobčinskega sveta ZK za Posavje 20. novembra, kar pa bi lahko pripisali tudi Generacijskim razlikam. Starejši komunisti deloma še prisegajo na stari način dela, na stare vrednote in tudi na stare simbole. Razprava o tem dokumentu pa je pokazala še to, da večina članstva dokumenta še ne pozna, da v marsikaterem temeljnem okolju še niso začeli z razpravo o njem. Kjer je do teh razprav prišlo, na primer v sevniški občini, pa so se v večinoma spontani razpravi odpirala vprašanja o tem, ali bo ZK še za delavsko gibanje, kakšen bo odnos do samoupravljanja, z avantgardno vlogo ZK, kako bo s plačevanjem članarine in vrsto takih podrobnosti. V krški občini PET ZVEZNIH ODLIKOVANJ RIBNICA — Svečana akademija v počastitev dneva republike bo 28. novembra ob 19. uri v domu TVD Partizan v Ribnici. Na njej bodo podelili tudi odlikovanja Predsedstva SFRJ zaslužnim občanom iz ribniške občine. Prejeli bodo: Vesna Lavrič, upokojena profesorica in družbenopolitična delavka —red zaslug za narod s srebrno zvezdo; Janez Debeljak, dosedanji tajnik KS Loški Potok in zdaj sekretar OK ZK Ribnica — red dela s srebrnim vencem; Anton Strnad, predsednik sveta KS Velike Poljane — red dela s srebrnim vencem; Danica Polovič-Burger, tajnica KS Ribnica — medaljo zaslug za narod in Maijan Mohar, gozdar-sekač iz Malega Loga — medaljo zaslug za narod. V METLIKI JAKČEVA SPOMINSKA RAZSTAVA METLIKA — V Ganglovem razstavišču v Metliki bodo jutri, v petek, 24. novembra, ob 18. uri odprli razstavo del Božidatja Jakca z naslovom Po poteh četrte in pete sovražne ofenzive. To bo v dolenjski regiji prva posmrtna oziroma spominska razstava ta teden preminulega umetnika in bo odprta do 17. decembra. Na otvoritvi bo govoril umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič iz Dolenjskega muzeja. Brežiški izvršni svet odstopil Ob nepoklicnem predsedniku izvršnega sveta zdaj še kolektivni odstop članov tega organa — Določitev novega mandatarja se je preveč zavlekla BREŽICE — Za mnoge je izvršni svet padel že konec poletja, ko je njegova predsednica odšla na novo delovno mesto v Ljubljano. Neprofesionalno opravljanje te pomembne funkcije so tedaj delegatom v skupščini utemeljili s tem, da bo delo izvršnega sveta le tako ostalo neokrnjeno. V tak namen so kljub burnim skupščinskim razpravam delegati zamižali tudi pred logično resnico, da en človek (v tem primeru podpredsednik) ne more delati za dva ali celo za tri. Slednje se je pokazalo v naslednjih mesecih, končno pa pretekli teden, ko j? , V m r* 1 ! >u$ | ;/•* | 4 % BRALCEM K ČESTITAMO ZA PRAZNIK republike Sto volilnih neznank Nihče ne ve, kako bo, zanesljivo je le, da bodo spomladanske skupščinske volitve v znamenju zapletene volilne geometrije in da vsi z njimi zagotovo ne bodo zadovoljni V času, v kakršnem la čas živimo, prvič izpeljati splošne, neposredne, tajne in pošte-ae volitve, bo gigantska politična naloga in izpit posebne vrste. Negotove niso le politične razmere v Jugoslaviji nejasne so tudi stvari v Sloveniji Ta čas nimamo še niti zakona o političnem združevanju, potrebnih pa bo vsaj še pet zakonov, ki naj bifor-tualno zagotovili da bodo volitve lahko poštene. Toda kako oblikovati potrebno zakonodajo, če se še prerekamo, kakšen bo Apolitični pluralizem. Kot so ugotavljali na seji medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko 15. novembra, je v največji negoto-vosti dovčerajšnji steber našega političnega organiziranja. Socialistična zveza, ki zna ostati na cedilu kot frontna organizacija m »marela« za vse druge, če bodo njeni deli sledili Slovenski kmečki zvezi, kije v Poljčanah že sklenila zapustiti pokroviteljico SZDL. Da o neuporabnem »lesenem štedilniku«, kot nekate-d zdaj imenujejo nestrankarski politični pluralizem, niti več ne govorimo. Vsekakor bomo prišli le z dežja pod kap, če raznoli- * Tudi mi mislimo zmagati! (član IO RK SZDLS Boštjan Zgonc v Novem mestu) kost posameznih političnih usmeritev — v SZDL pravijo temu Mavričnost — na volitvah ne bo dobila resničnega odraza, to pa se utegne zgoditi, če stvari volivcem vnaprej ne bodo bolj jasne in Če bodo politične zveze ali stranke igrale na skrite »džolije« ali zgolj pogrevale antikomunizem. M. LEGAN so člani brežiškega izvršnega sveta sprejeli odločitev o kolektivnem odstopu. Verjetno se za to odločitvijo skriva več stvari, toda poglaviten vzrok za odstop naj bi bilo zavlačevanje s postopkom določitve novega mandatarja za izvršni svet. Sklep o začetku evidentiranja novega mandatarja je bil sprejet v začetku septembra, saj ni mogoče čakati do spomladanskih volitev. V takih gospodarskih razmerah, kot so v brežiški občini, pa še posebno ni lahko shajati brez enotnega, strokovnega in odločnega vodstva. Novega mandataija naj bi določili na občinski kandidacijski konferenci v prvi polovici tega meseca, medtem ko bi volitve predsednika in sestavo izvršnega sveta izvedli na decembrski seji skupščine. SZDL KOT STRANKA? NOVO MESTO — Predsedstvo občinske konference SZDL Novo mesto je pretekli torek obravnavalo priprave na volitve 1990 in vlogo SZDL v njih ter osnutek programa »Z demokracijo in ustvaijalnostjo v boljše življenje«. Dokaj dolgo in vsebinsko bogato razpravo bi nekako lahko strnili tako, da so v Novem mestu za to, da se SZDL preoblikuje v samostojno politično organizacijo z individualnim članstvom, ki bo kot taka tudi nastopila na prihodnjih volitvah in njihova izpeljava ne bo več naloga SZDL kot doslej. Seveda tudi mislijo, da popkovine s preteklostjo v dobrih stvareh ne gre pretrgati. S kandidati pa tudi ne bi smelo biti problemov, saj gre za organizacijo, ki seje doslej po svoji naravi dela najmanj kompromitirala in je veliko delala za krajevne skupnosti. Osnutek programa pa ni doživel hvale, po novomeškem mnenju je presplošen in v marsičem celo zaostaja za dejavnostmi, kijih SZDL že izvaja. Vsekakor bo treba program temeljito popraviti, če naj SZDL z njim nastopi kot stranka. ■ H Billi V drugi polovici tedna bo prevladovalo oblačno vreme. Občasno bo deževalo, možen pa je tudi sneg. se bodo razprave o tem dokumentu lotili večinoma po komisijah, saj je očitno, da se prenova partije, tako kot nikoli doslej, ne bo začenjala spodaj, ampak SINDIKALNO SREČANJE SAMOBOR — BREŽICE BREŽICE — V soboto, 25. novembra, bo v Brežicah tradicionalno sindikalno srečanje med Samoborom in Brežicami. Že petindvajsetič zapored se bodo srečale športne ekipe obeh krajev, ki so na delavskih športnih igrah dosegle najboljše rezultate. Pomerile se bodo v različnih športnih disciplinah, vodstvi sindikalnih organizacij iz obeh občin pa bosta tudi tokrat izrabili priložnost in se na srečanju pogovorili o svojem delu, problemih in o medsebojnem sodelovanju. Do konca oktobra je pet možnih kandidatov dalo pristanek za kandidaturo, hkrati pa je zdaj prevladalo prepričanje, kije bilo septembra še v manjšini, naj se aktivnosti v zvezi z izvolitvijo novega mandataija razporedijo tako, da bodo volitve predsednika in nove sestave IS samo enkrat, in to spomladi, na zborih novoizvoljene skupščine. Ravno to prepričanje je povzročilo odstop članov IS, kajti mnogi so menili, da gre za nepotrebno zavlačevanje postopka. Očitno jč prišlo do različnih interesov in • Ob kolektivnem odstopu se je v Brežicah pojavilo tudi vprašanje, ali sami člani IS sploh lahko odstopijo. Kaj in kako v takih primerih, pa še v sami stavbi občinske oblasti niso vedeli, saj so morali po pravne nasvete vse do Ljubljane. Zato seje izvršni svet že v ponedeljek ponovno sestal, saj je moral dati uradno pojasnilo o odstopu, pripraviti pa je bilo treba tudi smernice za današnje zasedanje vseh treh zborov občinske skupščine, saj gre življenje naprej. stališč. Opazovalcem občinske politične kuhinje še ni jasno, kdo je v tej odločitvi kaj pridobil, kdo kaj izgubil. Seveda od tega zagotovo ne bodo imeli koristi občani in še manj razpadajoče gospodarstvo. B. DUŠIČ SPOROČILO BRALCEM Naslednja številka bo zaradi praznikov ob dnevu republike izšla 7. decembra. Uredništvo PROTI MITINGU BREŽICE — Delegati občinske konference ZK so na seji 14. novembra vsi brez izjeme podprli pobudo dveh udeležencev in se soglasno izrekli proti mitingu, ki ga odbor združenja za vrnitev Srbov in Črnogorcev na Kosovo napoveduje za L december v Ljubljani. Poudarili so, da nasprotujejo vsiljenemu mitingu kadarkoli, ne samo na omenjeni datum, ker to ne bi v ničemer prispevalo k izboljšanju mednacionalnih odnosov, ampak bi jih samo še zaostrilo. »Slovensko politično vodstvo podpiramo,« so dodali, »in smo ga sposobni sami razrešiti, če z njim ne bomo zadovoljni.« Komunisti torej ne čutijo, nobene potrebe, da bi v naši republiki drugi delali red. BERITE DANES! na 2. strani: • V zapor, če bereš Da-nas na 3. strani: • Sadje ne znamo prodajati, zakaj? na 4. strani: • Duh gradbene afere še strasi na 6. strani: • Usoda obrata IMV je še neznanka na 7. strani: • Novomeško tiskarstvo slavi že 170-letnico na 9. strani: • Petica nas pelje v Evropo na 10. strani: • »Vroči pes« zagrizel v politiko na 17. strani: • Prvi Slovenec poletel pred 80 leti daje ta naloga stvar vodstva in nekaterih članov. V brežiški občini z razpravo sploh še niso začeli, zato je sekretar na seji podal svoje mnenje. Skratka, časa do konferenc in do kongresa je še malo, torej bodo morale priprave steči hitro in učinkovito. Na seji medobčinskega sveta je na koncu le prevladalo mnenje, da je prenova, kakršno ponuja vodstvo slovenskih komunistov, nujna, saj bi sicer ZK čas in dogajanje sama po sebi spravila na stranski tir. Da pa posavski komunisti ne bi stali ob strani prenovitvenih dogajanj, bodo poskrbeli za enoten nastop na kongresu, kjer naj bi posebej opozorili na najbolj pereče posavske probleme. J. S. Protestni ekološki zbor v Brežicah Nočejo živeti ob sme-tisču Slovenije! BREŽICE — »Zaradi škodljivih vplivov na zrak, vodovje, plodno zemljo in zemljišče na našem področju hočemo in moramo opozoriti posavsko in slovensko javnost na naše zahteve in hkrati na dejstvo, da nam naravne dobrine niso dane v neomejenih količinah, pač pa daje narava že izčrpana in na meji sprejemljive izkoriščenosti.« Tako sta občinski konferenci SZDL in ZSMS ter iniciativni odbor za ustanovitev »Zelenih« pozivali občane na protestni ekološki zbor, kije bil v torek pred Prosvetnim domom v Brežicah. Ljudje so nestrpni, še posebno mladi, ker ne • Na protestnem shodu so najprej počastili spomin na žrtve nesreče v Aleksincu, nato pa spregovorili o ogroženosti in zahtevah Posavja, kjer se glede ekoloških vprašanj mora nekaj premakniti. Prisotno množico sta nagovorila tudi fr. Dušan Plut, predsednik Zelenih Slovenije, in Andrej Klemenc, predstavnik iniciative »Alpe-Jadran brez jedrske energije«. Udeleženci so zatem sprejeli ostro protestno izjavo. morejo več enostavno stati ob strani in pogoltniti vsega, kar jim kdorkoli naprti, odrine, podtakne. Posavje je ekološko zavrelo in zbudil se je cel njegov spodnji del — Brežice. Med ogorčenimi, ki se ne morejo sprijazniti z brezobzirnim in kratkovidnim izkoriščanjem narave, niso samo mladi, pridružili so se jim tudi mnogi iz starejše generacije, če že ne z akcijo, pa vsaj s prikimavanjem. »Bodimo danes aktivni, da ne bomo jutri radioaktivni!« so pozivali organizatorji ekološkega protestnega zbora. Ob tem so opozaija-li, da posavska regija ne more sprejemati vse navlake, od nuklearke do hidrocentral, hitre ceste in akumulacijskih jezer, obenem pa se kmetijsko in turistično razvijati. B. D. VISOK OBISK V IMV — Zadnjo soboto dopoldne je iemvejevo podjetje Revoz obiskal predsednik ekonomsko-družbenega sveta republike Francije Jean Matteoli s soprogo in sodelavci. V Revozu jih je sprejel generalni direktor Pavel Noč s sodelavci. Po predstavitvi nove proizvodnje in načrtih za naprej, Matteoli seje zlasti zanimal o načinu in možnostih izvoza, so si visoki gostje ogledali nove proizvodne trakove, potem pa se odpeljali na kosilo v gostilno Žolnir ter na obisk v kartuzijo Pleterje pri Kostanjevici. Visokega gosta je spremljal član predsedstva SR Slovenije dr. Ivo Fabinc. Že v petek zvečer je bil Jean Matteoli na večerji in razgovorih pri predsedniku predsedstva SR Slovenije Janezu Stanovniku, v soboto zjutraj, pred odhodom v Novo mesto, pa pri predsedniku CK ZKS Milanu Kučanu. (Foto: T. Jakše) Potrebujemo čimveč hudičev Jožef Školč, predsednik nekdanje ZSMS in sedaj nove stranke, ki nabira člane ne glede na starost in pamet, je v sobotnem Delu zagrozil novinarjem, ki bodo kongresom drugih strank posvetili več časopisnega prostora kot so ga njegovemu, da jim bo meni nič tebi nič izposloval razrešitev odgovornega urednika. Ne glede na to, da bi prenekateri časnikar z veseljem sprejel to vabljivo kupčijo, pa je Školčevapoteza z navadno mafijsko izsiljevanje, ali pa še ena ludističnih potez te organizacije. Med take poteze lahko štejemo strankino zahtevo, naj ji slovenska država plača rajanje in metuljčkanje v Portorožu, papirnato ubijanje Slobodana Miloševiča in ne nazadnje trditev njenih predstavnikov, da jim baze in njenega mnenja pravzaprav ni mar. Nekdanji ZSMS ne moreta niti komentator niti zgodovina prezreti zaslug za razvoj demokracije in pluralnosti v Sloveniji in Jugoslaviji, vendar včasih preseneti z dejanji in obnašanjem, ki sodi v plenice. Seveda pa je mogoča tudi varianta, da spadajo vse take in podobne nepričakovanosti v scenarij predvolilnega boja, pri katerem je ena od mogočih deviz tudi »Ni važno kako in s čim opozarjaš nase, važno je, da opozar-' jaš«. Predvolilni boj se je očitno že začel Na koliko strank lahko do volitev računamo volilci? Nedvomno bodo na volitvah nastopili ZKS, isto obeta SZDL, prenovljeni mladinci so si že napovedali zmago, manj jasne pa so zadeve s tako imenovano opozicijo. Govori se, da bo opozicija nastopila enotno, koalicijsko. Pričakujemo torej skupni nastop SDZ, SDZS, slovenskih krščanskih demokratov in morda Slovenske kmečke zveze. Zeleni imajo po nekaterih podatkih samostojne načrte. Od več je go voriri, da so si in si bodo programi vseh strank več ali manj podobni, razlike bodo le v podrobnostih. Vsi namreč vedo, česa Slovenci doslej nismo imeli Demokracije in pluralnosti Zaradi podobnosti prelestnih volilnih programov bo glavni boj potekal v iskanju primernih ljudi ki naj bi jih volili Slovenci Boj za primerne kandidate bo neizprosen, kajti Slovenci ne bodo več hoteli voliti kakorkoli kompromitiranih ljudi V najtežjem položaju bo ZKS. Čeprav so količino sedanje svobode v končni posledici (hočeš nočeš) odmerili komunisti, bo tudi za njih veljala poljska izkušnja, ki pravi da bodo volilci z liste, na kateri sta opica in komunisl volili opico. Prav zaradi tega bo, tako kaže, za komuniste glasove na nek način nabirala SZDL. Najbolj množična slovenska politična organizacija, ki si je med ljudmi pridobila nekaj pomembnih točk (praznovanje božiča, zoperstavljanje mitinški ofenzivi z vzhoda itd.), naj bi odigrala vlogo trojanskega konja oziroma tampona, ki bi ublažil morebitni prehud poraz komunistov. Sicer pa bi bila za Slovenijo največja nesreča ravno debakl komunistov. Na prihodnjih volitvah bi bil najboljši lak izid, ki bi doslej vodilni partiji toliko zvezal roke, da bi se moralo politično odločanje preseliti v parlament. Kučanova odločitev, da ne bo več vodil ZKS, v luči takega gledanja ni samo poteza dobre volje in doslednosti, ampak tudi rezulat strateške ocene, kje se bo poslej dogajala oblast Mesto predsednika predsedstva SRS ali predsednika skupščine je ljudstvu bliže kot stolček še tako skesane partije. Spomladanske volitve bodo prehodne volitve. V slovenskem parlamentu bodo, če smo optimisti, prišli ljudje, ki bodo imeli nalogo odločati o javnih zadevah in kontrolirati oblast Katerokoli Toda vladati je težko, vladanje zahteva dolg uk. Zato bi bilo v tem prehodnem obdobju najbolj neumno ZKS popolnoma ločiti od oblasti Partija ima namreč še vedno veliko moči na nek način zna vladati razen tega pa z izgubo partije Slovenci izgubimo tudi dežurnega krivca za skoraj vse. Da pa bi vsaj delno ostala na oblasti je slovenska partija pripravljena skleniti pogodbo tudi s samim hudičem. Spomladi je treba samo doseči da bo prišlo v slovenski parlament čim več najrazličnejših hudičev. Oblast je poštena le, če se boji da bo ob oblast Škoda je le, da smo za to ugotovitev potrebovali skoraj pol stoletja. M. BAUER Ali se bo bolnišnica »uskočila«? yAAAAAAAA,\\AAVWVVWWV\ Seja sveta dolenjskih občin — Napoved za novo banko —Igralnica TREBNJE — Za bodočo novomeško regijsko bolnišnico manjka trenutno slaba polovica denarja, zato bodo morale občine, predvideni financerji te na- ložbe, nemudoma poiskati denar, so menili na nedavni seji sveta dolenjskih občin v Trebnjem. Eden od finančnih virov utegnejo postati, določeni deleži proračunov sedanjih občinskih zdravstvenih skupnosti. Kateri bodo še preostali, bo verjetno odvisno od iznajdljivosti, poznavanja obširne vsebine različnih predpisov in nenazadnje od odločnosti in spretnosti Dolenjcev pri republi- • Udeleženci seje so govorili tudi o napovedani ustanovitvi banke v Pionirju. Ta delniška družba naj bi zaživela uradno 10. decembra. Na seji so še podprli predlog Krke, da bi ta odprla na Otočcu igralnico. V Gostinstvu pripravljajo upor Kljub temu da v nekaterih obratih že vrsto let poslujejo z izgubami, so delavci proti reorganizaciji — Odločilno vlogo naj odigra ekonomika_______________________ ških dogovarjanjih na temo gradnja bolnišnice — tokrat dolenjske. Sicer so na seji med drugim iskali smisel nekaterih namigov, naj bi omenjeno bolnico zgradili manjšo, kakor je bila sprva predvidena. V tem delu razprave so poudarjali tako nujnost izdelave načrtov v bogatejši in skromnejši različici kot to, da medicinska stroka pač predpisuje standarde za gradnje, kot bo omenjena, in da je tovrstne predpise treba upoštevati. V zvezi s projektom Razvoj Dolenjske so na seji sveta dolenjskih občin menili, naj bi za financiranje projekta poiskali sredstva pri sedanjih občinskih raziskovalnih skupnostih oz. njihovih naslednikih. L. M. ČRNOMELJ — Konec letošnjega leta bo Gostinstvo Bela krajina postalo družbeno podjetje. Ob prednostih samostojnega podjetja — ne bo več finansiralo delovne skupnosti sozda, DO, računskega centra in delovne skupnosti interne banke — pa ne gre zanemariti tudi slabih strani. V združenem podjetju sozd Integral DO Golfturist je imel tozd varnost, saj so ob izgubi drugi tozdi pokrili primanjkljaj. To pa sedaj ne bo več mogoče. Dohodek v Gostinstvu Bela krajina pa je močno odvisen od sezonskih nihanj. Tako so bili od januarja do maja vedno odvisni le od domače prodaje, temu pa so sledile izgube in preveč zaposlenih. Od junija do septembra je zaradi tujih gostov v kampih dohodek narasel, zaposlenih pa je bilo premalo, medtem ko so se od oktobra do konca leta v nekoliko blažji obliki ponovile težave prvih petih mesecev. Poleg tega se je posebno v Črnomlju in Metliki močno okrepila zasebna konkurenca, ki pa ima nižje družbene obveznosti kot privatni sektor. Družbeni sektor ima zaradi zakonskih predpisov tudi višje stroške režije. Povrh vsega sta tako smučarska kot kopalna sezona, kjer naj bi družbeni sektor odigral ključno vlogo, že nekaj let skrajno neugodni. Kot so zapisali v viziji bodoče organiziranosti družbenega podjetja Gostinstvo, bi morali, če bi hoteli preživeti in se razvijati ter poslovati v vseh obratih, dobiti kontinuirano delo skozi vse leto. Zato so poslali ponudbo za prevzem tovarniških menz v Beltu in Iskri. Odgovor pričakujejo do konca novembra, toda če se bodo v Beltu in Iskri odločili, da menze zadržijo ali jih dajo v najem zasebnikom, se bodo morali tudi v bodočem podjetju Gostinstvo odločiti in dati nerentabilne obrate v najem obrtnikom. Že tretje leto zapored namreč ugotavljajo, da so nerentabilni zlasti obrati z enostransko ponudbo: bifeja Kolbezen in Rog ter restavracija Grad v Črnomlju, penzion Smuk v Semiču, težave pa se bodo prihodnje leto pokazale tudi v gostišču Drage v Metliki ter pralnici in kemični čistilnici v Črnomlju. Podjetje naj bi zadržalo v svojem upravljanju hotela Lahinjo in Belo krajino, kampinga v Metliki in Vinici ter kopališče v Podzemlju. S tem, ko bi podjetje zadržalo le akumulativne obrate, bi se zmanjšali stalni in režijski stroški, amortizacija od najemnin bi bila uporabljena za posodabljanje manjšega števila obratov, zaustavilo pa bi se tudi propadanje dela družbene lastnine. To vizijo je na nedavni seji izvršnega sveta predstavil direktor Gostinstva Valetin Papež ter dodal, daje za zaposlene zelo revolucionar- na, in zato že pripravljajo upor. Dognali so, daje v družbenem podjetju lepo živeti, zato nasprotujejo reorganizaciji in predlagajo, naj bi izgubo pokrili drugi obrati. A kaj, ko nikjer ni denarja. Nekateri se boje za svojo usodo, čeprav bi se najemnik s pogodbo moral obvezati, da sprejme v delovno razmeije vse dosedanje delavce v obratu. V izvršnem svetu so lahko le predlagali, naj v Gostinstvu poskušajo narediti čimveč za sanacijo. Nikakor pa ne morejo preprečiti reorganizacije, saj izršni svet nima denarja, da bi pokril izgube. Seveda pa mora odločilno vlogo odigrati ekonomika. M. BEZEK-JAKŠE • Politika je v bistvu borba za medije, za javno mnenje. (M. Kučan) O PROGRAMSKIH USMERITVAH NOVO MESTO — Medobčinsko študijsko središče ZKS Novo mesto je v torek, 21. novembra, pripravilo okroglo mizo o prenovitvenih procesih v slovenskih DPO, ki so bile dolga leta konstitutivni člani SZDL. Okrogle mize, ki je bila v hotelu Metropol, so se udeležili poklicni nosilci funkcij iz občinskih in regijskih DPO. Zbranim so o osnovnih programskih zasnovah v uvodu spregovorili Tone Pirc za Zvezo borcev, Gregor Golobič za ZSMS, Vladimir Drolih za ZS, Sonja Lokar za ZK in Barbara Goričar za SZDL, potem pa seje razvila živahna razprava, kije razgrnila paleto vprašanj in nedorečenosti, ki se bodo v mesecih, ki nas ločijo do volitev, še izkristalizirale. Dvomljiva je vrednost podatkov Z informacijske konference SDK o devetmesečnem poslovanju dolenjskega gospodarstva — Tone Golobič: Obračuni niso bili še nikoli slabši kot letos NOVO MESTO — 15. novembra so v novomeški podružnici SDK predstavili rezultate poslovanja dolenjskega gospodarstva v prvih devetih mesecih. Pri tem je Lojze Pado van iz SDK poudaril, daje tovrstno informiranje še okrnjeno, ker primeijave niso možne, saj je vrsta razlogov za dvom v realnost podatkov. lanskimi, dejstvo pa je, da izvoz in zaslužki z njim stagnirajo, saj prenizek tečaj izvoznikom poslabšuje skupno bilanco. Kar dobra tretjina je bilo prihodkov od finan solidne firme, ki normalno poslujejo, akumulacijo pa so izkazale tudi organizacije, ki bi tako rekoč lahko le obvestile upnike, da so »njihove«. Golobič je prepri- V tem času je dolenjsko gospodarstvo ustvarilo 25.124 milijard dinarjev prihodka, od tega je bilo poslovnih prihodkov 64,5 odstotka. S prodajo na tuje trge (ta se je v osmih mesecih povečala za 6 odstotkov) je dolenjsko gospodarstvo zaslužilo 18,8 odstotka prihodka oz. dobrih 29 odstotkov poslovnih prihodkov. Zadnje navedeni podatek naj bi bil primerljivejši z V zapor, če bereš »Danas« Z javne tribune Kosovo danes v Krškem KRŠKO — Kosovo danes: so tanki, policija na ulicah, so polni zapori tudi zaradi tega, če Albanec bere zagrebško revijo Danas. In o tem so govorili na četrtkovi javni tribuni, ki sojo v veliki skupščinski dvorani krške občine organizirali člani odbora za varstvo človekovih pravic na Kosovu v Ljubljani. Član tega odbora Matjaž Han-žek, predsednik društva Migjeni Maloku Naini in Šalih Kabashi, odgovorni urednik albanskega časopisa Alernative, ki izhaja v Ljubljani, so prisotnim spregovorili o dogajanju na Kosovu. Povedali so, da odbor ni politična organizacija. Njegov namen oz. cilj je boj za človekove pravice vseh prebivalcev Kosova, tudi Srbov in Črnogorcev, ki jim gre izredno stanje po malem tudi že na živce. Predvsem pa so želeli informirati krško javnost o dogodkih na Kosovu, ki presegajo meje normalne fantazije, ki so v popolnem nasprotju s socialističnimi načeli. Hanžek je govoril o tem, kako uradnim informacijam o aretiranih, priprtih in ubitih sploh ne gre verjeti. Odboru pa je uspelo, da je zbral dokaj točne številke, ki so grozljive. Tako počasi prodira resnica o Kosovu v Slovenijo, kjer je bila doslej o njem znana ena sama resnica, tista pač, ki so jo lansirali srbski mediji. V zadnjem letu se je stanje precej izboljšalo, saj slovenska sredstva javnega obveščanja obširno in objektivno poročajo s Kosova. Kaj hočejo Albanci? Hočejo predvsem svobodo, kije nikoli niso imeli, hočejo biti enaki vsem drugim državljanom Jugoslavije, hočejo duhovno in politično osamosvojitev. Kako globoko se je zalezel strah v Albance, kaže tudi to, da se nekateri med njimi boje javno brati povsem legalen list Alternative. V skupščinski dvorani krške občine se je zbralo kar precej Albancev, ki pa niso kdove kako živahno posegali v razpravo. Vendar pa so sprejeli sklep, da bodo poskušali ustanoviti posavsko podružnico Odbora za varstvo človekovih pravic. Zanimivo je bilo slišati tudi vprašanja nekaj Krčanov, ki so se udeležili javne tribune: razodela so, da se Slovenci še kako zanimamo za usodo Albancev in da nam ni vseeno, kako z njimi ravnajo na Kosovu. Iz teh vprašanj je bilo videti tudi dobro obveščenost o dogajanjih na Kosovu. J. S. ciranja; gre za obresti, pozitivne tečajne razlike, revalorizacije itd. Ta delež je bil v nekaterih organizacijah izjemno velik, v 12 celo večji od polovice, kar dokazuje nesmisle v predpisih. Odhodki so znašali 24.288 milijard din, od tega poslovni odhodki 55,3 odstotka, amortizacija 3,2 odstotka, kar je bolje kot ob polletju, odhodki od financiranja pa so predstavljali skoraj 44 odstotkov odhodkov. Bilo jih je bistveno več kot prihodkov od financiranja. Ob vsem tem je treba omeniti besede Toneta Golobiča iz SDK, ki pravi, da so po treh letih zanič stvari ti obračuni zdaj resnično višek idiotizma, saj je bilo dopuščeno, da je v eksaktni znanosti matematiki računal vsak po svoje. Tako so na seznamu izgubarjev tudi organizacije, ki so čisto • Gospodarstvo je ustvarilo 1.395 milijard bruto dobička, z izgubo v znesku 660 milijard, kar je 44-krat več kot lani, pa je poslovalo 30 organizacij v dolenjski regiji, v katerih je bilo 23 odstotkov od povprečno 36.717 zaposlenih v devetmesečju, ki so imeli povprečen osebni dohodek v znesku 4,725 milijona din (plače so bile po podatkih rasti reaino večje). Največji izgubarji so bili: IMV Tozd Adria, Iskra Tenel in Novoles Tozd FPL. Akumulacijo je po podatkih ustvarilo 111 od 171 tozdov, je pa vsega za 2,1 odstotka večja od izgube. Poleg tega je upravičen dvom v realnost prikaza akumulacije. čan, da bodo prihodnji obračuni drugačni, seveda boljši, slabši po njegovem ne morejo več biti. Z. L.-D. NOVI DEVIZNI TEČAJI država tečaj valuta veljaza nakupni srednji prodajni Avstralija a dolar 1 50986 51063 51140 Avstrija šiling 100 501379 502132 502885 Kanada dolar 1 55749 55833 55917 Danska krona 100 907163 908526 909889 Finska marka 100 1523582 1525871 1528160 Francija frank 100 1038778 1040339 1041900 ZR Nemčija marka 100 3524503 3529798 3535093 Grčija drahma 100 39401 39460 Irska funt 1 - - — Italija lira 100 4809 4816 4823 Japonska jen 100 45019 45087 45155 Kuvajt kv dinar 1 218237 218565 218893 Nizozemska gulden 100 3128296 3132995 3137694 Norveška krona 100 940971 942385 943799 Portugalska escudo 100 41012 41074 41136 Švedska krona 100 1008808 1010323 1011838 Švica frank 100 3978715 3984692 3990669 V Britanija funt 1 101932 102085 102238 ZDA dolar 1 65111 65209 65307 Naša anketa »Dela naj se primejo!« h ke komuniciranja so postale redkejše, pa seje miting sprevrgel v politiko, s katet delaš red v tuji hiši. Osebno bi bil visel, prišli na miting z dobrimi nameni, žal m j* ko. Resnico o Kosovu poznamo in oct> ^ kvečjemu oni, ne MILAN LISEC, avtoprevoznik z Sevnica: »Ne vem, zakaj je nekaterim v goslaviji toliko do kričavih mitingov. sramotijo posameznike in cele narod*, jim celo grozijo s smrtjo, z orožjem. A* gre morebiti pri vsem tem za to, da bi of£ izatorji mitingov skušali z obtoževanj ^ drugih prikriti lastne pomanjkljivosti m . sposobnosti? Gotovo pa je, da nas mi iting' ne bodo rešili iz krize, ampak le boljše dele-1 To velja tudi za napovedani miting L cembra v Ljubljani.« JOŽICA MIKULANC, vodja doma upokojencev v Krškem: »Odločno nasprotujem kakršnemukoli zborovanju v Ljubljani, ker je za Slovence popolnoma nepotrebno. Mi ne potrebujemo nobenih resnic, ki bi nam jih razlagali mitingaiji. V Sloveniji povsem zaupamo in verjamemo v naše slovensko vodstvo. Če pa imajo na jugu kakšne probleme, naj jih rešujejo lepo doma, vendar jim jih prav gotovo ne bo uspelo rešiti z mitingi, ampak le z delom. Dela naj se primejo!« £ 1 P ■£&-! ANTON DELAČ, skladiščnik embal^ v Melaminu v Kočevju: »Doma naj bod® delajo naj. Pri nas vsi nasprotujemo te pohodu v Ljubljano in mitingu. Če se hočejo o čem pogovoriti, naj pride maOr skupina njihovih strokovnjakov in se p°f> vori z našimi strokovnjaki. Če pride raJ‘*'V JPv :"il ne more biti koristi in učinka. Škoda je1 . , zapraviti denar za prihod tako velike skuf * ne. Raje bi denar porabili za kaj koristne?* . MIRAN KOŠMRLJ, sekretar OK SZDL Ribnica: »Vsiljeni način reševanja zadev — to velja tudi za napovedani miting 1. decembra v Ljubljani — ne pride v poštev. Tako je stališče našega izvršnega odbora in predsedstva OK SZDL. So namreč druge boljše možnosti in poti za razreševanje takih zadev. Menili smo tudi, da širše razprave o tem niso potrebne in da se mora SZDL otresti vloge, da bi bila v službi dnevne politike.« šum m * a***" '■**< •„cko : “Oi RUDI HRASTAR, referent za gostm* ,Je ,r in trgovsko dejavnost v metliški Vinski ^ I .. ti: »Tak miting, kakršnega hočejo priP^ jlt),c K „ P hal. v Ljubljani, ima vse prej kot dobre nam*^ j ^ Očitajo nam, da smo Slovenci zapcljanl' g ; ^ nas je zapeljalo naše vodstvo, da sm U4 razmerah na Kosovu slabo in nepravim0 ■. j ^ formirani. To je prazno in neumno g°v , „ L J čenje. Resje, da so oni slabo inforrnir* . J cciijc. i\c»jc, ua au um aiauu imu« -jjj, j| § dogajanjih pri nas. Če že hočejo priti k ^ v j ^ naj pridejo v manjših skupinah in naJJV j miru in trezno pogovorijo z nami, da b0^. Utj‘ zvedeli, kaj mislimo in kako gledamo na te zadeve.« D MIRO BREZOVAR, predmetni učitelj na OŠ Trebnje: »Sem proti vsem mitingom, njihovi udeleženci naj bi raje delali. Miting ne prispeva k razreševanju problemov, pač pa le stopnjuje napetost. Glede izjav, da nas želijo na mitingu obvestiti o razmerah, mislim, da smo v Sloveniji objektivno obveščeni, mogoče celo najbolj v Jugoslaviji. Če bo do mitinga prišlo, naj se ta obisk ignorira. Nimajo nam česa povedati.« Ki •a& 1* ( li' 'SO, f‘0| N '10, m' jčaj st Osp ANTON STARE, direktor tozda 'r-miški Iskri: »Mitingi niso prinesli not7 i* ' koristi, ne morejo nič rešiti. Problem ... Koristi, ne morejo me resni, nuu«*- -0 j ^ moč rešiti le s strpnimi dialogi. Cej^^ j sj2 sno od mene, mitinga ne bi dov • mi ni potrebno razmišljati, kako b| • tingarje sprejel. Mislim, da se Slovenc1 tinea ne bi udeležili. Če imajo Srbi kak rv odvisno od zato ‘Mi- tinga ne bi udeležili. Če imajo 01 ui »»■,.• [} ^ meten predlog, ga lahko povedo tudf.y > ^ Kosovega polja. Za to jim ni treba hodi J , Ljubljano.« AžVVVVVVVVVVVVV\' St. 47-48 3^1 -VVVAA' kmetijstvo '^S Sadja ne znamo prodajati. Zakaj? Kriva je nepovezanost — Brežičani predlagajo avkcijsko prodajo tudi v Posavju — Sadjarjem zmanjšuje dohodek embalaža — Trgovina je brezobzirna BREŽICE — Posavska regija slavi po vrhunski kakovosti sadja, vendar pridelovalci zanj premalo iztržijo. Nekaj je torej narobe, da se kooperanti ne dokopljejo do boljšega zaslužka. Andreja Špeljak, agronomka in po-speševalka sadjarstva pri TOK Kooperacija Agrarie Brežice, navaja za to več razlogov. Med njimi postavlja na prvo kovnik liobis- oznali. košnje- ■e obli; c, zdaj katero, :1, če br I ni U' dczin- KMetijci o novi ORGANIZIRANOSTI nil!i?V° MESTO — Predstav-r1 kmetijskih zadrug iz dolenj-so se v ponedeljek, 20. Pn Medobčinski gos-p^eski zbornici za Dolenjsko jLr^ntjali o povezovanju v po-Sow>l-L1?em Mercator. Na raz-K,,,™ 1* sodeloval tudi Ervin cT"12Zadružne zveze Slovenije za podpis pogodbe o so v polnem teku pri {fiS- vseh v poinem ieku pn zh„. ^družnih enotah, čeprav, druS t nov°meški kmetijski za-sotnh )une^*ia zveza temu še na-d0sn'J^’ ^meni' naJbi počakali 28 preoblikovanje enote Andreja Špeljak TRIHINELOZA OGROŽA KOČEVJE — Veterinarska inšpekcija spet opozaija občane, naj spoštujejo odredbo o obveznem pregledu mesa prašičev, ki so jih zaklali doma, predvsem tistih, ki so jih kupili od prekupčevalcev iz drugih republik. Zaradi neprimernega mesa je namreč pred kratkim zbolelo v občini Škofja Loka za trihinelozo kar 13 ljudi. Ta bolezen prizadene mišice človeka in je lahko celo smrtna. Pregled mesa prašičev ni drag. VIDNIK V KUPČIJI IV° mest prodajne cene v ^ Krka |t^!a'^r*£a še nekaj velja dan repu-'ine L teden niso povečali cen ži-^ndar -° že od 6. novembra dalje, ta n,j pa n* samo dan republike vzrok S,.VanJe cen, temveč tudi precej fakohJI0 .Povpraševanje po mesu. (rnsad^0 do ponedeljka še odkupovali rv, ?l„tano govedo za meso v ekstra Po lin fli'°00 din za kilo, v 1. klasi ^1.07n ir din. v 2. klasi pa po 152.14« ~n 23 kilo in izven klase po din za kilo. Vole še naprej pla- __________[E TRŽNICI Kistu**50 ob'skani novomeški trž- i pvv kolerabo, korenje in red-„ k' ^oon ■ i000- česen po 30.000 do Ck lžolP° 150 000 din kilo. 1 * M?J?Bet?ne je veljal 60.000 do ,ala# °iti zasjrv1^ skute je bilo moč do-do>" iveiiJ,000 do 120.000 din. Jajce temu to J®10,11 000 din. Orehova jedrca * res 3ah po 400.000 do 440.000 atijš* biju °.® cele orehe po 140.000 tog0- «O.OOOd0lLeino Grozdje je stalo 'PandiQln kilogram, enako so veljale ne;Jabolka so bila po 15.000, din iti^50 26-000 in kivi po 200.000 0^'no, saj drevesa zaščiti pred kodravostjo, luknjičavostjo in raka-l>o|0vi enjem vej. Pri breskovem raku je treba škropiti takoj, ko odpade ! (0^5 3 ustja; pri tem priporočajo konbinacijo delana (0,1 odst.) incirama V ^ sekakor pa je treba proti kodravosti škropiti zgodaj spomladi j v—._'uiem trenutku, ko se iz popkov pokažejo vršički brstov.____ ! st" ie lj 'n temeljito pokrita, to velja zlasti za vse bolj razšitjene koritaste silo-f tovr„. ^btevajo večjo vestnost pri delu kot stolpni. Zrak je največji cf \ g*"* silaže. bilo I bon SvK stlaža grela ali ne, je odvisno tudi od silažne mase. Vedno se ,olil- slaria Klrajo mešanice k' | lejfj n,k silaže. '-IKm- Se bo silažt. 6,w„ „_____,j--------------- . - mešanice kot sama koruza, zlasti še, če je koruzo ze oplazila Ibii- I o*;, ln se, kot bolj trda, težje tlači. Trava mora biti primerno uvela, ne 0i- j h)e Se na to, če jo siliramo samo ali v mešanici s koruzo. V vsakem prt-f | m {bora biti zmes dobro spremešena. ji it l pro “ apneu je odvisno tudi od načina odvzema, koliko dragocene krme bo litiv I iti j, lo- v‘le za odvzem niso uporabne, saj puščajo silažm kup razrahljan | Sekir01 dostoPen za razkrajajoči vpliv zraka. Pravo orodje za odvzem je $ Po^.^irokim rezilom (mečarica), ki pušča gladek rez in zbito silažo, od-JSo proti kvarnim vplivom. Inž. M. L. mesto nepovezanost pridelovalcev in neorganizirano prodajo. Cene v regiji so zelo različne, zato meni, da bi jih s skupnim nastopom kmetijskih organizacij in kooperantov lahko zvišali in poenotili ne le za izvoz, ampak tudi za domačo prodajo. Brežiški kooperanti so za zdaj prizadeti tudi zaradi tega, ker Agraria nima hladilnice. Pogrešajo jo zlasti za izvozno sadje. Špeljakova se navdušuje tudi za avkcijsko prodajo sadja, kakršna je v navadi v Holandiji in Nemčiji. Za Posavje bi zadoščalo eno prodajno mesto. Tja bi prihajali kupci in prodajalci. Določeni bi bili najnižja in najvišja cena in pridelovalci bi takoj videli, kaj lahko iztržijo za kakovost svojih pridelkov. Za vpeljavo učinkovitejših načinov prodaje in za doseganje enotnih cen v regiji dajejo sadjarji pri Agrarii pobudo za delovni pogovor vseh, ki se v Posavju ukvaijajo sadjarstvom. V Sloveniji je po mnenju sadjarskih strokovnjakov Brežic nujno potrebna rajonizacija sadjarskih območij, da ne bo prišlo do tržnih presežkov. To hkrati pomeni, da naj se sadjarstvo razvija tam, kjer z najmanjšimi stroški dosega- čujejo po dogovoru, starejše govedo pa po 123.000 do 152.140 din za kilo. Zato pa so ta teden poskočile cene telet za 20.000 din pri kili žive teže. Teleta prve kategorije plačujejo po 220.000 in 200.000 din za kilo žive teže, druge kategorije po 210.000 in 190.000 din za kilo žive teže. Vsa teleta za klanje pa plačujejo po 190.000 din za kilo. V KZ Krka se pripravljajo na to, da bodo iz hladilnice oskrbovali z vso zelenjavo in sadjem tako zasebnike kot družbeni sektor. O tem pa drugič kaj več. Odkupne in prodajne cene v M — Agrokombinat Krško 20. novembra so v Krškem poskočile cene mladega pitanega goveda in telet za približno 10 odst., za prav toliko pa je poskočila tudi cena prašičev. Mlado pitano govedo za meso plačujejo od 220.000 din navzdol, teleta so od 180.000 do 220.000 din, prašiči pa po 135.000 din. Cene sadja in zelenjave so ta teden v hladilnici še enake. Ali cena krškim kmetijskim pridelkom ne narašča zaradi JE Krško? • SEJMIŠČE V BREŽICAH — Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 189 do 3 mesece starih prašičev in 27 starejših. Prodali so 105 mlajših, in sicer po 140.000 do 145.000 din kilogram žive teže, ter 18 starejših, in to po 140.000 din kilogram žive teže. i i Srp- ’ Mojca Črnič Črničevi poskusi GRIBLJE — Mojci Črnič iz Gribelj sicer manjkata na višji agronomski šoli še en izpit in diploma, da pa ne bi preveč izgubljala časa. ko čaka na pripravništvo na metliški kmetijski zadrugi, kjer je prejemala štipendijo, seje odločila poskusiti z vrtnarjenjem. Črničevi so kupili plastenjak z namakalnim sistemom, s katerim so pokrili 125 m2 gredic ter letos spomladi prvič posejali paradižnik in papriko. »Sadikam sta sledila paprika in paradižnik, ki smo ga do L julija že obrali, potem pa smo posadili krizan-tene, in lahko pohvalim, daje šlo vse kar dobro v prodajo. V Beli krajini je namreč malo ljudi, ki se ukvarjajo z vrtnarjenjem, če seveda odštejemo tiste, ki vrtnarijo za lastne potrebe. Prav zato se marsikdaj tudi še lovim, ker skoraj ni človeka, ki bi mi lahko svetoval iz lastnih izkušenj. Vse moram sama poskusiti,- prava Mojca, ki bo pozimi v toplo gredo posadila solato. Razmišlja pa že o tem. da bi postavila še kakšen plastenjak. Pri hiši sicer imajo 13 hektarov veliko kmetijo in 9 glav živine, prav rtnarstvo pa je dobrodošla dopolnilna dejavnost in seveda tudi zaslužek,« meni Mojca. Mojčin mož, kmetijski tehnik v črnomaljski kmetijski zadrugi, pa ne razmišlja o tem, da bi zaradi vrtnarstva opustili poljedelstvo, saj imajo ob hiši kar 5 hektarov polj v enem kosu. Da bodo lahko zmogli vse delo doma, ga bodo morali čimbolj poenostavili. Za začetek bodo poskusili z nizkim fižolom, ki gaje moč strojno obirati. To pa gotovo ne bo zadnji poskus Cmičevih. M. B.-J. jo najboljše rezultate. Kmet mora vedeti, komu bo prodajal in po kakšni ceni. Minimalne odkupne ceneje dolžan zagotoviti komite za kmetijstvo. Sadjarski odbor TOK je za to, da prevzamemo od razvitih dežel celoten model pospeševanja. Če tega ne nameravamo, je boljši • Dohodek sadjarjev letos močno krni trgovina, ker ne vrača embalaže. Andreja Špeljak iz Kooperacije Agrarie trdi, da se s trgovci ne da nič dogovoriti in da proizvajalce vrtijo, kakor je njim prav. Letos je embalaža izredno draga. Nove gajbice so manjše od prejšnjih in vanje gre po 12 kg sadja. Kooperant dobi za to količino jabolk največ 120 tisočakov oziroma 12 starih milijonov, vendar mu še od tega odštejejo tretjino za embalažo, ki bi jo lahko vsaj enkrat še uporabili. V Avstriji in Nemčiji trgovci embalažo vračajo, pri nas pa se jim to ne zdi vredno truda. sedanji način, ko kmetijske organizacije pospešujejo samo tiste pridelke, ki jih lahko prodajo. Tako vsaj ne zavajajo kmetov, ki jih že brez tega prizadeva zmeda na tržišču. J. TEPPEY KMEČKA ZVEZA GRE V VOLILNI BOJ POLJČANE — Na zasedanju upravnega odbora Slovenske kmečke zveze v Poljčanah je bila, kot poroča Kmečki glas, sprejeta dokončna odločitev, da se bo ta stanovska politična organizacija kmetov v najkrajšem možnem času otresla pokroviteljstva SZDL, pod katere »marelo« je bila ustanovljena, in se na spomladanskih volitvah kot stranka podala v boj za oblast. S kom bo sodelovala v morebitni koaliciji, ni odločeno, sklenjeno pa je, da pri tem Zveza komunistov ne pride v poštev. Če bi članstvo kmečke zveze kljub temu zahtevalo volilno koalicijo tudi s komunisti, »nisem pripravljen več voditi take kmečke zveze«, je v Poljčanah zatrdil njen nesporni prvi človek, predsednik Ivan Oman, kmet iz Zminca pri Škoiji Loki. Članom upravnega odbora je Oman tudi razložil, kako si predstavlja boj za kmetove interese: treba je zasesti kar največ sedežev v republiški skupščini, bodočem parlamentu, in tam vplivati na vse pomembne odločitve. • Kadar prihaja na mizo vino, odhajajo skrivnosti (Armenski pregovor) v v v v vvvv v^VVVVVVVZVVVVVV' EN HRIBČEK BOM KUPIL.. Ureja; Tit Doberšek Vina za bogove Kako razvršča vinske letnike krški enolog Zdravko Mastnak Za nami je Martinovo, ko je mošt čez noč zamenjalo vino. Kakovosti letošnjega letnika še ni moč zanesljivo oceniti, saj oblikovanje vina v novembru še zdaleč ni končano. Bistvena značilnost letošnjega pridelka je nizka stopnja sladkotja in hkrati visoka stopnja kisline. Ob takem odnosu temeljnih sestavin ni moč pričakovati vrhunske kakovosti, dobra stran takih vin pa je, da so obstojna. Slovenija ima že dvajset let kolektivno vinsko blagovno znamko, kije bila doslej nalepljena že na nad 220 milijonov steklenic. Kaj je bilo med vsem tem bogastvom najboljšega, to je nemogoče povsem zanesljivo reči, saj je vsaka ocena individualna in odvisna od osebnega okusa. Vsekakor je posebej zanimivo in odločilno, kako vino ocenjujejo strokovnjaki, enologi. Za primer navajamo vinsko karto, ki jo je bralcem Kmečkega glasa priporočil Zdravko Mastnak, enolog krške kleti, kije v svojem priporočilu začel z rdečimi vini. L Cviček, letnik 87, iz kleti ko-stanjeviško krškega agrokombinata — ljubezen vsakega Slovenca. i Zdravko Mastnak 2. Teran, letnik 87, iz kleti Vina-kras Sežana, vino iz krajev, kjer sta kamen in trda roka naredila čudež. 3. Cabemet sauvignon, letnik 86, iz vipavske kleti: eleganca in prefinjenost njegovega okusa presegata bordojske polnitve. 4. Sauvignon, letnik 86, iz ptujske kleti: rodila sta se tradicija ptujskega kletarstva in izjemni čut enologa. 5. Sauvignon, letnik 87, Vinag Maribor, iz grozdja s Pohorskega • KAKO BO Z VINOM V PRIHODNJE — Od 33.000 ha absolutnih vinogradniških površin, to je zemlje, kije primerna le za gojitev vinogradov, je s trto zasajenih le 19.(K)0 ha. V polovici teh vinogradov že pojenjuje rodnost, toda zadnja leta obnavljamo mnogo manj, kot bi bilo potrebno, da bi zadržali vsaj dosedanje vinogradniške površine. Nastajajoči program razvoja slovenskega vinogradništva, ki se rojeva pod vodstvom mag. Julija Nemaniča iz Metlike, predvideva, da bomo imeli leta 2.000 kar 25.000 ha vinogradov, to doseči pa bo zelo zahtevna naloga. dvora: govori o obronkih Pohorja in vrhunskem znanju Vinagovih kletarjev. 6. Renski rizling, letnik 83, pozna trgatev, iz ormoške kleti: kralj vina in letnik stoletja. 7. Laški rizling, letnik 86, pozna trgatev, iz kleti Agrokombinata Krško: vino, ki je presenetilo slovensko javnost. 8. Šipon, letnik 71, pozna trgatev, izbor iz ormoške kleti: vino za bogove. 9. Zlata penina, letnik 86, iz kleti v Gornji Radgoni: radgonski mojstri so dokazali, da sodijo v vrh šampanjskih proizvajalcev. 10. Ledeno vino laški rizling, letnik 88, iz kleti KZ Metlika: veseli Belokranjci in posebna potrpežljivost, vse to se je zlilo v vinu, ki je vrhunec slovenskega vinarstva. Kako se deduje zaščitena kmetija Pravna razlaga dedovanja po zakonu oziroma po volji, izraženi v oporoki Čeprav smo o tem že pisali, se v javnosti še vedno pojavljajo vprašanja in različne razlage o zakonu o dedovanju zaščitenih kmetij. Zato ne bo odveč uradna pravna razlaga. Po zakonu lahko zaščiteno kmetijo deduje en sam dedič. Tudi z oporoko lahko lastnik zapusti kmetijo le zakonitemu dediču, osebi, ki ima sama namen obdelovati kmetijsko zemljišče. Če takega dediča ni, lahko oporočnik z oporoko zapusti kmetijo tudi drugi osebi, kije kmet po zakonu o kmetijskih zemljiščih. Izjemoma sme oporočnik zapustiti zaščiteno kmetijo dvema ali več dedičem v naslednjih dveh primerih: • če ima več zakonitih dedičev lastnost kmeta po zakonu o kmetijskih zemljiščih (v tem primeru se lahko kmetija razdeli), Slovenija Moja dežela. Brez dobrih sadik ni nič Pri drevesničarju Antonu Andolšku v Boštanju BOŠTANJ — »V najboljših letih sadike na šibkih podlagah,« pravi 64- sem prodal tudi 4.000 do 5.000 sadik. letni kmet Anton Andolšek iz Boštanja. Ko sem se pred približno 30 leti na na- Sadne sadike tega kooperanta sev-govarjanje inž. Vide Cimperšek odločil niškega kombinata slovijo kot ene naj-za drevesničarstvo, so bile to različne boljših, najlepših; prevladujejo pred-sadne sorte sadik cepljene na sejancu, vsem jablane in hruške, a še številne zatem pa so glavno besede dobile sadne druge sadne vrste in sorte je moč najti v skrbno urejeni drevesnici na planoti nad Sas o. Inž. Cimperškova, priznana . strokovnjakinja (slovenski sadjarji jo poznajo tudi kot predsednico slovenskega sadjarskega društva), je vedno rada poudarjala, da so prav te obsavske planote v sevniški občini in drugod v Posavju med najprimernejšimi za sadjarstvo. Andolšek je še zdaj hvaležen za strokovno pomoč inž. Cimperškove, čeprav se spominja, daje bilo včasih v tem medsebojnem prepričevanju zaslediti tudi kakšno bolj trdo besedo. Navsezadnje so rezultati dobrega sodelovanja razpoznavni vse do današnjih dni, ko Andolšku po prestani operaciji malce skrhano zdravje sicer ne dopušča več tako intenzivnega osebnega prispevka v kmetovanju. Anton Andolšek P- P- • če oporočnik zaščiteno kmetijo zapusti zakoncema (v tem primeru se kmetija ne more deliti). Če oporočnik razpolaga z zaščiteno kmetijo v nasprotju s temi določbami, so takšna oporočna določila nična in pride v poštev dedovanje na podlagi zakona. Na podlagi zakona lahko deduje zaščiteno kmetijo zakoniti dedič po splošnih predpisih o dedovanju, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče z osebnim delom; pri tem ima prednost tisti, kije svoj namen že izkazal. Če noben od zakonitih dedičev dednega reda, kije po splošnih predpisih pozvan k dedovanju, ne izpolnjuje teh pogojev, lahko deduje zaščiteno kmetijo dedič iz bolj oddaljenega dednega reda, ki sicer ni bil pozvan k dedovanju, izpolnjuje poseben pogoj za dedovanje zaščitene kmetije. Če tudi tako ni mogoče najti dediča zaščitene kmetije, se dedovanje odloži, dokler kmetijska zemljiška skupnost ne najde prevzemnika zaščitene kmetije, vendar najdalj za eno leto. Če ni prevzema zaščitene kmetije, so mogoče tele tri rešitve: Prvič, da dediči, ki ne izpolnjujejo pogoja za dedovanje zaščitene kmetije, lahko, če se s tem strinja kmetijska zemljiška skupnost in je to v skladu z občinskimi načrti, dedujejo stanovanjska in gospodarska poslopja s pripadajočimi zemljišči, kmetijska neobdelovalna zemljišča, ki niso pomembna za kmetijsko pridelavo in se jim po zakonu lahko spremeni namembnost, kmetijske priprave, orodja in živino, drugi del zaščitene kmetije pa postane družbena lastnina in za ta prenos kmetijska zemljiška skupnost plača odškodnino. Drugič, izjemoma lahko dedujejo dediči, ki ne izpolnjujejo pogoja za dedovanje zaščitene kmetije, tudi vse, kar spada v zaščiteno kmetijo, če tako na predlog kmetijske zemljiške skupnosti in v skladu z občinskimi načrti odloči občinska skupščina. Tretjič, zaščitena kmetija postane v celoti družbena lastnina, dedičem pa mora kmetijska zemljiška skupnost izplačati odškodnino po načelih prevzemne cene. Rejcem kuncev! Hemoragična bolezen kuncev in zajcev, imenovana tudi X bolezen, se je v Sloveniji prvič pojavila letos spomladi. Neznanka v nazivu pove, da je o bolezni do sedaj le malo znanega. Povzročitelj bolezni je virus. Zbolijo zajci, starejši od 35. dneva starosti. Pojavi se težko dihanje, izcedek iz nosu. ki je skoraj redno krvav. Obolele živali poginejo že v prvem ali drugem dnevu po pojavu znakov bolezni. Tudi navidezno zdrave živali v okuženi reji nosijo v sebi po vzročitelja, zato je potrebno v taki reji vse živali pokončati. Klicenosci, torej živali, ki ne kažejo znakov bolezni, so nevarne za ponoven izbruh okužbe. Pri tem je potrebno vedeti, da se bolezen prenaša neposredno z živali na žival ter neposredno s predmeti in hrano, vključno s človekom. Zdravilo proti bolezni še ni poznano. Edina učinkovita borba je poleg pokončanja vseh živali v okuženi reji temeljita razkužba hleva in cepljenje še neokuženih rej. S tem obvestilom pozivamo vse rejce kuncev ne glede na število živali, ki jih redijo, da svojo rejo prijavijo najkasneje do 8. 12. 1989 na svojem krajevnem uradu, pri katerem dvigujejo zdravstvena spričevala za ostale živali. V popis so zajeti vsi rejci kuncev v občinah Črnomelj, Metlika, Trebnje in Novo mesto. Enaki popisi bodo opravljeni tudi drugod po Sloveniji. Podatki naj vsebujejo točen naslov rejca, število živali po kategorijah (starost). Na podlagi popisa bo veterinarska služba organizirala cepljenje živali na stroške lastnika. Ker se bolezen izredno hitro širi, saj se je v Sloveniji pojavila že v 7 občinah, med njimi tudi v občini Sevnica in Krško, pričakujemo vaše sodelovanje. Po številu prijavljenih živali bo veterinarska služba uvozila zadostno količino cepiva. VETERINARSKA INŠPEKCIJA PRI UPRAVI INŠPEKCIJSKIH SLUŽB NOVO MESTO IZ NKŠIH OBČIN illlil IZ NkŠIH OBČIN Duh gradbene afere še straši Kritike na račun kandidacijskih postopkov in liste kandidatov za organe ZK na _________nesklepčni programsko-volilni konferenci ZKS Novo mesto NOVO MESTO — V četrtek, 16. novembra, bi morala biti programsko-volilna konferenca organizacije ZKS Novo mesto. Bi morala biti, smo zapisali, saj je bilo po slovesnem začetku (zbor je zapel dve pesmi) in nekaj (dnevni red prehitevajočih) kritičnih razpravah na račun kandidacijskih postopkov in kandidatnih list ugotovljeno, da za veljavno sklepanje manjka 5 delegatov osnovnih organizacij, tako da so konferenco prekinili in odložili. nekaj kandidatov več, kot jih je treba izvoliti. Pri tem kaže v opravičilo komiteju vendarle reči, da navala na to funkcijo (in funkcijo sekretarja) ravno ni bilo. Delegata osnovne organizacije GIP Pionirja Tozd Gradbeni sektor Novo mesto Krešimirja Hercigonjo je najprej zanimalo, ali je predsedstvo OK ZK opravilo razgovore z naknadno evidentiranimi kandidati po za to določenem roku oz. zakaj tega ni storilo. Povedal je, da so naknadno evidentirali tudi pri njih, in sicer Nevenko Kulovec, Mojco Novak, Boštjana Kovačiča in Bojana Mikca, ki pa tako ali tako odpade, ker ni več član ZK. Povedal je tui stališče svoje baze, da ne podpirajo nobenega kandidata iz sedanjih vodstev družbenopolitičnih organizacij v občini za katerokoli funkcijo v ZKS in ZKJ zaradi njihovega »delovanja v t.i. gradbeni aferi«, ki da je povzročila veliko škode ugledu ZK; ter dodal, da menijo, da ocena o gradbeni aferi, sprejeta na 9. in 10. seji OK ZK (po zaključku oz. ustavitvi kazenskega postopka zoper obtožence letos poleti — op.p.), ni dosledna, popolna in dovolj kritična in daje normalno, da predsedstvo ni korektno obravnavalo pripomb na svoj račun. Po pojasnilu, da mora red veljati tudi v ZK (in se je torej treba držau rokov) in da lahko delegati osnovnih organizacij z dodatnimi kandidaturami nastopijo na sami konferenci, kar je bilo obrazloženo tudi v konferenčnem gradivu, se je vendar zvrstilo še nekaj kritik na račun kandidacijskih postopkov. Mojca Novak je menila, da nobeni tehnični, časovni razlogi ne morejo biti razlog, da niso bili opravljeni razgovori z dodatno evidentiranimi, ki naj bi jih vse po mnenju drugega delegata uvrstili na listo, ne glede na to, da v osnovnih organizacijah o njih niso mogli razpravljati. Nevenka Kulovec je spraševala, kako je bil lahko eden od bistvenih argumentov za ne-uvrstitev na listo to, daje bila proti kandidatu vsaj ena osnovna organizacija, ko ta ni imel možnosti se braniti. Zanimalo jo je, na osnovi česa se je komite odločil, da ima ta organ po novem manj članov (dobila je odgovor, da na osnovi praktičnih izkušenj), rekla pa je tudi, da zanjo ni nobena demokracija in ne prave volitve, če je na listi za komite komaj Po tem je verifikacijska komisija sporočila, da konferenca, ki naj bi potekala pod geslom »Prihodnost, imamo moč in voljo, da jo soustvarjamo«, ni sklepčna. Predsednik OK ZK Remzo Skenderovič je zaključil, da se še enkrat vidi odnos do ZK. Taki, kot se je v četrtek v celoti pokazala v Novem mestu, se na prihodnjih volitvah res ne obeta nič dobrega. Z. LINDIČ-DRAGAŠ Kam so izginili podpisi? Negodovanje podpisnikov Temeljne listine Slovenije iz Straže upravičeno — Podpisi zginili z mize STRAŽA — Ko je konec oktobra v Delu izšlo poročilo o rezultatih zbiranja podpisov za Temeljno listino Slovenije v novomeški občini, je v njem med drugim pisalo: »V krajevnih skupnostih, kjer je veliko zaposlenih, pa so na terenu zbrali manj podpisov, ker so ljudje podpisovali listino v firmah. Niti enega pa niso zbrali v KS Brusnice, Doli, Orehovica, Otočec, Prečna, Straža, Šmihel in Hišna sela. V teh krajevnih skupnostih se namreč podpisovanja sploh niso organizirala,« zato je bilo med prebivalci Vavte vasi kar precej razburjenja. Poklical nas je upokojenec Berto Boh iz Vavte vasi in povedal: »Sam sem v Vavti vasi v nekaj dneh zbral 130 podpisov in jih tri tedne pred izidom članka dostavil tajništvu krajevne skupnosti, sedaj pa me ljudje sprašujejo, kam so šli podpisi. Seveda upravičeno. Nočem, da bi pri ljudeh izgubil zaupanje, zato isto sprašujem tudi jaz. Zahtevam, da zadevo raziščete.« Stvar seveda ni tako preprosta, saj so se pojavila že tudi sumničenja, češ da so podpisi izginili namerno. Zato smo poklicali sekretaija občinske konference SZDL Matjaža Verbiča, ki je potrdil, da iz KS Straža tudi do sredine novembra kljub večkratnim urgencam niso dobili listin s podpisi. Zbiranje je bilo medtem že zaključeno. Za zbiranje podpisov po krajevnih skupnostih so bile obvezne krajevne organizacije SZDL. Perdsednik Straške je i izginulih podpisih temeljne li-iz KS Straža. Upamo, da se bo- Trgovina gre na svoje • To je vsa resnica, ki jo je moč izvedeti o i stineizl do podpisnikom odgovorni funkcionarji, čeprav nič krivi, vendarle opravičili ter tako vzpostavili omajano zaupanje, vprašamo pa se lahko, zakaj niso reagirali prebivalci krajevnih skupnosti, ki so tudi omenjene v članku kot tiste, kjer podpisovanje ni bilo organizirano. Ali niso dobili občutka, da so bili za nekaj prikrajšani? Trgovci so se na referendumu odločili za izločitev iz Kmetijske zadruge — Se naprej pri Mercatorju METLIKA — V četrtek, 9. novembra, so se zaposleni v M-KZ Metlika, tozd Trgovina na drobno, na referendumu končno odločili o nadaljnji organiziranosti te temeljne organizacije. Od 132 zaposlenih jih je glasovalo 125 ali blizu 95 odst. 108 delavcev ali skoraj 82 odst. jih je glasovalo za izločitev iz metliške Kmetijske zadruge. Tako bo po novem metliška trgovina samostojno družbeno podjetje, ki bo delovalo v poslovnem sistemu Mercatoija. V okviru metliške Kmetijske zadruge je metliška trgovina delovala od leta 1985, pred tem pa je bila to temeljna organizacija delovne organizacije Rožnik. »S 132 zaposlenimi sodimo med srednje velike firme,« pravi direktor dosedanjega tozda Trgovina na drobno, Janez Videtič. »Če bi se odločili, da bi ostali v okviru metliške Kmetijske zadruge, bi bili eden od treh programov te zadruge, poleg vinske kleti in kmetijske proizvodnje. Naši zaposleni so se odločili za samostojno pot. Prepričani smo, da z odcepitvijo od zadruge ne bomo oslabili zadružne dejavnosti in da bomo manjši in specializirano usmerjeni bolj gibčni in prilagodljivi v teh težkih časih, kot bi bili v sedanji, po našem mnenju precej razdrobljeni firmi.« Tako bo v začetku prihodnjega leta metliška trgovska organizacija začela poslovati kot družbeno podjetje v poslovnem sistemu Mercatoija. Imenovali se bodo Splošno trgovsko podjetje Metlika, tako kot ob ustanovitve leta 1951. S Pioniijem se pogovarjajo za nakup okoli 350 m2 prostorov za samopostrežno trgovino v novem trgovsko-poslovnem centru v Metliki.« A. B. Adi Zupančič, zaposlen v Novolesu. »Zadeva je mučna in si je niti sam ne znam pravilno razložiti,« pravi Adi Zupančič. »Tudi sam sem se osebno angažiral pri zbiranju podpisov in jih zbrane — bilo jih je 215 — v posebni mapi odnesel v službo. Ker sem moral službeno v Ljubljano, jih takrat nisem imel časa odnesti na OK SZDL, ampak sem jih pustil na pisalni mizi. Ko sem se vrnil iz Ljubljane, jih ni bilo več. Zaman je bilo vse iskanje in povpraševanje. Seveda stvar odpira možnosti za razne špekulacije, dejstvo pa je, da podpisov ni več in veijemite mi, meni je zaradi tega najbolj žal, saj je bilo veliko truda tako rekoč vrženega proč.« TJ. mNHmI Dvakrat na dan svež kruh STOPIČE — Nov veter, bolj naklonjen zasebnemu podjetništvu, je v novomeški občini v nekaj mesecih odprl že kar precej zasebnih prodajaln z raznovrstnim blagom. Pred nekaj manj kot štirinajstimi dnevi seje tako pojavil nov, okusno opremljen in dobro založen lokal tudi pod streho gostilne Turk v Stopičah. Minimarket Pero se imenuje, njegov lastnik, ki je vzel v najem in skupaj z goseničarjem preuredil del gostilniških prostorov, pa je mladi trgovec Peter Kastelic, domačin z Dolnje Težke vode. »Prej sem bil zaposlen v Novotehni v Novem mestu, vendar sem samo čakal na priložnost, da bi odprl svoje, saj me to zelo veseli. Tukaj v Stopičah je sicer že družbena Mercatorjeva trgovina, vendar sem prepričan, da je prostor ugoden tudi zame, medsebojna konkurenca pa bo samo koristila strankam. Za sedaj sem se usmeril predvsem v špecerijsko blago, vsekakor pa se bom ravnal po željah strank in jim skušal v čimvečji meri, kolikor bodo dovoljevali prostor in druge okoliščine, ustreči. Nabavljati skušam čim cenejše blago, predvsem pa skrbim za dobro založenost s kruhom, ki ga največ kupujem od zasebne pekarne »Ajda« v Gotni vasi in ga dvakrat na dan pripeljem sem še toplega. Tam nabavljam tudi pecivo,« pravi Peter Kastelic. Kako zelo se Peter prilagaja kupcem, pove že delovni čas, saj je trgovina odprta vsak dan, tudi ob sobotah, od 8. do 19. ure, pa še ob nedeljah od 7. do 12. Seveda je zanimiva tudi nova stopiška kombinacija, saj se trgovina in gostilna pod eno streho med sabo dopolnjujeta. TJ. Denarja za nove ideje ni bilo Ideja o valilnici podjeti brez denarne podpore usahnila —Dolenjski projektivni biro krči obseg de avnosti — Izguba zgolj fiktivna — Direktor odhaja? NOVO MESTO — Enovita delovna organizacija Dolenjski projektivni biro se je v statistiki poslovnih rezultatov za letošnje četrtletje znašla med številnimi izgubarji. Res, da izguba ni velika, vendar je tudi ta madež čisto nepotreben. Tako meni direktor podjetja dr. Janez Usenik in se pri tem sklicuje na dosedanje pozitivno poslovanje, ko podjetje ni bilo nikoli nelikvidno ali nesolventno in nima niti dinarja dolga, ki bi ga z bremeni obresti vlekel k tlom. Komunisti na robu sklepčnosti Burna programsko-vo-lilna konferenca ZKS Metlika METLIKA — Programsko-vo-lilna konferenca ZKS Metlika — bila je prejšnjo sredo —je potekala v znamenju komaj zagotovljene sklepčnosti in dokaj burnih razprav, ki so sledile uvodnemu referatu predsednika OK ZKS Martina Stubljarja oziroma so se nanašale na poročilo o delu občinske organizacije ZK v preteklem obdobju. Precej presenetljiv je bil izzid volitev novih članov OK ZKS Metlika. Od predlaganih 26 kandidatov so jih volili 21 in med tistimi petimi, ki so dobili najmanj glasov, sta tudi oba kandidata za sekretarja predsedstva OK ZKS Jože Gerkšič in Jože Nemanič, medtem ko sta oba kandidata za predsednika OK ZKS Branko Matkovič in Anton Žunič bila izvoljena z velikim številom glasov. Do konstituiranja novega vodstva bo občinsko organizacijo ZK v metliški občini vodilo dosedanje. Več prihodnjič. »Izguba je posem produkt nerazumljivega obračunskega sistema, ki dobre gospodarje s poslovnimi skladi preko revalorizacije le-teh potiska v fiktivne rdeče številke,« pravi dr. Usenik. To pa še ne pomeni, da je Dolenjski projektivni biro brez problemov, ki so čisto druge narave. Ta tridesetčlanski kolektiv, v katerem ima kar tretjina zaposlenih visoko kvalifikacijo, je močno prizadela nizka konjuktura v gradbeništvu, zlasti na visokih gradnjah. »Kar poglejte, koliko se danes na Dolenjskem gradi, pa boste takoj videli, da kaj dosti posla za nas ne more biti! Seveda se pojavlja še drug problem. Gradbena podjetja ponujajo lastno pro-jektivo, kombinirano z ugodnimi pogoji in premostitvenimi krediti, česar si mi z nizko akumulacijo in brez operative nikakor ne moremo privoščiti. Tako izpadamo v konkurenci, čeprav so naše projektivne ponudbe lahko tudi ugodnejše,« o razmerah na projektivnem področju visokih zgradb razmišlja Usenik. V vodo pa so padle tudi nekatere nove ambicije Projektivnega biroja, ki bi v naši regiji vsekakor veliko pomenile. Kot novo dejavnost naj bi ustanovili valilnico podjetij, za kar so že predložili idejne osnutke in od odgovornih v občinskem in medobčinskem merilu dobili vso podporo, kaj dlje pa ni šlo, saj zagon takšne dejavnosti zahteva tudi finančna sredstva in kvalificiran kader, predvsem denarja pa ni bil pripravljen dati nihče. Z reorganizacijo po novem zakonu o podjetjih, ki naj bi jo v Dolenjskem projektivnem biroju izpeljali do novega leta, bo treba zato izvršiti tudi občutno notranje prestrukturiranje, kar pomeni predvsem orientacijo na nizke zgradbe in precejšnje zmanjšanje ali celo ukinitev enote za visoke zgradbe. To bo prineslo za sabo tudi kadrovske spremembe, ali z drugimi besedami, dela ne bo bi Miklavž na trgu Pestra bo ponudba novoletnih prireditev NOVO MESTO — Organizatorji novoletnih prireditev pripravljajo kar precej novosti. Ves december bo na Glavnem trgu novoletni sejem. Prodajalci za stojnicami se bodo menjavali na deset dni, v torek, 5. decembra, pa bo po toliko letih spet Mikavžev semenj. Krasitev trga bo v četrtek, 7. decembra. Letos bo z okraševanjem še precej več dela, saj je organizator še dodatno pripravil več kot 500 metrov novih svetlobnih nizov in trideset arkadnih lokov, s katerimi bodo dodobra okrasili rotovž. Dedek Mraz bo letos v novomeški občini obdaril 9500 otrok. V drugi polovici decembra bo obiskal vse vrtce, otroke • V torek, 5. decembra, ob 16. uri se bo med stojnicami na Glavnem trgu sprehajal tudi Miklavž s spremstvom. Velja povabilo vsem, ki bi se radi srečali z njim. mestnih krajevnih skupnosti pa bo spet obdaril na enem mestu, 16. in 17. decembra v dvorani Doma JLA. Novoletni kamion bo od 19. do 22. decembra obiskal in obdaril otroke vseh krajevnih skupnosti v občini, v soboto 23. in nedeljo 24. decembra pa bo po dveh letih premora spet tradicionalni novoletni živžav na Glavnem trgu. Zveza prijateljev mladine bo letos skupaj s Studiom D prvič pripravila silvestrsko noč na Glavnem trgu. Pod naslovom »Dobimo se na trgu« bo prvo uro novega leta organizirano rajanje. Novost bo za Dolenjce zagotovo vabljiva, saj bo večina letos novo leto čakala kar v domačem krogu, po polnoči pa bo veljalo priti na trg in nazdraviti skupaj s svojimi prijatelji. Lahko upamo, da bo res veselo. J. P. NOVA ZSMS VABI NOVO MESTO — Vsi, ki bi radi podpisali pristopno izjavo za članstvo v novi ZSMS, lahko to naredijo oziroma lahko dobijo podrobne informacije na OK ZSMS Novo mesto, Kettejev drevored 3, tel. 21-536. Vsakemu interesentu lahko pristopno izjavo pošljejo tudi na dom, starost za članstvo v ZSMS pa po novem ni več omejena. dovolj za vse. Odliv perspektivnih ljudi je za to delovno organizacijo že tako značilen, sedaj pa grozi, da bo še večji. Svoj odhod napoveduje tudi direktor Usenik, ki bo, tako upa, že okoli novega leta s še nekaj kolegi iz Ljubljane v Novem mestu ustanovil novo družbeno firmo z omejeno odgovornostjo za informacijski inženiring z imenom Biro 4 D. T. JAKŠE ZAČELO SE JE ZARES — V okviru reševanja nič več odložljivih novomeških infrastrukturnih problemov se je gradbišču trgovsko-poslovnega centra z garažno hišo na Novem trgu in gradbišču avtobusne postaje nasproti stadiona sedaj pridružilo še gradbišče za novi most ob železniškem na Loki. Gradita ga Gradis in GIP Pionir po projektu prof. Petra Gabrijelčiča. Izvajalca sta že začela z vrtanji za postavitev nosilnih pilotov in spodnje podporne konstrukcije mosta, delno so že prestavili komunalne naprave in začenjajo tudi z gradnjo cestnih priključkov na obeh bregovih Krke. Čeprav gradnja delno zamuja, pa končni rok izgradnje (jesen 1990) zaenkrat še ni vprašljiv. (Foto: Z. L.-D.) Velika dela v majhni občini Praznik občine Metlika bo minil brez rompa in pompa, a imajo njeni občani kljub temu kaj pokazati — Od telefonije do novega mestnega središča_________________________ METLIKA — Čeprav bo letošnji praznik občine Metlika minil brez rompa in pompa, je prav, da vsaj na hitro in na kratko pregledamo, kaj je bilo v tej belokranjski občini, eni najmanjših v Sloveniji, narejeno v letu dni od prejšnjega praznika oziroma v tem iztekajočem se letu. In tega bi bilo celo za večjo in gospodarsko močnejšo občino kar precej. V metliškem gospodarstvu res ni bilo v zadnjem letu večjih naložb v objekte, so pa bile te investicije bolj »skrite«, v posodabljanje opreme in tehnologije. Največja gradnja v občini je gradnja novega trgovskega in poslovnega središča Metlike, ki ga novomeški Pionir gradi za prodajo na trgu. Z izgradnjo tega kompleksa, ki bo z novim blokovsko stanovanjskim naseljem tvoril zaokroženi novi del Metlike, se uresničuje načrt, ki so ga zasnovali pred desetimi leti. Hočeš nočeš mora biti naslednja poteza kompleksna in načrtria ureditev starega mestnega jedra Metlike, ki mu bo treba najti novo, sveže življenje. Gotovo je največje delo, ki letos poteka v občini, gradnja telefonskega omrežja, ki bo, ko bo prihodnje leto končano, omogočilo, da bo vsako gospodinjstvo v občini dobilo telefon. Seveda je to veliko delo eno od tistih, ki potekajo v okviru programa zadnjega samoprispevka in ob dodatnem veli- kem prispevku občanov. Isto velja tudi za gradnjo vodovoda, ki letos poteka v glavnem v gorjanskem delu občine. Z delom in denaijem krajanov so letos posodobili vaške ceste v Berčicah in v krajevni skupnosti Drašiči, prav sedaj pa potekajo dela za posodobitev 2,7 km dolge ceste od mostu čez Kolpo pri Krasincu do Gradca, ki pravzaprav povezuje Slovenijo in Hrvaško. Za metliško gospodarstvo pa je eno pomembnejših del, če ne kar najpomembnejše delo gradnja 110-kilovoltnega daljnovoda Osojnik — Metlika, ki naj bi bila končana do konca leta in Metlika bo tako končno preskrbljena s kakovostno električno energijo. Stanislav Bajuk: »Pri razvoju naše občine te ves čas pomembno prispevajo naši občani s svojim delom in denarjem.« Izteka se tudi zadnje leto šestega zaporednega samoprispevka. »Iz programa tega samoprispevka smo doslej uresničili vsa dela razen izgradnje metliške avtobusne postaje, a so projekti tudi za to že v izdelavi in bodo dela stekla prihodnje leto,« pravi predsednik občinske skupščine inž. Stanislav Bajuk. »Ves dosedanji razvoj občine je v precejšnji meri temeljil prav na samoprispevku in tudi nadaljnjega razvoja si brez samoprispevka ne zamišljamo.« A. B. Novomeška kronitts Nam vsem ^2, ELEKTRO — v- M„„m Ibuter in trgovec z elektriko Elektw ^ slal kmečki ženici pisanje, v ta®* “ v obrat opozarja, da ji bo, če ne poravnaj bkrajino obveznosti v višini 50 din (!!!)> PJr "gostujei odklopil tok. Elektro bi ob vseh «" aiDjV nikih in uradnikih, ki jih grejea ?»odana ž svojih pisarnah, lahko vedel, d/ *. Giiomlju do 50 din zaokrožujejo na nič. Tat* J^ado^ mogoče vnesti tudi v računali®* jANRip gram. Druga stvar je, da so Elektro* a|Qjey te smešne izteijave stali več, kot * «6^^ vrednost neplačanega zaostanka./* 'Pipravlj troje to dejstvo seveda ničevo, saj» Po nmenj stroške vgrajuje v novo ceno »t hodojjj Očitno bo treba novomeškemu v 'Jjt m ari kratkem posvetiti nekoliko več p02®! *Airali! 1 MISLIJO NA VSE? — Na sicer" «ebistei je nesklepčni programsko-volil® . '»Gad Irenci novomeških komunistov, so "'Sienih zelo lep uvod. Uglašen zborčekJi®E 'LEP^ prej zapel Zdravljico, potem pa*"v" ®AJ Mare, Mare. Če bi komunisti zam^j J® Ane lovanskega ravnotežja sil hoteli s“k Jkitn, v r eno, bi bila ta morda Rado id* * ^skihp vojnike. 7 m n; LB .. V Ljubljanski banki (K^jaj prj, drevored) imajo običajno štiri «jige j{ ob malici pa samo dve. Odveč je 8 j »e dov; da je denarni promet te dni (vplačilo petič ih katrc). Pred samo blagajnama sta seveda zelo dolg' vr\ II leg tega morajo stranke ob menjav' . Ulv J u lico kot regruti poslušno odkofljj drugemu okencu. Povelje za JTmHKOi , enega od minulih takih dni je bil na malici. Da se temu po ne reče »izboljšano poslovanje z 5^2 ^ve Ena gospa je rekla, d* /Jega očitno nočejo v Evropo. V °s . J Jatiti novomeškem kiosku so nanIVlLr nu so slej prodali samo dva (2) ^ a zd i K V času od 9. do 16. novembra vomeški porodnišnici rodile: Dan lič z Mirne — Aleša, Nataša > ufcjj Vel. Podljubna — Nino, Mb*‘j, (j Mlake — Barbaro, Anica Hnb*r•zfpr~'—-bočic — Luka, Bernarda Kutma . JjtJv*. — Boštjana, Stanislava Gazvoda jošta — Petrino-Martino, Ton<>"»______N kovič iz Mirne Peči — Uroša, J p* ljanec z Mirne —Anico, Martm pivec iz Gor. Brezovice 'Tno[ir«4 IV Maijetka Femc iz Železnega pn JČTvmni, — Roberta, Martina Majhan izJ Orel — Katjo, Biserka Matijaš iz^ — Diano, Danica Hudoklin iz G » -V ^ Urško, Olga Vidmar iz ŠentJ* 'OTt.j; Srečka, Zofka Klepec — Pezdir* ke — Silvijo, Tatjana Gorenc: . Gradišča — Ano, Mateja Vidma urauisca — /MK), iviaicja . . Toplic — Nastjo, Kata Kegljev®. 5^,. ke — Roberta, Vilma Anderl® . uoih.^ kc — rvuuci ta, v uma pri Šentrupertu — Sabino,. o nata^A vur 17 rinr Rnrlnlif* — AfllO. ^ Ur var iz Gor. Radulje — Anjo, k* nodjEB rin s Senuš - Aleša, Rafaela «jt; Šentjanža — Jureta, Kristina *. Tržišča — Nastjo, Marija Hren » ualfron,. vasi — Petro, Brigita Skube ® 'j Trebnjem — Staša, Jožica Goren ( niče pri Šmarieti — Lidijo, DaO*> iz Krškega — Reneja, Renam^^ Goriške vasi — Polonco, Rozi iz Goleka — dečka. , ._ flajtora IZ NOVEGA MESTA: Mpj^ipu, Šolske 5 — deklico, Edica Albe^ #1;^ celj z Drejčetove poti 23 — Marta stazija Šuklje, Pot na Gorjance Jožica Šutar iz Cegelnice 40/a f Sprehod po M A JOŽE MOZETIČ, ravnatelj K,fl osnovne šole, se zadnje čase pALotlijjp teguje za izboljšanje osebnih d0^?! prosvetarjev. Zaveda se, da učitelji med najslabše plačanim/d* J J „ vrste v Sloveniji. Kakšnega večl^jtrb || ha pri svojih naprezanjih res mit®1 bw*ebn res, da imajo vsaj učitelji m*J®" Aju; občutek, češ nekdo pa se le bon"jAlAr(l; PRED KRATKIM JE POVfi IZ METLIŠKE VINSKE KLET' kmetijska radijska oddaja, ki j°Je R^j. na svojem I. radijskem programu ski radio. Poleg vinogradnikovju .( kovali predvsem nad nizkimi 9‘jbpoO' n; cenami grozdja, je nastopil tud/1 kar Edo Macele. Prisotni Ljublj3* p,#.,1 njegovo igranje hvalili na vsa ust*- ijjl ^ _______________i: remi, ua se zavija v nunumism/ J* 1 ko malo kulturnih prireditev vM. J bilo že dolgo, celo alternativci, k* ,#b, svojčas dokaj živahni, so veijef .j/br puško v koruzo, misleč si, da je Uf kiti tikn in \i Iznlri nnctilnilfhl IllKflJ l.-Jf 'D ____ .. jruzo, mislec si, aa je ia m biti tiho in v kaki gostilniški luM^Th vek, ki se zanima za kulturo, nl. j.ir " slišal ničesar o kulturni skupnosti, * M pa o Zvezi kulturnih organizacij- j . novembra Ptfnioina maljski drobir ■m liutu Viv*4 Nabucca v ljubljansko Ope-Elekiroj* )u P® razmišljajo, da bi vpe-v lutt«1 Jy J^bni gledališki avtobus, ki bi ravnal bkSf!1 SI?eri. toreJiz Ljubljane v rim nrep 1,-i.;ln sicer na predstave, na ka-i vseh Ai^0 ljubljanski igralci. Ob ne-?reje iffir1.12 Maxima, ki je v Ljubljani el, da * j5(ob?? * dva meseca> Je bilo namreč ič.Tald zasedenega le polovica kul- inka.Zt' v Katerem naj bi prodajali hi-/o sajv5tl PomnV jeno brano in osvežilne pijače, :n’o etf C« Ju n<*aterih lahko postal tudi :mu 0'b ijTnf D^lua zanimivost. Ker spo-e^pozC* itkiniiM8 , 5otor> bi lahko ob njem la sicer 1* oebjf:le Se nekaj kamel, in ni hudič, volilni l? bi G,h r-budili vsaJtoliko Pozorno-tov, so * ivK/J^bjeve kamele ob konferenci SekjvjS^lkogradu-paSeOTOD^ *NE GOVORILA...« NA-zaradij^ & A Knjiga Julijana Strajnaija oteli sliS® tkin, 89v°rila...«, kije izišla pred i ide S^Mkih njej P3 50 obdelani zvočni zapitih in Posnetih leta 1914 v Ad- iki (W daj X Preloki, je za 200.000 din na tiri b^bitoe-^nyi Khalil na ZKO. Nakla-•i jego'1izvodov, tako da je bo ainefl samo % dkorajj, __ izd3l wi^L0ŠKo BOMBARDIRANJE JNfoe iz Kočevja Je °P°z°ril eden okolioJSl t ^atov v razpravi o var-kbi bniiwna kočevskem. Ljudi naj torej ' ^ ižrazii z neJasn*m* ^ nežna- ■,S^jeH°^E DELATI ZASE — V i ud Vrlko zanimanje za lokale za °S.tno, popoldansko in še 'btpisjn j'dejavnost. Dogaja se, da se ^karon r^J0 samo enega lokala pridrsi Veri eelp več interesentov. Med rvJdj °**Ntdn,b°lj Prevladuje prepričanje, a Por eL, 3ela v glavnem le zase in redi le °sr!v I 'dtem k n "u® neProizvodna delavca, an*1 ***. ^ iiaim . mora zaposleni v družbe-i pri^b red„ 11 rediti več. »In če delaš i rdijat, "^za razne voluharje,« pravijo “"ostdn iLPa so 'udi enoplastne. Ne- pisiil»v„ *hnsk° skupščino Ribnica in > jz S*1* Pozorj)n m» sozil!Ckarne. V njeni bližini so namreč šcl^s,tVai()nav“da^ot„v0p3>b|lr! prišlo, pričakala nepovabljene ^ polnima košarama, '»preizkuse vičev. Za Krleta bi bil sicer k j Mj napor, saj ima veliko drugih. p0|i,pl i drugim tudi to, zakaj beograj ,, jjW“), pr] ne (z)more redno pošiljati m it ^vflij^šii dov tega Miloševičcvega bm , o podjfrh že trafiki (ABC Pomurka-Gustins* •ejAop0v je), kar je Krle izposloval »« I Jade<<- , u .aplet°vi ] ZID — Zaradi najnovejših g«*. | notranjepolitični sceni je tud' berL ^ I čani vse več zanimanja za °sta posi0S3»i ^ Pred vrati že nov val srednješolcev Kot zdaj kaže, bodo srednje šole v dolenjski regiji prihodnjo jesen sprejele okoli 1530 novih prvošolcev — priprave za vpis teko že dalj časa — Tudi oddelki DOLENJSKA — Ne glede na to, kdo bo po ukinitvi sisov bdel nad šolami usmerjenega izobraževanja in kako bodo te financirane, mora vzgojno-izobraževalno delo teči po zastavjenih programih. Pomembna sestavina vsakoletnih aktivnosti za nemoten potek tega dela so priprave za razpis vpisa učencev v prve letnike in potem delovanje posebnih odborov, komisij in koordinacij vse dotlej, dokler niso zasedena vsa mesta. Tovrstne priprave na začetek šolskega leta 1990/91 so se na Dolenjskem in v Beli krajini začele že pred meseci, va- PESEM — Stanka Macur je ob spremljavi Janka Avsenaka z lov l Tasovn>»< izrazom občuteno zapela nekaj izvirnih uglasbenih pesmi ^ega literarnega kluba. Poezija, kipi in pesem kulturni večer v Lipovem listu — Predstavili Severin Šali, Ivan Zoran in Stane Jarm rami večer. Maijanca Kočevar, ki si je prireditev zamislila in jo tudi organizirala v sodelovanju z lastnikom restavracije, je predstavila novomeška pesnika Severin Šalija in Ivana Zorana, Jožko Kuselj pa je prebral izbor iz njunih pesmi. Nekaj sta jih prebrala tudi ustvarjalca sama. Večer sta popestrila še člana literarnega kluba iz Krškega, glasbenik Janko Avsenak in pevka Stanka Macur, ki sta predstavila nekaj izvirnih uglasbenih pesmi, kasneje pa še poskrbela, da je bilo vzdušje to noč v Lipovem listu prijetno in kulturno bogato. Jarmova razstava bo v Lipovem listu odprta do 29. novembra. Ljubitelji umetnosti lahko razstavljena dela tudi odkupijo. MiM ipovi P MESTO — V restavraciji i v dobravi pri Novem mestu ic^Mulh ^ novembra, pripravili 50 srTI * *oni < Ve*"er v tej jesensko-zimski . lovrstnimi prireditvami po-Lipovega lista Dušan Popestriti svojo ponudbo in , &ot?5°tOV‘t‘ P^g običajnih stori-pa ni/p®3 kulturna doživetja, hkra-2 ,Je’v katerem je gost, opleme-a.f iMn etn*kimi stvaritvami. Gre |'i^sle(liir^kPdrizadevanja>ki biJ'm lah' ,oVe^T ° S**1* bil kulturni večer v Lipo-v kamenju poezije, glasbe in [ ^očey; • '^emski kipar Stane Jarm Kstavji i^te v prostorih restavracije - . lesenih plastik, v tako ure- -I .. —'''»•III V IdMJ Ul C" olju pa je zvečer potekal lite- bo poslej brez prahu Nežicah spet gostovanja gledaliških skupin — —^avod za kulturo še vpisuje abonmaje_________________ JOu'yH,hŽ,ICE - P« 15 letih zatišja na brežiškega prosvetnega P>r^bal ,m “P61 obeta h0'! Pestra ,n j^^AboZ ma' ?Jskl sP°red se bo pričel v ^slS^gostlfS4' decembra, ko bo v Breži-j^Nr^ga j^ »jubljanska Draiaa z igro i naslov^ -) “Zalezujoč Godota«, ki irttlili.hje trap;L^Vog’ Poldeta Bibiča prika-fšov v, m'čnost medčloveških od-pretek težjjL t0rek, 19. decembra, se bo na jmpkj ledjujT1 °dru predstavilo Prešernovo |pb(ljrajt^Ce.|z Kranja z grotesko »Emi-mik3(V . ^Aktualna zgodba s komičnimi dotika osnovnih problemov zna napolniti dvorano. Z vpisovanjem abonmajev smo pričeli že petnajstega, možnost za vpis pa bo še do konca tega meseca. Cena stalnega sedeža za štiri izbrane gledališke predstave je 600.000 dinaijev in je plačljiva tudi v dveh obrokih. Tako ugodno ceno nam je uspelo zagotoviti samo ob izdatni pomoči občinske kulturne skupnosti in sponzoijev: Tovarne Pohištva, Term, Brebusa, Vzdrževanja voz in Ljubljanske banke Krško,« je povedal Kavdek. B. DUŠIČ nje pa so se vpregle predvsem strokovne službe občinskih izobraževalnih skupnosti in občinskih skupnosti za zaposlovanje. Tako je bil osnutek predloga za razpis učnih mest v prvih letnikih srednjih šol v novem šolskem letu pripravljen že na začetku letošnje jeseni in so ga 20. septembra že obravnavali in dopolnili na odboru za usmeijeno izobraževanje v Novem mestu. Predlog razpisa bodo ponovno obravnavali ob koncu novembra, nakar ga bodo poslali republiški izobraževalni skupnosti v potrditev. V zdajšnjem predlogu stoji, da bo treba v srednjih šolah dolenjske regije v šolskem letu 1990/91 razpisati 51 oddelkov za prve letnike oziroma zagotoviti učna mesta za okoli 1530 učencev, ki bodo v letošnjem šolskem letu končali osnovno šolo. Vpis naj bi bil skoraj enak letošnjemu, ko je mreža šol usmerjenega izobraževanja v primeijavi s prej dobila štiri nove oddelke v prvih letnikih. Predlog za vpis prvih letnikov v novem šolskem letu upošteva obstoječo mrežo šol v dolenjski regiji, posebne potrebe delovnih organizacij, generacijski priliv iz osnovnih šol in tudi že namere učencev. Največ prvih letnikov bi bilo, KONCERT ZA PRAZNIK NOVO MESTO — V počastitev dneva republike bo jutri, v petek, 24. novembra, ob 19. uri v tukajšnjem Domu JLA nastopil vojaški pihalni orkester iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Roberta Ivanoviča. Solisti bodo: pevka Simona Weiss, trobentač Ljuben Dimkaroski in Miroslav Belamarič (bas). SLIKE Z LEVSTIKOVE POTI TREBNJE — Dela, nastala v slikarski koloniji Po Levstikovi poti od Litije do Čateža, si bodo lahko ogledali tudi tukajšnji ljubitelji likovne umetnosti. Razstavo bodo odprli v soboto, 25. novembra, ob 16. uri v Galeriji samorastnikov, kjer bo nato na ogled do vključno nedelje, 3. decembra. kot že do zdaj, na Srednji šoli tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič v Novem mestu (20 oddelkov s 600 učenci). Na drugih novomeških srednjih šolah pa: na Srednji šoli pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve 7 prvih oddelkov z 210 učenci, na Družboslovni ekonomski srednji šoli 6 oddelkov s 180 učenci, na Srednji kmetijski šoli Grm 4 oddelki s 120 učenci in na Srednji šoli za gostinstvo in turizem 6 oddelkov s 180 učenci. V novomeških srednjih šolah bi torej bilo po tem predlogu v prvih letnikih kar 43 oddelkov s 1250 učenci. Srednja šola družboslovne in kovinske usmeritve Edvard Kardelj v Za mlade ni ovir Na 1. srednješolskem srečanju v Brežicah tudi vo-jaki iz Cerkelj BREŽICE — Brežičanom bo še dolgo ostalo v spominu prvo srečanje slovenske in hrvaške mladine, kije bilo 11. in 12. novembra. V okviru tega srečanja se je zvrstilo več kulturnih prireditev. Prvi je nastopil tamburaški orkester skupaj z dekliškim pevskim zborom KUD Trešnjevka iz Zagreba pod vodstvom znanega dirigenta in televizijskega urednika Boža Potočnika; solistka je bila Dijana Atanasov. Baletni studio iz Dubrovnika je zatem izvedel Ravelov Bolero in Delibesovo Coppelio, in sicer v koreografiji Inge Tudakovič, dekliški zbor Srednje šole Brežice pa je pod vodstvom Juriče Grakaliča zapel dve pesmi. Z recitalom romske poezije so se predstavile dijakinje srednješolskega doma iz Osijeka pod vodstvom Biserke Šoštarek. Prvi dan srečanja seje končal z uprizoritvijo Nušičevega Analfabeta. Komedijo so pripravili vojaki cerkljanske garnizije in dijakinje Srednje šole Brežice pod režijskim vodstvom Nenada Tudakoviča. Naslednji dan je bil najprej kolaž Smešna stran zgodovine, v katerem so sodelovali brežiške dijakinje skupaj z brežiškim dekliškim zborom, plesni studio iz Dubrovnika in cerkljanski vojaki. Srečanje seje končalo z uprizoritvijo Feydeaujeve kpmedije Držite tatu, ki jo je režiral Nenad Tudakovič. Želijo, da bi srečanje postalo tradicionalno. JGM Črnomlju naj bi imela v prvih letnikih 5 oddelkov s 150 učenci, Srednja šola tekstilne usmeritve v Metliki pa 3 oddelke z 90 učenci. V okviru teh šol naj bi odprli še 13 oddelkov za izobraževanje odraslih. I. Z. kultura in izobra- ževanje PESNIK V PIONIRSKI KNJIŽNICI — Na petkovem srečanju z mladimi bralci v novomeški Pionirski knjižnici, ki so ga pripravili ob 25-letnici te ustanove, seje Tone Pavček (na posnetku: stoji v ozadju) predstavil kot imeniten pisec pesmi za otroke in duhovit pripovedovalec zgodb iz svojega življenja, ki se mu je začelo pred 61 leti v Šentjurju pri Mirni Peči. (Foto: I. ZORAN) Pesnik med mladimi bralci Tone Pavček na slovesnosti v Pionirski knjižnici NOVO MESTO — Novomeška Pionirska knjižnica, ki od vsega začetka deluje kot oddelek Študijske knjižnice Mirana Jarca, praznuje letos 25-letnico obstoja. Srebrni jubilej je proslavila v petek, 17. novembra, popoldne s slovesnostjo, ki se je je udeležil tudi pesnik Tone Pavček. Dejavnost Pionirske knjižnice je obiskovalcem predstavila Slavka Kristan, ki to ustanovo uspešno vodi že več kot deset let. Navedla je več podatkov, ki govore o tem, kako se je knjižnica nenehno bogatila s knjigami, povečala obisk in število izposojenih knjig, poleg tega pa pestrila delo z mladimi obiskovalci in bralci z novimi, sodobnimi oblikami. V Pionirski knjižnici je toliko vsega, da o njej že dolgo ni več moč govoriti samo koto izposojevališču knjige, pač pa čedalje bolj kot o hiši, kjer sta doma tudi domačnost in razvedrilo. Mladi bralci iz nižjih razredov novomeških osnovnih šol so bili seveda najbolj veseli srečanja s pesnikom Tonetom Pavčkom, katerega pesmi in pesniške zbirke, napisane prav za šolarje, radi prebirajo. Pesnik jim je povedal nekaj pesmi in pojasnil, zakaj jih je na- pisal. Pripovedoval jim je tudi o letih svoje zgodnje mladosti, ki so mu tekla v Šentjurju pri Mirni Peči. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi manjšo likovno razstavo, pripravljeno v počastitev 25-letnice Pionirske knjižnice. Svoja dela, ustvarjena po motivih starih mojstrov, so razstavili učenci petih razredov OŠ Grm. I. Z. DORA PLESTENJAK IN DOMEN SLANA V NOVOMEŠKI SDK NOVO MESTO — V ponedeljek, 27. novembra, ob 18. uri bodo v novomeški SDK odprli razstavo akvarelov in olj akademske slikarke Dore Plestenjak in olja njenega sina akademskega slikarja Domna Slane. V kulturnem programu bo nastopil še en družinski član, Jan Pleslenjak-Miljkovič, učenec ljubljanske srednje glasbene šole, ki bo zaigral nekaj svojih skladb na kitari. Oba avtorja bosta predstavila nad 40 del. Na otvoritvi razstave bo o obeh slikarjih spregovoril in nato vodil po razstavi dr. Ivan Sedej. lirik1® litri£“ ________ liTni ^hRlcpl°St0ra’ Predvsem pa »gastar- tdi^lfaa v!?S-!av'*a *8ralca Ivo Ban in Po-)b‘*’1 fj« . s komedijo »Ob letu oso- tudibo Preke '^Jitikein^^.bol generacije, družbe, Fž! ‘le tna'0 kulturno sezono bodo popes-*!bo ke Oki prednov°letne predstave »So-n pladirKL.aVlorice Svetlane Makarovič itva ir*0 gledališče Trbovlje), pred-7 • f^Dinr!"a'erskega °dra iz Sevnice Ifl Nb Pr»Ve .zv'jače«, revija pihalnih H ""go ry-ia’ večer glasbene šole in Kavdri.' Zavoda m kultur0 Mi' bede ie PrePričan, da bodo pri--r ojr*v rvvt r° obiskane, če bodo le znali v dremave in kulturnih bi do'* ■V"tSajen<= Brežičane. -------- “tenstvo je že pokazalo, da Jič-Kj w----------——------------ TReSb°K° priznanje 'blicist ^E— France Režun, pesnik, 'ebnjp ’ i^dagog in knjižničar iz 'etaSV. Pomočnilc ravnatelja OŠ 'eDuKi -? b''va’Je dobil še eno viso-.: y‘v'enihJSko Priznanje. V petek, 17. pj.tibl-jubij, \so mu v Cankarjevem domu , po#ri je i te bralne kulture. Letos je Re-j jed'*°PoVo dip|'Ud' ^a8arJevo nagrado in SPESNI NASTOP e,ovrf)ven!b?aMELJ ~ v ponedeljek, 27. koŠiCtUrncm' if ^ ob 19' uri v tekajšnjem katf^llsk,. . mu predstavila gledališko-Idid^HtavnV* B,urkali5£e sester kranjskih ,,ial A Pa Vsc-kar ste želčeli vedeti o se- r8fl' (rUNMAJSKI koncert ruViVa(^ELJ - v ponedeljek, 4. de-a °b ur‘ v tukajšnjem kul-^'Sdntcertn °mu nova prireditev v okviru teVSil kT83 ab°nmaja za to sezono. Na-n°v' Ljubljanski pihalni trio. 1#^obus Novomeško tiskarstvo slavi že 170-letnico Današnja Tiskarna Novo mesto se je razvila iz Knjigotiska, ustanovljenega leta 1958 — O razvoju tiskarske dejavnosti na Dolenjskem bosta govorili razstava, ki jo bodo odprli v Dolenjski galeriji, in publikacija izpod peresa prof. Ludvika Tončiča__________ JSOM V OPERO 1 Ob v — ‘-'V/iTI * ’’m! 0Pern^Ek"* — Belokranjske ljubile-“i ietf SsDet e “metnosti bo Miniartov avto-£ Vil£‘odPe>jal v Ljubljano v torek, 5. j^j 'J10 bodo v Operi izvajali Verdi- %aa H j (2101-02) 23. novembra 1989 NOVO MESTO — Tiskarstvo ima na Dolenjskem, zlasti še v Novem mestu, zelo dolgo tradijo. Če upoštevamo geografsko Dolenjsko, potem moramo v zvezi s tem najprej omeniti grad Bogenšperk, kjer je pred več kot 300 leti delovala znamenita Valvasorjeva bakrorez-nica. V njej so med drugim odtisko-vali ilustracije za Slavo vojvodine Kranjske in druge knjige, ki jih je spisal in izdal polihistor baron Janez Vajkard Valvasor. Začetki tiskarske dejavnosti v Novem mestu pa segajo še v čas prosvetljenstva oziroma v konec tega obdobja, v leto 1819, ko sta umrla najvidnejša predstavnika slovenskega prosvet-Ijenstva Zois in Vodnik. Ugotovili so namreč, da izhaja do zdaj znani najstarejši novomeški tisk prav iz omenjenega leta. Gre za v Novem mestu natisnjeno šolsko obvestilo o razporeditvi učencev na novomeški »hauptschule«. Seveda je bilo obvestilo natisnjeno v nemškem jeziku in po vsej verjetnosti v Tandlerjevi tiskarni, kije potem pod tem imenom delala vse do leta 1865. Kasneje je s to dejavnostjo nadaljeval iz Ljubljane priseljeni Vincenc Boben, a je že po treh letih omagal, tako da je tiskarna leta 1876 prešla v roke podjetnega Janeza Krajca, tudi iz Ljubljane. Krajčev rod je izhajal iz Spodnjih Re-tij, kjer je bil doma tudi Fran Levstik. Janez Krajec je bil velik rodoljub, kar je imel deloma po Jožefu Blazniku, ljubljanskem tiskarju in založniku, pri katerem je nekaj časa delal, deloma pa prav gotovo tudi po Franu Levstiku, s katerim sta se dobro poznala in imela celo skupne načrte. Janez Krajec je svojo rodoljubnost izpričeval predvsem z izdajanjem slovenskih knjig in časnika Dolenjske novice. V Novem mestu je imel tiskarno, knjigoveznico in knjigarno. Zaslovel je s tem, da je ponatisnil Valvasotjevo Slavo vojvodine Kranjske (v več zvezkih, kot je v izvirniku), izdajal zbirko Narodna biblioteka, v njej ponatisnil Kastelčevo Kranjsko čebelico in izdal (»vesti Andrejčko-vega Jožeta (Josipa Podmilščaka) ter spise drugih avtoijev. Bralcem so se še posebej priljubili spisi Krištofa Šmida. Naklade knjig so dosegale po 1200 in več izvodov, knjige pa je Krajec prodajal naročnikom po vsej Sloveniji. Najpomembnejše Krajčevo dejanje pa je vendarle bilo izdajanje slovenskega časnika Dolenjske novice. Ta štirinajstdnevnik je dalj časa tudi sam urejal in vanj pisal sestavke. Zapustil je bogato dokumentacijo, iz katere je razvidno, da so Dolenjske novice, ki so sprva izhajale na štirih straneh, stavili v tiskarni in tiskali nad 50 ur. Toliko časa so porabili predvsem zato, ker je bilo v tiskarni malo ljudi in ker je bilo treba večino del opraviti ročno. Tudi samo tiskanje, čeprav na stroju, je bilo glede na današnje razmere prav zamudno. V začetku druge svetovne vojne je tiskarna, kije seveda imela nove lastnike, prenehala z delom. Kasneje so jo razvozili delno v Kočevski Rog del drugam na Kočevsko, kjer so stroji služili partizanskemu tisku. Po vojni se je nekaj teh strojev vrnilo v Novo mesto, kjer so poskusili obnoviti nekdaj tako sloveče tiskarstvo, a je moralo vse skupaj že leta 1947 utihniti. Šele po letu 1950 so spet nastajale krajevne tiskarne in takrat je dobila možnost tudi Dolenjska, z njo pa kajpak Novo mesto. Toda prej kot Novo mesto sta vsak svojo tiskamo dobila Krško in Kočevje. V Novem mestu je tiskarna spet začela delati leta 1958. To je pomenilo začetek in razvoj Knjigotiska. Slednji je najprej vedril v kleteh Študijske knjižnice Mirana Jarca, ko pa seje leta 1959 preselil na Glavni trg, je tam ostal kar dve deseletji, ne da bi imel možnost takšnega razvoja, kakršnega so zahtevale potrebe in čas. Minila so leta neuspešnega poskušanja, da bi tiskarske in grafične zmogljivosti združili ter jih mogli tako obogatiti in usposobiti, da bi v Novem mestu lahko tiskali tudi Dolenjski list, ki, ustanovljen leta 1950, nadaljuje čas-niško tradicijo predhodnika, to je Dolenjskih novic. Ko se je Knjigotisku ponudila priložnost preselitve v večje in ustreznejše prostore, je ni zamudil. Preselil seje v nekdanjo tovarno igrač oz. kasnejšo »Elo« na desnem bregu Krke, se kmalu osamosvojil in preimenoval v Tiskamo Novo mesto ter pod tem imenom postal znan tudi zunaj Slovenije. Od 1. januarja 1989 je pod okriljem Tiskarne, ki se je tehnično opremila za izvajanje najzahtevnejših tiskov, tudi Dolenjska založba. • Približno takšen je zgodovinski oris tiskarske dejavnosti na Dolenjskem, predvsem v Novem mestu, in s takšnimi ugotovitvami seje srečal tudi prof. Ludvik Tončič iz Dolenjskega muzeja, ko je pripravljal gradivo za publikacijo Pregled zgodovine tiskarstva na Dolenjskem in razstavo v Dolenjski galeriji, obe pa bosta posvečeni 170-letnici tiskarstva v Novem mestu in 30-letinci Tiskarne Novo mesto (kot neposredne naslednice Knjigotiska). Razstavo (originalnih tiskov, drobnih tiskov, knjig, časopisov iz vseh obdobij idr.) bodo odprli v torek, 28. decembra, ob 12. uri in bo potem na ogled več tednov. Bogato ilustrirana publikacija z navedenim naslovom bo na voljo ob otvoritvi. »Pobudo za razstavo in publikacijo je dala Tiskarna Novo mesto, da bi s tem obeležila svojo 30-letnico,« pripoveduje prof. Tončič. »Predlagala je, da bi v tej publikaciji bilo nekaj več zgodovine tiskarstva, zlasti še zato, ker kakega celovitega zgodovinskega pregleda o nastanku in razvoju te dejavnosti do zdaj nismo premogli. Go- vor je bil o približno 70 straneh zgodovinskega pregleda, ki naj bi ga pripravil jaz, temu pa naj bi bila dodana še bibliografija, ki bi obravnavala najpomembnejše dolenjske^ tiske. Bibliografijo naj bi pripravila Študijska knjižnica Mirana Jarca, pa se je pokazalo, da ta ustanova zaenkrat takšnega dela še ne zmore. Zato je ostalo le pri deležu, ki naj bi ga opravil jaz.« Prof. Tončič pravi, da seje dela lotil z velikim veseljem, ki pa je potem, ko je bil že do vratu v njem, začelo zlagoma plahneti. »Ko sem po konceptu, ki sem si ga izdelal, začel pregledovati vire, je kazalo zelo žalostno. Bilo je malo podatkov, na katere bi se lahko oprl, in predvsem zgodovinatji niso pustili veliko napisanega. Na srečo pa so veliko vsega pustili za sabo tiskarji in tako seje začela tudi bela lisa, ki se mi je sprva kazala strašansko velika, vedno bolj manjšati, dokler ni skoraj povsem izginila. Po nekaj mesecih sem lahko ugotovil, daje gradiva vendarle veliko, le da ga ni enako veliko za posamezna obdobja. To sem seveda moral upoštevati pri pisanju končnega besedila, kot bo natisnjeno.« Še največ gradiva je zapustil tiskar, založnik in knjigarnar Janez Krajec. Natančen, kot je bil, je v delovne, poslovne in druge knjige vpisoval mnoge podrobnosti. Tako je v zapuščini, ki jo je podedoval njegov sin prof. Janko Krajec, leta kasneje pa je obogatila Študijsko knjižnico Mirana Jarca, za kar je poskrbel takratni ravnatelj Bogo Komelj, tudi podatek, ki pove, da je Krajec leta 1877, ko je ponatiskoval Valvasotjevo Slavo vojvodine Kranjske, moral v Ljubljani kupiti kar 195,6 kg tiskarskih črk. »Malo ali skoraj nič gradiva pa ni po letu 1901, ko je Janez Krajec opustil tiskarstvo,« pojasnjuje prof. Tončič in dodaja, da je podobno malo gradiva ohranjenega tudi iz prvih let po zadnji vojni. »Bolje pa je, in to neprimerno, s tem, kar zadeva Knjigotisk, ki ima ohranjen arhiv od ustanovnega leta 1958 dalje. Pri pisanju pregleda najnovejše zgodovine Tiskarne Novo mesto oz. bivšega Knjigotiska sem se naslonil tudi na podatke, ki sem jih dobil neposredno od živečih ljudi. Upam, da sem delo opravil tako, kakor so mi to dovoljevali uporabni podatki in dostopni viri, se pravi, kolikor seje le dalo vestno in natančno.« I. ZORAN KRAJČEVA TISKARNA — Tiskarna; knjigoveznica in knjigama Janeza Krajca je na začetku 20. stoletja, ko je nastal pričujoči fotografski posnetek, delovala v hiši na začetku današnje Ceste komandanta Staneta v Novem mestu, in sicer tam, kjer se je več desetletij kasneje udomilo novomeško podjetje Vodovod. Na posnetku je tedanji kolektiv Krajčeve tiskarne. ■DOLENJSKI UST pisma in odmevi Sramotna cesta Edina rešitev bi bil asfalt — Cestarjev ni Junija letos je bila narejena nova cesta v Radence, največjo in najbolj nerazvito vas v krajevni skupnosti Stari trg ob Kolpi. Zal pa je zdržala, ob nenehnem popravljanju krajanov, le do konca avgusta, ko jo je neurje tako poškodovalo, da je ročno ni moč več popraviti. Z nje je namreč odneslo veliko materiala, v kanalih, ki jih je izdrla voda, pa se lahko poškodujejo avtomobili. Po takšni cesti vozi vsak dan kombi delavce v Stari trg, otroci pa hodijo 2 kilometra peš. Ko bo zapadel sneg, pa ljudje sploh ne bodo mogli iz vasi. Na cesto bi bilo namreč potrebno navoziti veliko materiala in ga utrditi, a tudi ta rešitev bi bila le začasna, dokončna bi bil le asfalt. Krajevna skupnost se je sicer s črnomaljsko občino dogovorila, da bodo cesto popravili in vzdrževali do asfaltiranja delavci Cestnega podjetja Novo mesto, a jih ni od nikoder. Ljudje pa so ogorčeni in obupani, toliko bolj, ker v Radence vodijo tri ceste, ki pa bi jih bilo bolje imenovati kar kozje steznice. MARTIN LINDIČ SAP odgovarja Sprašujemo za vas KOČEVJE, VAS-FARA — Poročali smo že o negodovanju občanov, posebno še iz KS Kostel, zaradi ukinitve avtobusne proge Kočevje—Reka, slabih avtobusnih zvez z območjem Banja-loke in zaradi počasne dostave pošte na območje te KS in iz nje v Kočevje, odkar je avtobusna proga proti Reki ukinjena. V zvezi s tem smo vprašali pri pristojnih na kočevski avtobusni postaji, na katero so naslovili podobna vprašanja že osnovna šola Vas-Fara in Društvo invalidov Kočevje. Odgovori so na kratko taki: Njihovo avtobusno podjetje opravlja prevoze na osnovi sklenjene pogodbe in tudi po voznem redu, ki ga je določila šola Vas-Fara. Če bi prilagodili vozni red sedaj izraženim (novim) potrebam šole, bi avtobus vozil v glavnem skoraj popolnoma prazen, tega pa si ne morejo privoščiti. Bolje bi bilo, če bi šola prilagodila pouk voznemu redu avtobusov. Avtobus za Reko ni ukinjen, ampak je le preusmerjen na progo Kočevje—Ljubljana, ki je ob konicah preobremenjena. KS Kostel ima zdaj trikrat na dan avtobusno zvezo s Kočevjem v obeh smereh, in sicer z avtobusi, ki odhajajo iz Broda na Kolpi ob 4.55, 6.00 in 8.20 ter iz Kočevja ob 12.15, 14.25 in 15.45. Ta KS ima torej občutno boljše zveze s Kočevjem kot območje KS Poljanska dolina ali KS Draga, ki imata avtobusno zvezo le enkrat na dan. Več avtobusnih zvez jim ne kaže vpeljati, ker bi bio potnikov premalo in bi imeli s takimi programi izgubo. Seveda bi tudi v takih primerih ustregli željam krajanov, če bi kdo (na primer izvršni svet občine) povrnil izgubo. J. P. PRISPEVKI ZA MEDICINSKE INSTRUMENTE V sklad za drage medicinske instrumente pri OO RK No rabili na končnem izletu. p, gfj NADREJA MED AVIONI i Učenci 3. razredov smo nacjLjo.{ em dnevu obiskali Zalog, j* ^ nem dnevu obiskali Zalog. ^ lenjske T oplice, Sotesko in Vjžj) č se ustavili. Ogledali smo si smo še na Frato in tam imeli F’ slj spomenikom padlih borcev-'-e)l ■ di prižgali svečke in položili c >. j(| 2 smo krenili mimo Brezove K, ..p r njenaprečenskolejališče. Naj r ,, t v pilotovi kabini. Še dolgo se i \ minjali prijetnega dne. ’ OŠ Milka ŠgJ) likovniki v NOVEM MEST11.J Tovarišica Marinka Mohorič. u likovno vzgojo, meje obves ^ odšla na povabilo Temelji'6, ,'* banke na srečanje mladih kipa mesto. Tam smo se zbrali vS“ nJiji jevega tozda Keramika. Najp n gl zdravila Marija Rus. Nato je'' $ ženec dobil kos gline. Imel' časa. Oblikovala sem deklico ' M naročju. Tisti dan sem sP°z”a e paf vih prijateljic, lepo presenečeni tudi &nlo Ljubljanske banke-so nam, da nam bodo izdelk bolnici in banki. .rJA- !i MAJA ŠKAKi> '1 OŠdr.Pa''!> J 35 let društva Melbourne Z MLADIMI JE UPOKOJENCEM LEPŠE — Posnetek je z zadnjega srečanja starostnikov v Brežicah. Starejši občani imajo zdaj tudi svojo postajo Rdečega križa, kamor se lahko obrnejo po nasvete in pomoč. Prostor so jim odstopili v Domu upokojencev. Dobivajo se vsak prvi petek v mesecu v dopoldanskem času. Tam jim izmerijo krvni tlak in bolne napotijo k zdravniku. Socialno ogroženim priskrbijo tudi oblačila in obutev. Obiskovalci postaje RK dobijo tam informacije o vseh oblikah pomoči, ki so je starejši občani lahko deležni. (Foto: J. Teppey) Mnogim bo ostalo v prijetnem spominu dvodnevno praznovanje 35-letnice ustanovitve Slovenskega društva Melbourne, ki je bilo 11. in 12. novembra letos. Praznično okrašeni društveni prostori in lepo urejeno zemljišče, ki obsega okoli 7 hek-taijev, so nudili obiskovalcem vso toplino slovenske domačnosti. V soboto zjutraj so se začela meddruštvena tekmovanja v streljanju in balinanju. Popoldne po kosilu je privabila mnogo radovednežev živahnost slovenskega vaškega sejma, na katerem so si lahko ogledali razstavo ročnih del, slik in drugih zanimivosti. Po popoldanski zahvalni maši s prošnjo po božjem blagoslovu v bodoče smo se zbrali v dvorani, kjer je predsednica Slovenskega društva Melbourne ga. Anica Markič pozdravila vse navzoče, med katerimi so bili tudi minister za etnične zadeve g. A frew McCutcheon s soprogo, predsednik občine Eltham g. Peter Graham s soprogo in še nekaj višjih državnih in občinskih uslužbencev. Dobro pripravljen kulturni r rogram, ki je sledil, je pod naslovom Sir /o od Slovenije — pozdrav Avstraliji s pesmijo n besedo prikazal lepote Slovenije od Prekmurja in Štajerske do Primorja. Slovo od zelene Slovenije je simboliziral prenos cvetlice iz vsake slovenske pokrajine na prostrano, od sonca ožgano celino, našo novo domovino Avstralijo. Po končanem kulturnem programu smo po stari slovenski navadi nadaljevali z veselico, brez katere slavje pač ne bi bilo popolno. Vreme nam je bilo naklonjeno tudi v nedeljo, ko je sredi vaškega trga nekaj mladih in starejših s posluhom za glasbo pokazalo nadarjenost za petje, igranje inštrumentov in recitiranje. Za zabavo otrok so bile ob prireditvi organizirane razne igre. Prejmite prisrčne pozdrave iz Melbour- VINKO MARN Melbourne Avstralija Zmaga izjemno močne volje Dr. Peter Kapš odslej tudi primarij — Študij me-dicine končal ob delu — Vseskozi prosvetitelj NOVO MESTO — Dr. Petra Kapša iz Zdravstvenega centra Dolenjske kličejo zadnje dni primarij. Ta visoki naziv so dr. Kapšu podelili v ponedeljek, 20. novembra, na slovesnosti v Ljubljani. Uradno proglašuje primarije republiški komite za zdravstvo, in to na predlog strokovne komisije, ki jo sestavljajo profesorji medicinske fakultete in člani Slovenskega zdravniškega društva. Kandidat mora izpolnjevati deset zahtevnih pogojev, od katerih je eden tudi objavljanje člankov in razprav v strokovnih medicinskih revijah oziroma publiciranje lastnega znanstvenenoraziskovalne-ga dela. Če upštevamo pot, ki jo je moral dr. Kapš prehoditi, daje postal to, kar je, še posebej, ker je bila ta pot precej samorastniška, na njej pa nemalo takšnih in drugačnih ovir, potem lahko zapišemo, da je pridobitev takšnega naziva tudi zmaga njegove silne volje. Kot pravi sam, je slednjo v življenju potreboval enako kot kruh, sicer bi bil danes vse kaj drugega. Neizmerno voljo in vztrajnost je moral Peter Kapš pokazati že v otroških letih, ko so doma v vasici Hrelin pri Starem trgu, ki je danes ni več, živeli na manjši kmetiji, zemlja pa ni nikoli omogočala brezskrbnega življenja. Ko je bil pet let star, je izgubil očeta in to je bil za vse hud udarec. »To je bilo 24. oktobra 1943, oče pa je padel kol partizan,« se spominja. »Mati je ostala sama za delo, preživljati je morala tri otroke in naj-maljšemu je bilo takrat samo pol leta.« Otroci pa še niso odrasli, ko jim je umrla tudi mati. Po vojni je Peter obiskoval osnovno šolo na Lazah. Potem je v Črnomlju končal nižjo gimnazijo, v Mariboru pa železničarsko šolo. Vedoželjnost ga je gnala še na mariborsko gimnazijo, kjer je tudi maturiral. Obenem je obiskoval še glasbeno šolo, igral pri mladinski železničarski godbi, se ukvatjal z jadralnim letenjem in se celo preizkusil kot padalec. Z gimnazijsko diplomo se je vpisal na višjo rentgensko šolo v Ljubljani in tam leta 1961 diplomiral. Službo je dobil v novomeški bolnišnici in se takrat za stalno udomil med Novome-ščani. Po vrnitvi od vojakov, kjer je postal rezervni sanitetni oficir, se je odločil za študij medicine, in to ob delu. Študij je končal v rednem roku, v šestih letih, in diplomiral prej kot povprečno redni študentje. Tako je najučinkoviteje zaprl usta tistim, ki mu niso zaupali, češ da še nihče ni doštudiral medicine ob polni zaposlitvi in da je tudi on ne bo. »Stažiral sem v Novem mestu in nekaj časa delal kot splošni zdravnik,« pripoveduje. »Bržkone se me bodo še spomnili v Mirni Peči pa v Novoleksu in Pionirju, kjer sem bil pogosto na službenem obisku.« Dr. Kapš se je potem v Ljubljani štiri leta specializiral iz interne medicine, hkrati pa študiral na tretji stopnji, smer pljučne bolezni, ter absol-viral na stopnji akademskega specialista. Ves čas po specializaciji seje ukvarjal s prvo stroko, postal vodja dispanzer- Prim. dr. Peter Kap* ja za pljučne bolezni in tub« 'A Novem mestu. Od leta 19'“ LjjjiMI čas na raznih vodstvenih P? ^jsljl okviru Zdravstvenega centra v „3? »Ob tem,« pravi, »sem še ve° čas za delo v ZRVS in pri R" j, yeliij mi dali srebrni in zlati znak R pfoSv^?| sem se ukvarjal z zdravstven0 P ^#1 in kakih dvajset let poučeval medicinske predmete naraZ. ,ie pa j šolal^Oloverr^nestu, Ml1,-|ol,cu n srednji zdravstveni šoli « ^a.nrj| in H pristavi: »Za vse to, kar sem s ^vijenjj sem dosegel, bom do *‘°n(?a|I1;jeb|! hvaležen svoji pokojni ženi, k' 0por^v kot medicinska sestra v velik0 ^inl mi pri tem izkazovala izjemfl “ vanje.« kašP3] Družina primarija dr. ^icrij je tako rekoč v celoti zavez®* j, sii»j Po očetovih stopinjah sta šla uVelja’^ va, od katerih seje starejši že kot eden najmlajših specialist0 ^ |dg va, od katerih se je starej: kot eden najmlajših specia _ stov v Sloveniji, mlajši pa že ^ jji študira na medicinski fakulte • i*!$ ljani. 8 DOLENJSKI LIST Št. 47-48 (2101-02) 23. novemb^ nar‘"l1 StfažiM «f.W Zanfi^f1 mestu narejene avtomobile R 5, popularne petice. dovA«n,e je neznansko, tovarniška cena R 5 campus je bila 9-Oon kot 40 milijonov dinarjev, kar je na črni borzi icflinn5 • • cena je z.a naš prenaviti avtomobilski trg iz-nu Spp ?riv^na- petica je z njo več kot konkurenčna citroe-Prispp')e 111 Zastavini floridi, v zadregi pa bodo tudi tisti, ki več a?,!10 na S°^e Vprašanje je namreč, ali je za komaj kaj 1MV r tom°bila vredno odšteti skoraj še enkrat več denarja. Predrl02 je v nekaj dneh izdal (P° vsei državi) okoli 2.000 v torpi/Unov za Pet*co z omenjeno ceno. Bili so razgrabljeni, borzi P5edzadni* dan veljavnosti predračuna, so na črni Rega a odstoP teSa koščka papirja ponujali 500 DEM. Nobe-Mtoinn*>n2a ni- da ie novomeška petica uspešno startala. že tair nnzur, generalni direktor IMV, je bil o tem prepričan niegnvrat j 0 se ie zdeI°’ da za IMV ni rešitve. Danes bi on in Re no,* 80delavci to lahko vsaj moralno vnovčili, vendar tega Večkrai°'7 0 le Posjovneži, ki se trudijo, da bi jim uspelo čim-jal at-Za naš časnik se je z Marjanom Anžurjem pogovar- fU iMv renault 5 pomeni za &k',.A S petico smo za- ■la/j sm/2'11 Podobo IMV. Z njo ',/3 i9gn Poravnali dolg iz leta 'J?p>V Ždai ; se )e IMV ustavila, bilo J d°Sraieno vse, kar je bobi„aitavlieno v ti8tem ob-°Prpmi- V le danes z vsem izdpt? Jena rovama, ki lahko lerr. m Ipd.000 avtomobilov na ,Jvbi ;jna5) M ;kulW •s razsw' RJA, -ef°- Naš Rena, i 88 V8t°pnica v družino ŠanipUi}t)1e bda kakovost. Vpra-R° i kakovosti je bilo prisot-pofin ’ ko smo se s Francozi bsove/i??1 °,programu. Hote- trCe/°Vostv Proizvodnji ka-SramR P°menda veliko. Proden »/c namreč ni enakovre-Proop0d°bnejšim Renaultovim drnon^IT10m. kriteriji za R 4 so 8aCni kot za R 5. fiealli ®Pre*nembe pa so bile, Re^Prav obveščeni, tudi v iRta*l^u*: Da. Beseda kakovost drup?? etu 1985 v Renaultu RauitCen zven. To, kar Re-dan z.abteva od sebe in nas kot ipK0,6*810 nekaj drugega, kljuij Dll° včeraj. Srečno na-resn'e )e> da smo se s Francozi lezi; Povezali v času, ko so tam f8t°Pnico više. Zdaj smo Ri jn "m mi. Kako samokritič-Haulr. blrdni so postali v Re-Podat i P°ve med drugim tudi Zgodil ’ da 8e )e lani prvič dobil °’da neki novi model ni tRain Ze'ene luči. Zaradi pre-dosp^kvalitete. Informacije o Zdaj ,fni kakovosti prihajajo d j e ti, a na J viš j a mesta v po-ProrL: 0sn°va dovoljenja za m/I ča ai?J0 ie kakovost. Naša sre-jJt le tiid^j^dutek za stvarnost J Pa katda 8mo se v IM V pome-I Zgoda-SVost* zavedeli dovolj tih 8/no Precej pred R 5, v le-ca j,: ■’ °8- Potem je prišla peti-)e imela poseben projekt kakovosti. Ta projekt je bil v Renaultu že standard, pri nas pa novost. Morali smo izobraziti ljudi. Najprej so zvedeli, kaj je to kakovost, nato pa jo je bilo treba tudi doseči. Prevladati je moralo tudi spoznanje, da se ne da nič popravljati. Popravljanje je velika izguba časa in kakovosti. V Franciji smo šolali nekaj sto ljudi in tako ustvarili bazo znanja za doseganje kvalitete. .. wm DL: Kako se je potem vse to obneslo v praksi? Anžur: Bi rekel, da tako, kot smo pričakovali. Nikoli nisem podcenjeval miselnega in delovnega potenciala naših delavcev. Ko smo začeli s serijsko proizvodnjo, je bila vsaka faza posebej preverjana. Vse faze smo odlično prestali, kakovost v nekaterih fazah je bila celo nad francoskimi standardi. Ni nobene bojazni, da kakovosti ne bi obdržali tudi v prihodnje. Zelo pomembno pa je vzdrževanje neke določene ravni kakovosti. Pri kakovosti je namreč tako, da jo je laže doseči, kot vzdrževati. Sicer pa moram reči, da smo bili v dobri šoli. Nadzornik kakovosti v IMV Revoz je bil Francoz, gospod, ki je bil predtem mož številka dve v matični tovarni petič. DL: Ob premieri petice smo lahko z veseljem ugotovili, da je to neka nova, nam doslej neznana tovarna avtomobilov. Anžur: To je zato, ker smo zelo dvignili tudi kakovost delovnega mesta. Brez tega ni kakovosti izdelka, avtomobila. Oboje pa, kar je najpomembnejše, zelo dvigne delavcem samozavest. Trdno sem prepričan, da je ta samozavest, ki smo jo dosegli, tako pomemben »izdelek« kot sama petica. DL: Je kakovost tudi ustrezno nagrajena? Anžur: Glede osebnih dohodkov smo še v starem sistemu. Z novim letom, ko bomo podjetje, se bomo trudili nagrajevanje uskladiti tako s kolektivno pogodbo kot z merili za dodatno stimulacijo. Dobro delo bo moralo biti bolj nagrajeno, trenutno pa je nagrajevanje odvisno (ne v polni meri) od kakovosti, deloma pa tudi od doseganja količin. DL: Nekateri še vedno mislijo, da je izdelovanje avtmo-bilov nekakšna ,šraulenciger’ industrija. D vomi so tudi glede obsega proizvodnje, števila avtomobilov. Anžur: Kot sem že rekel, je IMV Revoz tovarna, ki lahko naredi 100.000 avtomobilov na leto. Zagotavljam, da bomo prihodnje leto z enakim številom delavcev naredili 80.000 avtomobilov. Sestavljanje oziroma izdelava avtomobilov ni enostavna zadeva, kaj šele .šraufenciger' industrija. Konkurenca je vsak dan hujša. Uskladiti je treba kakovost, gospodarnost in produktivnost. Mi bomo pilotna tovarna za R 5. Vse spremembe in izboljšave, ki jih bo doživela petica, se bodo najprej zgodile v Novem mestu. Po drugi strani pa imamo tudi ambicije pri drugih Renaultovih programih. Povedati je treba, da je petica zelo posrečen avto, ki gre zelo dobro v denar. Na leto jih izdelajo 400.000 do 500.000. Je načrt, da jo bomo v Novem mestu izdelovali do leta 1994, tako za izvoz kot za domači trg. Jugoslovanski trg je za Renaulta bolj pomemben, kot se zdi na prvi pogled. Jugoslavija je deseti najpomembnejši kupec renaultov v Evropi, kupimo jih več kot Švicarji in toliko kot Avstrijci. Tega se v Renaultu dobro zavedajo. Če bi se razmere v Jugoslaviji uredile, bi tu nastalo tržišče za pol milijona novih avtomobilov na leto namesto sedanjih 250.000. Tak trg pa bi bil zanimiv tudi za druge, ne samo za Renaulta. Poglejte samo primer Španije. Ko je tam pred tremi leti začela ekonomija svobodneje dihati, se je število novih prodanih avtomobilov od pol milijona letno dvignilo na milijon. DL: Mi žal še nismo Španija. Kaj bo z IMV Revoz, če bo pri nas še slabše, kot je? Anžur: Naša stalna in strateška opredelitev je izvoz. Z izvozom dosežemo zaprto devizno bilanco, kar nas dela neodvisne od muhaste države, z izvozom lahko našo proizvodnjo držimo v mejah optimalnih količin, izvoz od nas terja, da nenehoma dosegamo kakovost na evropski in svetovni ravni. DL: Čeprav strategi jugoslovanskega izhoda iz gospodarske krize nenehoma prisegajo na izvoz, izvoznikom v zadnjem času ravno ne Cveto rože. Anžur: Položaj izvoznikov v Jugoslaviji — mislim na konvertibilne izvoznike — je trenutno zelo slab, morda celo kritičen. Tečaj dinarja v primerjavi s košarico trdnih valut ni realen, stimulacije za izvoznike so ukinjene, sep- Med knjigo in kruhom Pred tremi dnevi se je v Cankarjevem domu v Ljubljani končal 9. slovenski knjižni sejem. November je že lepo vrsto let tisti čas, ko slovenski založniki razgrnejo plodove svojega dveletnega dela in javnosti v pozni jeseni pokažejo, kakšen je njihov skupni »pridelek«. Sejmov vseh vrst nam ne manjka, vendar je slovenski knjižni sejem nekaj posebnega. Knjiga je — še vedno — zapisana z najplemenitejšimi črkami v zavest slovenskega človeka, je eden od temeljev kulture našega naroda ter njegove duhovne identitete. Slovenci smo s knjigo še posebno globoko povezani, saj smo si prav s knjigami odprli pot do plodnega jemanja in dajanja v zakladnici evropskega duha in se oprti nanje uspešno upirali poskusom narodovega izničenja ali pretapljanja. Zato je slovenski knjižni sejem pravi praznik, pa naj ga praznujemo v še tako mračnih razmerah, za knjigo še posebej mrakobnih, kot so sedanje. Letošnji sejem, posvečen 300-letnici izida Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, je bil bogat po predstavljeni knjižni beri in spremljajočih prireditvah. 31 razstav-lialcev (med njimi tudi naša Dolenjska založba), založnikov iz Slovenije in zamejstva, je na razstavne police postavilo več kot 6000 knjig, ves čas sejma so tekle številne druge prireditve, nastopi pesnikov in pisateljev, literarne matineje, predstavitve knjižnih programov in novih knjig, prikazi računalniškega stavčnega preloma, podelitve nagrad, razstave ipd. V Cankarjevem domu se je trlo mladine in ljubiteljev knjige. Vse je bilo tako, kot se za tak sejem spodobi in kot je bilo v navadi tudi na prejšnjih sejmih. Pa vendar ima 9. slovenski knjižni sejem nekaj značilnosti, s katerimi se razlikuje od dosedanjih. Močno ga opredeljujejo težavne razmere ki kroje usodo slovenske knjige, režejo mnogo Odslej ga bo Evropa kupovalajri nas Oktobra smo v Novem mestu zatuli i/delovati Renaultovo polito ki jih bodo polog vas lahko kupili tudi evropski kupci Velik dol naše proizvodnjo jo namreč namenjen zahodnemu trgu Evropa nam zaupa Zaupajte nam tudi vi m kRENAULT tembra in oktobra so izvoznike doletele dodatne obremenitve. Tako so nam carino na uvoz, namenjen izvozu, s stopnje nič povečali na 6 odstotkov. Ali si predstavljate, kaj to pomeni za IMV Revoz? Nič več in nič manj kot 80 milijonov francoskih frankov! Za prihodnje leto upamo, da bo bolje za izvoznike, čeprav smo seveda skeptični oziroma realni. Ne glede na to pa gledamo na prihodnje leto z optimističnimi očmi. Zlasti glede avtomobil- skega programa. Ce ne bo kupna moč padla res drastično, bo leto 1990 uspešno leto. DL: Sodelovanje IMV z Renaultom je pravzaprav prvo obsežnejše dejansko povezovanje Jugoslavije in Evrope. Anžur: Mogoče nam preveč laskate. Vsekakor pa je res, da nas ta pogodba z Renaultom dejansko pelje v Evropo. Sodelovanje s Francozi je eden od redkih že zgrajenih mostov. pretanke rezine kruha avtorjem in prav nič spodbudno ne delujejo na njihovo ustvarjalno zagnanost, hkrati ko založnike postavljajo v položaj proizvajalcev pločevine in plastičnih veder. Ob splošnem siromašenju, tako gmotnem kot duhovnem, je slovenska knjiga sicer res še vedno zapisana kot svetinja, namenjamo ji lepe in velike besede, v trdi resničnosti pa je očitno, da zanimanje zanjo zamira, saj se na trgu ne potrjuje. Podatki so neizprosni; prodaja leposlovne knjige se je zmanjšala za več kot 40 odstotkov. Človeku se zastavlja grenko vprašanje, ali zanimanje za knjigo ne upada, ker sc morajo ljudje odločati med knjigo in kruhom. Na mnogih od tiskovnih konferenc, ki so se vrstile iz ure v uro ter bogato izpolnile tudi sicer zelo pester program knjižnega sejma, si založniki niso mogli kaj, da ne bi znova in znova potarnali nad razmerami. Se posebno založniki tako zahtevnih književnih projektov, kot je Mladinska knjiga s svojo Enciklopedijo Slovenije ali Državna založba s projektom Slovenija, katerega žlahten predstavnik je Ogri-nova monografija o slovenski krajini, trdo čutijo, da bi se morala družba ne samo z moralno podporo, marveč denarno bolj angažirati v nacionalno pomembnih projektih. Založniki enodušno menijo, da bi morali nekomercialno knjigo iztrgati iz dušečega objema tržnih zakonov. Ali je prav, da na policah knjigarn niso stalno dostopne knjige slovenskih klasikov, poljudne in strokovne knjige nacionalnega pomena? Je prav, da so nase knjižnice brez številnih knjižnih novosti, ker si nakupa ne morejo privoščiti? mr as« Gotovo ne. Toda tako pri nas ta čas je, ker so založniki prisiljeni prodajati knjige po realnih, to je visokih cenah, pri tem pa tudi nekomercialno knjigo kar najhitreje prodati ali potegniti s polic, da jih ne obremenjujeje kot zaloga. Sejem pa je kljub vsemu povedanemu razkril tudi nekaj spodbudnih stvari. Spodbuden je pojav številnih novih malih založb in zasebnih založnikov, ki prinašajo v založništvo podjetnega duha, hitro odzivanje in model poceni knjige, ki nastaja hitro in brez nepotrebnih režijskih stroškov. Duha svobode, pluralizma in zavest o skupnem slovenskem kulturnem prostoru, ki tako močno opredeljujejo zdajšnje vzdušje v Sloveniji, je bilo čutiti tudi na sejmu; ob knjigah iz Slovenije je bilo mogoče videti bogato knjižno bero, ki nastaja onkraj meja slovenske države, pri zamejcih v Italiji in v Avstriji. Se več, na sejmu so bile prvikrat predstavljene tudi slovenske knjige, ki so prišle na svetlo onkraj Atlantika, v slovenskih izseljenskih otokih, o katerih nismo vedeli (smeli vedeti!) nič. Ne nazadnje so bile na sejmu izgovorjene tudi te spodbudne besede: »Zdaj je že skrajni čas, da v naši družbi odpravimo vse omejitve glede uvoza in prodaje knjige. Nobena cenzura in nobena omejitev ni dopustna. Svobodno misleči ljudje smo, ki imamo pravico, da prebiramo vse knjige po svoji svobodni odločitvi, saj 'se zavedamo, da je neomejen, svoboden pretok idej bistvenega pomena za naš razvoj.« Te besede predsednika RK SZDL Slovenije Jožeta Smoleta na otvoritvi sejma lahko vzamemo kot potrdilo, da je slovenska knjiga prestopila pomemben prag, prag svobode. Na vrata slovenskega knjižnega sejma je potrkal tudi novi čas, čas računalništva, ki knjigi odpira nove možnosti tako pri njenem ustvarjanju, tiskanju kot razširjanju. Prevod Svetega pisma je pred več kot 400 leti označil vstop Slovencev v Gutenbergovo galaksijo, na sejmu pa smo lahko videli tudi prvo slovensko »računalniško knjigo« — Sveto pismo Nove zaveze na štirih disketah. Je torej pred slovensko knjigo novih 400 let razcveta? M. MARKELJ V neobvezen premislek SVOBODNIM PLAČUJEJO SVOBODO Francoski predsednik Fran-cois Mitterrand je na tiskovni konferenci po večerji šefov Evropske skupnosti v Elizejski palači izjavil, da je dvanajsterica pripravljena z vsemi močmi priskočiti na pomoč Vzhodni Evropi, ob pogoju, da države, ki so se lotile reform, uveljavijo demokracijo, spoštovanje človekovih pravic in svobodne volitve, če prevedemo te besede v bolj ljudski jezik, bo evropski Vzhod, ki nedvomno naravnost hlepi po vsem tistem, kar od njega terjajo bogati zahodni strici za izpolnitev svojih želja dobil celo denar oziroma materialne nagrade. Na izgubi bi pri vsem tem bili edino komunistično preortodoksni vladarji, ki bodo jutri, če že ne danes na smetišču zgodovine. Za nas je zanimivo, kje je v tem dajanju denarja in drugih pomoči za nikoli dovolj demokracije in osebne svobode mesto Jugoslavije. Boiim se, da nikjer. In to ne glede na to, da je naš zunanji minister Budi-mir Lončar v evropskem parlamentu v Strasbourgu predstavnike 23 držav prepričeval v naše dobre namere in namene in s tem med drugim skušal popraviti mučen vtis, ki ga je nek drug naš predstavnik pred kratkim zapustil v Budimpešti. Lepotna napaka je, da Lončarju Svet Evrope ni mogel verjeti. Jugoslavija namreč ni demokratična država in narav- nost ironija je, da se Lončar dobrika tistemu evropskemu parlamentu, katerega delegacijo smo letos nagnali s Kosova kot preradovedno in nezaželeno. Vendar pa je to malenkost nasproti dejstvu, da v Jugoslaviji z izjemo Slovenije ni pripravljenosti, da bi Zveza komunistov sestopila z oblasti, ali pa vsaj dovolila, da bi jo ljudje ocenili na splošnih, neposrednih in tajnih volitvah, na volitvah, kjer bi se za svoj kos prostora pod soncem borila tudi še vedno (razen v Sloveniji) nelegalna alternativa oziroma opozicija. Se je kdo vprašal, kaj Svet Evrope meni o nedavnih volitvah v Srbiji? Lončarju jih gospodje iz Strasbourga sicer niso javno očitali, vendar je bilo našemu vodji diplomacije najbrž tudi brez tega dovolj mučno zaradi tako sramotne popotnice. V Jugoslaviji danes parlamentarna demokracija na zvezni ravni ni mogoča že zaradi fantastične različnosti med zveznimi enotami. V Strasbourgu sicer natančno vedo za razlike med Slovenijo in Srbijo, prav pa tudi, da je Jugoslavija še vedno ena država. Najbolj tanki pa smo pri človekovih pravicah. Kosovo je oziroma postaja sinonim za zatiranje drugačnega mišljenja, govore o politični diferenciaciji, v resnici pa se izvaja nacionalna. Izredno stanje na Kosovu, navzočnost modrih in sivozelenih oklepnikov ter proces zoper Vllasja in soobtožene so zadeve za naslovne strani najbolj uglednih in nepristranskih časnikov sveta. Tu ne glede na izid sojenja ne moremo dobiti zadostne ocene. Nekaterih reči ni mogoče pozabiti. Najbolj kruto je, da naša država ne more iz te slepe ulice. Sprva ilegalno dogajanje ljudstev je postalo del uradne in priznane politike dobršnega dela Jugoslavije. Tako dobršnega, da so nalašč ali zaradi nemoči nemočni predsedstvo države, ZKJ, zvezni parlament in njegova vlada. Dokler se ne bo zgodil končni spopad med pristaši protibirokratske revolucije in ostankom države, Jugoslavija ne more realno razmišljati o Evropi. Ge bo zmagala tako imenovana nenačelna opozicija, bomo sčasoma spet tam, kjer smo že bili, torej v Evropi, v nasprotnem primeru pa se nam obeta članstvo v RAJ (Romunija, Albanija, Jugoslavija), pri čemer velja pripomniti, da romunski sedež ni več tako zanesljiv kot njega dni. MARJAN BAUER »Vroči pes« zagrizel v politiko Trdimo l^hko — to pa se je pokazalo tudi na nedavni seji črnomaljskega izvršnega sveta — da se je gradnia kioska za hitro pripravljeno hrano na Trgu svobode v Črnomlju ali afera «vroči pes« že prevesila v politično afero. Morda se zdi na prvi pogled čudno, da je takšen kiosk povzročil toliko vroče krvi med Črnomaljci, vendar je začudenje veliko manjše, če vemo, da kiosk stoji v starem mestnem jedru, ki bi ga bilo potrebno še posebej varovati. Kot je v svojem mnenj u zapisal direktor Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta, je v več formalnih dokumentih navedeno strokovno mnenje, da sodi območje zgodovinskega mestnega jedra Črnomlja med pomembne ostanke naselbinske kulture na slovenskem ozemlju. Gre za tip »mesta na pomolu«, ki je v novomeškem, kranjskem, metliškem primeru podoben, ne pa povsem enak. Gre torej za historično dejstvo, kvaliteto in s tem za novo razvojno možnost. Običajno za tovrstno urejanje služba za varstvo naravne in kulturne dediščine uveljavlja II. varstveni režim. Ta zahteva ohranitev vseh bistvenih kvalitet in dopolnjevanje z velikim spoštovanjem do preteklosti. Prav iz razlogov, ki jih je navedel Grobovšek, so se predstavniki črnomaljske ZSMS zavzeli za to, da se ugotovi, na kakšen način je sploh prišlo do tega, da so v starem mestnem jedru začeli postavljati kiosk. In to le nekaj metrov stran od dvorca viteškega reda, v katerem je danes sodišče, od kulturnega spomenika torej, katerega barvo fasade je pred nekaj leti na zahtevo tukajšnjega izvršnega sveta moral določiti Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Zakaj takrat takšna skrb, sedaj pa je ob njem postavljen kiosk, ki z materiali in obliko predstavlja tujek, ki moti estetski čut. Kot se je pokazalo na seji izvršnega sveta, je ta gradnja povrh vsega še na pol črna. Investitor Ivanetič je namreč začel postavljati kiosk na osnovi načelnega sklepa komiteja za družbeni razvoj, ki mu je dal le ustno dovoljenje. Pismenega potrdila o priglasitvi oz. dovoljenja za postavitev m dobil. Na komiteju za družbeni razvoj pravijo, da zato, ker ga iz dosedanje prakse v drugih podobnih primerih ne bi mogli prisiliti, da objekt vključno z zunanjo ureditvijo takoj dokonča, in bi se postopek preko inšpekcijskih služb predolgo zavlekel. Toda če pustimo ob strani vprašanje, ali je prav, da so ustrezni organi dali le ustno dovoljenje in če je to tudi dovolj, nikakor ni moč mimo sklepa izvršnega sveta, ki je konec oktobra od Ivanetiča zahteval začasno zaustavitev del, dokler se ne raziščejo vse okoliščine. Graditelj pa, kot bi mu prepoved dala nov polet, je nadaljeval gradnjo, zlasti ob sobotah in nedeljah, ko ni v službi inšpektorjev. V izvršnem svetu zatrjujejo, da mu gradnje fizično ne morejo preprečiti, da pa od njihove prepovedi naprej gradi na lastno odgovornost. Sicer pa na komiteju za družbeni razvoj tako in tako neprestano zatrjujejo, da je kiosk začasen objekt, ki se lahko odstrani, če je potrebno. Kako pa je v črnomaljski občini z »začasnostjo«, se je potrdilo že večkrat. Za primer lahko vzamemo le začasno smetišče pri Vranovi-čih. Vprašanje je tudi, s kakšno lahkoto bo moč odstraniti kiosk v obliki kontejnerja, ki ima temelje — kot je dejal nekdo v prispodobi — kot biželel graditelj nanje postaviti celo železniško postajo. V ZSMS opozarjajo, da bo kiosk, če bo tam ostal, legalizirana črna gradnja. Daljnosežne posledice pa so potem znane: po zgledu tega dejanja bodo tudi prebivalci starega mestnega jedra brez strokovnih mnenj urejali staro mestno jedro. Zakaj bi za nekatere morala veljati stroga merila, za druge pa jih sploh ne bi bilo? In kar ob vsem tem še najbolj zmoti: nihče od odgovornih ni v tej aferi upošteval javnega mnenja. V izvršnem svetu pravijo, da jih je poklical le en občan, ki se je pohvalno izrekel o gradnji kioska, sicer pa jim je svoje soglasje poslala tudi skupnost črnomaljskih mestnih krajevnih skupnosti. Žal v skupnosti ni bilo o tem nobene javne razprave in samo podpis tajnika ne more biti legitimno javno mnenje. To pa ne pomeni, da je javnost tiho in ravnodušna do tega problema. Nasprotno! Predstavniki kulturnih organizacij so naslovili svoja pisma na ZSMS. Tako Ksenija Khalil v imenu črnomaljske ZKO med drugim piše: »Kiosk močno kazi podobo črnomaljskega trga, ki je spomeniško zaščiten. Ta kiosk je tako grd, da pravzaprav ne sodi v nobeno urejeno okolje, kaj šele v staro mestno jedro. Po svoji zasnovi ni tudi nič drugega kot začasen objekt za potrebe gradbišč.« Podobna so tudi mnenja Zavoda za izobraževanje in kulturo, občinske kulturne skupnosti, KUD Miran Jarc iz Črnomlja ter kulturnega delavca Silvestra Mihelčiča. člani osnovne organizacije ZSMS srednje šole Edvarda Kardelja — sicer največji potencialni kupci na hitro pripravljene hrane v spornem kiosku — pa so samoiniciativno z 82 podpisi podpisali peticijo pod geslom »Varujmo zgodovinsko dediščino in ohranjajmo stara mestna jedra!« Tudi studio D je le dan pred sejo izvršnega sveta pripravil kontaktno oddajo, v kateri so Črnomaljci izrazili odklonilen odnos do omenjene gradnje, okrog 300 pa jih je to s podpisi potrdilo tudi na stojnici, ki so jo v bližini spornega kioska postavili konec minulega tedna člani ZSMS. Komentar k temu gotovo ni potreben, omenimo lahko le še besede podpredsednika komiteja za družbeni razvoj Jožeta Strmca, ki je dejal, da ni rečeno, da bo kiosk tudi ostal, če bo javno mnenje drugačno. M. BEZEK-JAKŠE Družina Antončič pred vrati svoje domačije-mlina: mati Marija, oče Janez in sin Jože. Žago .1 :* ;»■: :::>‘tfišf v:sor‘' skl I 1 ' . r. i -' ■■ /. k‘i !:1 ‘ Ig Lojzovsin,jebilzc' Janez,Lojzovsinje u ----- malih nog namenjen za Takole se je spomnil & ■ začetkov Prejšnji n---- sva Antončičeve obiska » _ pomenila o zdajšnjm . kdanj ih časih. »Niso me zanimali. ^i^lcV^^vali' tudi delo na njivi mi "> .,gk» očetom sem večino dnev J Jjjber bil pri mletju v mlinu i ko izučil za mlinarja. Df'sp »eleži polju pa nisem bil ve ^ tolik minjam se, da sem e -u itdutekl; na pomoč pri okop®, ruze, a sem naredil ve ^ tn0 ^ kot koristi; s plevelom [eIt%n s, sekal tudi konizo- a pollfSes me niso več klicali ” [,jisliipr6i. postal sem mlinar. N iajatlatjno stov z mlinom in staro žago venecijanko, pa je podobno umetniško zabeležil. če pa bi v Antončičevem rodu ne bilo vztrajnosti in ljubezni do dela in tega, kar je ustvaril v tristo letih —tako daleč nazaj sega družinski spomin — bi mlin z žago ostal le na Jakčevi podobi in ob Pen-dirjevki se ne bi nič več mlelo. Pendirjevka se iz mračne globeli, zarezane v gorjanska severna pobočja, bistra in čila spusti na ravnino Sentjernej-skega polja. In tu je njene svobode konec, človek je ogradil njen tok, zravnal bregove in ji začrtal pot drugače, kot jo je skozi tisočletja sama ubirala. Regulacija (lahko bi rekli tudi nasilje nad potokom) je samo del splošnega človekovega podrejanja narave, spreminjanja okolja v njegovo korist. Ali pa je to resnično dolgoročna in trajna korist, je seveda vprašanje, ki se dandanes vse ostreje in vse bolj usodno zastavlja. Z regulacijo Pendirjevke se je ZLATI UHAN IZ RODA V ROD ke ni bilo, mlin je sta na ^ Antončičev rod izvira iz Pra-preč. Prapraded zdaj 83-letne-ga mlinarja Janeza Antončiča je imel na gruntu vedno tudi enega ali dva plemenska žrebca. Z njimi je prihajal na kmetije, kjer so imeli za zarod godne kobile, zato se ga je prijel vzdevek Kunjc. Ko so ga namreč otroci zagledali, so z vpitjem sporočali staršem: »Konj grel« (besedo konj pa domačini izgovorjajo »kujn«). ke m bito, mnn ‘ da Tudi drugi v rodu Kunjče-vih, Martin, je bil kmet, njegov sin Lojz pa se je že rad poprijel česa novega. Imel je posebno podjetno žilico in kot prvi v rodu je pomislil na to, da kruh lahko služiš še kako drugače kot s plugom. Na ravnici ob Pendirjevki, četrt ure hoda od vasi, je 1912. leta postavil mlin, čez šestnajst let pa še žago venecijanko. Mlinske kamne in -“sstsasSHS: Tradicijo rodu nadaljije Jože Antončič, kmet, žagar, rejec konj in še kaj. Zamisli mu nikoli ne zmanjka. Zdaj razmišlja o ureditvi turistične kmetije. (Nadaljevanje na 15 izgubilo tipično okolje, izginilo je rastje in žitje, ki se sicer oblikuje ob bregovih potokov. Podobno usodo doživlja tudi ostalo, kar se je iz starih časov ohranilo: šege in navade ljudi, poklici, načini dela, kulturna krajina. Vendar se Pendirjevka ne izlije v svoj konec le s spomini na svobodno prelivanje po gorjanskih kamnih in na vijuganje v senci vrb po dolini, del njenega zadnjega toka je še tak, kot je bil nekdaj, pred izlivom še teče v senci dreves, še se sreča s starim- mlinom in posluša enakomerni ropot mlinskega kamna. Pravzaprav je po zaslugi starega mlina ohranila del svoje struge nespremenjene. Kakega pol kilometra zunaj Prapreč pri Šentjernju-stoji Kunjčev mlin, kot mu pravijo po domače, sicer pa se njegov lastnik piše Janez Antončič. Po zaslugi njegovega sina Jožeta so pri regulaciji Pendirjevke opustili prvotni načrt, da bi strugo speljali mimo mlina, tako kot so naredili više ob potoku. Jože je izboril, da je mlin ostal živ, da struge niso spreminjali in so jo pustili tako, kot je ves čas bila. Za ta svoj boj je imel podporo v številnih ljubiteljih slovenske krajine od Božidarja Jakca do tistih, ki so že takrat videli, da je domačija z mlinom primerna za kmečki turizem. Jakca je navdušila idila domačije pod košatimi krošnjami bre- Že polni sedem desetletij Janez Antončič živi z roP nanJ' skih kamnov. Mlin je posodobil, tale na sliki pa še m ski kamen. >• »Lep je spomin na stari mlin« praznik občine metlika ☆ praznik občine met lika etlika slavi delovno, primerno času (nekaj let v vsej občini nima nobeno podjetje izgube, kar je redkost posebne vrste — Pregled mnogih novih pridobitev, med katerimi so zlasti infrastrukturni objekti {^JOtTino, delovno in primerno iii'^ani'luxa,erem živimo, bomo Šl° \ali..°bč,ne Metlika letos praz-ap1*'^nibarV0'Občinski praznik 26. nosa Draznik rpnnhlikp »- jMemh«' Prazr|ik republike 29. :lu nHe|65?er' Ne bo pa tudi letošnja ' SiPp,fcnik!ev. naše9a občinskega 8 i »Steku3,ni^ manj svečana kot vsa nl.j.f j?’ z9°bovine. V teh dneh se S C;Pomini vračajo v obdobje i A ,5ei7ket2Vne v°lne' v «as najtežji ^ noukuŠen*’ ko se ie začela pi-gkiP*1 druniik Rodovina slovenskega ;an‘°^0Qaii'h jugoslovanskih narodov. la '"^bra i oJ?oed 47 leti “ 2a no' 'ahf^aški1942 ~ ko so slovenski in IkniJiij Part‘zar,i v skupni borbi mj^orjn n.°y,ražno postojanko na Su-z o^PeveL1 Metliki, pomenijo velik pri-Pa^3ditvi i dokončni zmagi in pri Zla sta Si ®lovenske državnosti. Zato . na Metlika in krajevna ^^oinhf- ^ubor ta dan izbrali za °s' ^,r|Ski in krajevni praznik. n0 VsdL , C°letno Praznovanje občin-la anar3^11^3 Paie tudi priložnost BArtlgota^i120 doseženih rezultatov, fine kii, km°'da gospodarstvo ob-!Nak zaostrenim pogojem go-jre%|e'i lenia sorazmerno dobro poli r,Lr>gani:jSaii. že vrsto let nobena Pk,!Posi0' aciia združenega dela ni °sl l),oi»J^Ila.z 'zgubo. Fizični obseg ifevai n)e se ie iz leta v leto po-**%l0a'ln na podlagi podatkov o W | aJu v prvem polletju letoš-Švo r ®'a beleži naše gospodar-V Primerjavi z enakim ob-Netflia Poteklegale,a-Znani Pr°- '6iu'i„ ka,erimi se v gospodarstvu , uierr~ ■ '“rast v le^ Pmteklegci leta. Znani pro-eduio Ka,erimi se v gospodarstvu H o>>! •iv? praznik občine metlika ☆ praznik občine metlika 1 ------------------------------------------1 (kmetijska zadeu^a J ( ič-ctll/z&- N SOL O 68330 METLIKA TRG SVOBODE 3—TEL 068'58-26t, 58-379 Samo dolgoročno In pošteno sodelovanje med proizvajalci grozdja, sadja, mesa, mleka, krompirja In ostalih kmetijskih pridelkov na eni strani In Kmetijsko zadrugo na drugi strani lahko zagotovi trajno preskrbo s kvalitetnimi pridelki naših občanov. MERCATOR — »KIT« Kmetijska zadruga Metlika, ki jo sestavljajo temeljne enote TOZD Vinska klet In TZO Kooperacija, TOZD Trgovina na drobno, zagotavljajo uspešno sodelovanje z vsemi kmetijskimi proizvajalci, pa tudi z vsemi kupci In potrošniki. Članom zadruge, kooperantom, poslovnim partnerjem in ostalim i j občanom čestitamo za praznik občine Metlika in za dan republike j j __i mm belokranjska trikotažna industrija metlika Proizvaja in prodaja: • vse vrste sintetičnih in volnenih prej, • pleteno metrsko blago: vse vrste kaširanih in nekaširanih trikotažnih pletiv za usnjarsko, pohištveno in avtomobilsko industrijo ter vse vrste oplemenitenih (barvnih, beljenih in tiskanih) pletiv za nadaljnjo konfekcijsko predelavo in široko potrošnjo, in • trikotažne konfekcijske izdelke: moško, žensko in otroško trikotažno perilo ter vrhnja oblačila in kopalke. Obiščite našo industrijsko prodajalno v neposredni bližini tovarne, kije odprt3 vsak dan od 7.00 do 19.00 ure, razen ob sobotah, ko je odprta od 7.00 do 13.00 ure. čestitamo občanom in delovnim ljudem ob občinskem prazniku in dnevu republike praznik občin m 1 3 ^ Tol- n ik občine metlika IMP IKO n.sol.o. TOZD ČRPALKE - PROIZVODNJA ČRPALK IN AGREGATOV, n.sol.o. LJUBLJANA, JOŽETA JAME 12 OBRAT ELEKTROMOTORJEV METLIKA PROIZVODNI PROGRAM TOZD-a ČRPALKE proizvodnja črpalk in agregatov — proizvodnja drsnih tesnil — proizvodnja vgradnih elektromotorjev za črpalke za centralno ogrevanje servisna služba za svojo proizvodnjo ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU REPUBLIKE Industrija motornih vozil TOZD TOVARNA POSEBNIH VOZIL OBRA T SUHOR Krajanom krajevne skupnosti Suhor čestitamo za krajevni praznik, občanom občine Metlika za občinski praznik in vsem za dan republike Naše črpalke so dosegle kvaliteto drugih proizvajalcev črpalk, kar nam omogoča izvoz. IN DNEVU I ;i čestitamo ob občins; Obrtna zadruga Metlika 68330 Metlika, Partizanski trg 5 ,el-: '068/ 58-179, 58-201 telefaks: 21630, telex: 35686 YU OZMET tečun: 52130-601-14216/ Metlika_____________________ sedež zadruge /uprave/: direktor sPiošne službe Pravna služba tehnična služba računovodstvo AOP komercialne enote: obrtno zadrugo metlika Prevozništvo 0rganiziranje kiperskih prevozov 'n storitve z gradbeno mehanizacijo Proizvodna in storitvena obrtna dejavnost______________________ 29ključna dela v gradbeništvu r »iJ Ib 'i j u« 1 mi Čestitamo za Dan republike ☆ inles-RiBNicA v ■•‘V* ^ > S .*V> !. ^ - °6, V nico \rVr 13 glavi e bil dc !%zei >alsnei 'e- Moš *• spit ““o za; »Zdaj 'e?edc l%o iez.nj< Sla, Nalj 1 glave Sh dr( ' »Naj ?>■« se Si« ®eved, 23 ka: i Pa do «tar.f « 1 rrili Deli S jlez t Ves r S \ ;s C*en do konj je v Antončičevi družini tradicija. Jože je eden od najbolj zaslužnih, da sta se ki slere)a in konjski šport v Šentjerne jski dolini ohranila in da so rejci prišli do plemenitih pasem, Uveljavljajo že tudi na dirkah. Nadalje. r 1 Pienii 'er v lvanje z 10. strani) c° v mlin dekleta, in sila »i=Vre^aL, ki so jo položile je m,®Vo- Mladi mlinar Janez irjj',d0 brhkih vaških deklet lalan n ’n r°6no jim je poma-'e. to xfat' Cežke vreče z gla-te °®ki so imeli raje oprtni- ni8’° Sajah kaj d°Sti V mUn Pohajajo v mlin samo klikni!’n traktorji,« se je ne-hez “udomušno pojezil Ja-,eSova žena Marija pa je Nsal* a ’e Janez> 110 ie poplav Ženskam snemati vreče lljjpii’’ad z roko tudi malo u a mu je najbrž žal po ' Qr°bcenih trenutkih. Hi^ajveč dela je bilo po voj-1 loopi sPominja Janez. »Dela-8evert n°č in dan- Zdaj je dela ta jtau.?ani- Meljem še redno pa a 20 gospodarjev, več star m-6?1 vzetb ker sem že ijls*im, da sem najstarej-1 nar tu naokoli.« Sega'0 V mbnu zahteva moč-hez Ala trdnega človeka. Ja-Ves rnat0nčie )e tak- Sploh je > ez vs trdne§a zdravja. Ja-'pošknrf nesreče, ko ga je bil Dr, 1°yala brana, sploh ni koan,^ ravntktt. In medtem fle8et| dravniški kartoni osem-NniB tnikov običajno prena-#i. v J}1' §a Janez sploh imel 2dravi 0 k' ne bil trdnega [Prekuj’ ko Pa )e kot za šalo [ L ' 85-kilogramske vre-di cjv )e bilo treba, je nesel tu-taki vreči naenkrat. tal tj.Le pravi mlinar, je poka-kga UQl na Praznovanju svo-Pne °Semdesetega rojstnega Horna 18tikrat se je zbralo vse 'ao Mph°j bil° iih ie kakih itajj ^ d darili je za šalo dobil k Soin- 0 koruze; gostje pa so iti0ep/1 ’ da te8a tlarila ne bo ilvjjL ..Vzeti. A Janez je vrečo "'»»«,Sh0Selk0t,SV0- 8'RIJIN kruh poznajo tudi tujci ^ kunjčevem mlinu pa ne ,ta le m" !)° valji !z hiše opojno zadiši po j touJ® *e mlinski kamen in dan i ,valički. Skoraj vsak svea z biše opojno zadiši po hu ^Pečenem domačem kru-naihni® kruh dobro poznajo ca in t 'zbirčni gostje z Otoč-jah lbati tuji turisti, ki se na UstgJPjb ooteh po okolici za- tonfiA 0 na prigrizku pri An- »wjevih ‘Itoria Lepo zapečena Pakr.?’ ai®eča sredica in kre-Pegj kus, ki ga ima le v krušni takePei)en kruh, je pač nekaj 8a, kar pekarska industri- ja ne more ponuditi. Zato je zanimanje za Marijin domači kruh razumljivo. Marija izhaja iz številne Kr-hinove družine z Gradišča. Bilo je 15 otrok, prav Mariji pa se je namenilo, da je nosila moko v mlin in se spoznala z Janezom. Potem je šlo, kot gre v takih primerih že od pamtiveka. Ljubezen, poroka, družina, otroci. In Marija, ki jo še dandanes bolj vabi polje kot štedilnik, se mora ukvarjati s peko, ker ji gre tako odlično od rok. V kmečki peči speče tudi take dobrote, ki jih drugje ni mogoče več dobiti: ajdovo potico s sirom, različne zavitke, potice, po potrebi pa iz Marijine peči zadiši tudi po jagenjčku, odojku in drugih dobrotah. »Vse te reči se veliko lepše spečejo v peči,« pravi 65-letna Marija, ko nama razlaga svoje kuharske skrivnosti. »Pravzaprav pa sem bila kot dekle najraje na polju in sem kuhinjo prepustila drugim, kakor bi rada še sedaj, če ne bi bila taka nuja. Ko sem tukaj na novem domu prvič spekla kruh v peči, je tašča rekla: ,Za brus bo dober!’ Bil je namreč tako trd in tenak. No, sčasoma sem se privadila tem rečem.« Midva pa medtem pokušava toplo ajdovo potico, ki nežno hrustlja med zobmi, in kar ne moreva verjeti, da bi bila Antončičeva mati kdaj nespretna v teh rečeh. KONJI IN TURIZEM Zraven seveda paše kozarec domačega vina. Čisto je že kot cekin. Iz Antončičevih vinogradov v Tolstem vrhu je. Kakih dva tisoč litrov ga pridelajo letno, iz najžlahtnejših sort. Dovolj ga je za doma, za delavce pa še za goste. Ob potici in vinu pa steče beseda še o naj-ljubši temi mladega gospodarja Jožeta. To so konji. Če pomislimo, da so bili konji pri hiši vedno v čislih razen pri mlinarju Janezu, to niti ni čudno. »Pa je bilo v začetku sedemdesetih let s konjerejo tukaj v okolici Šentjerneja že kar kritično. Prišli so traktorji in hlevi so opusteli. Tedaj sem nabavil v Ljutomeru čistokrvno kobilo Peli. Zdaj imam v hlevu že osem konj in vsi so njeni potomci. Konje imam za prirejo, za dirke in za jahanje. Z njimi hodim tudi na razstave. Kobila Pevina, Pelina hčerka, je na razstavi v Gornji Radgoni dobila zlato plaketo,« s posebnim žarom pripoveduje Jože in seveda ne pozabi dodati, da to njegovo ljubezen do konj delita tudi hčerka in sin Borut. Samo po sebi je seveda razumljivo, daje Jože aktiven v šent-jernejskem konjskem društvu in da je predvsem zasluga sekcije za prirejo, v kateri dela, da je sedaj v šentjernejski okolici že kakih 30 plemenskih kobil. Mlin, konji, kmetija, vinogradi, vse je pri Antončičevih povezano v zanimivo harmonijo, ki kar kliče k novi dejavnosti, da bi bilo vse, kar je njihov rod s pridnim delom skozi stoletja združil, dostopno tudi drugim. Gre namreč za tradicijo v kolikor toliko neokrnjeni naravi, za domačnost, ki jo mestni človek, zlasti pa tujec, išče in potrebuje. »Žaga, ki smo jo postavili potem, ko je stara venecijanka utihnila, prinaša domačiji dodaten zaslužek, vendar je delo na njej naporno. Že dlje časa razmišljam, da bi se povsem posvetili kmečkemu turizmu. Skupine, ki sedaj prihajajo k nam preko Otočca, so zgolj prehodne. Oglasijo se tukaj zaradi domače hrane, uživajo ob neokrnjeni naravi, včasih jih popeljem tudi na prigrizek, pijačo in razgled v zidanico na Tolstem vrhu in z vsem, kar jim nudimo, so gostje zelo zadovoljni. Tukaj so bili že Italijani, Nemci, Švedi in drugi. Vendar je se to le občasno, neorganizirano, bolj usluga kot posel. Če bo kdaj možnost in če bi dobil nekaj pomoči, morda kredite, bi postavil ob mlinu še prostore za kmečki turizem. K temu me še bolj spodbuja to, da se oba, hčerka in sin, zelo zanimata za vse, kar doma počnemo. Pridnih rok torej tudi vnaprej pri nas ne bo manjkalo,« razmišlja mladi gospodar Jože, ki si bo, ko bo za to napočil čas, naslednji zataknil v levo uho zlati uhan Antončičevega rodu. S prijetnim okusom ajdove potice v ustih in pblna prado-mačijskih vtisov v srcih se poslavljava od Antončičeve domačije. Ko odhajava, za nama zvenijo zvoki melodije, ki je posvečena prav Antončičevemu mlinu pod Gorjanci. Melodijo in tekst je sestavil Jožetov brat Slavko, ki igra pri narodnozabavnem ansamblu Objem. »Lep je spomin na stari mlin...« pravi eden od stihov. Sedaj, ko sva preživela nekaj ur kot gosta pri Antončičevih, nama je še bolj dojemljiv. In vesela sva, da stari mlin ne bo ostal le v spominu, ampak ostaja živ, kot je še živ in poln načrtov Antončičev rod. TONE JAKŠE MILAN MARKELJ ^VV^\VXXXXXXXXX^VXXXXXXXXXXXXXXXXX>XXXXXXXXXXXXXXXX>aXXXXXXXXXX\»XVXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXVS.XXXXXXXXXX>XX\XXXXXXXXXXXXXXXXVXXXX\^ \ GRAdBEN0 INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO [ranr^in^infT^i //keramika VSE NA ENEM MESTU • 25% popusta za Izdelke keramike v vseh Industrijskih prodajalnah od 23. 11. —28. 12. 1989 • brezplačna Izdelava načrta za oblikovanje In dimenzioniranje peči, kaminov in kemičnih peči • dobava vsega materiala In montaža peči INDUSTRIJSKE PRODAJALNE: Ind. prod. tozd Keramika, Slakova 5, Novo mesto, tel.: 068/21-201, 23-298 Vošnjakova 7, Ljubljana, tel.: 061/317-984 Trpimirova 25, Zagreb, tel.: 041/410-523 GIP PIONIR NOVO MESTO TOZD KERAMIKA SLAKOVA 5 _________________________ tel.: 068/21-201, 24-298, 26-016, telefax: 068/23-213 XXv^\\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx'Ž SLOVENSKE KRAJINE »Videl in slikal sem zanimiva, neredko prav osupljiva krajinska prizorišča po raznih deželah sveta... vendar me krajina nikjer ni tako globoko prevzela kot na tej majhni zaplati sveta, kjer se gnetejo skupaj Alpe, Panonija in Sredozemlje,« je zapisal Dušan Ogrin v uvodnih besedah v svojo knjigo Slovenske krajine, ki je v dneh slovenskega knjižnega sejma ugledala beli dan pri Državni založbi Slovenije. Avtorjevo prevzetost nad raznolikostjo in lepoto slovenske kulturne krajine bo gotovo občutil tudi bralec oziroma natančneje gledalec njegove knjige, saj se je Ogrin v treh letih studioznega dela pri fotografskem beleženju tipov slovenskih krajin zares potrudil. Z občutkom, premišljenostjo in velikim znanjem je posnel nekaj stdtin barvnih fotografij slovenskih krajin od Pomurja do morja. Iz tega obsežnega gradiva je za natis v knjigi izbral le 182 slik. Med delom je obrusil tudi svoje poglede na problem krajine kot izjemne kulturne in pričevanjske vrednote v prostoru. Razložil jih je v spremnem besedilu, v katerem govori o ekološkem, gospodarskem in kulturnem pomenu krajine, o njenem nastanku in zgradbi, ogroženosti, varstvu in urejanju. Vsekakor pa osrednji delež v knjigi zavzemajo barvne fotografije, ki z vizualno govorico neposredno in sugestivno pričajo o vrednotah kulturne krajine, hkrati ko opozarjajo na njeno ogroženost. Knjiga v celoti daje bralcu doživetje krajine in gradi zavest o njeni izjemni pomembnosti. Morda bo pripomogla k tistim prepotrebnim premikom v slovenski zavesti, da bomo s prostorom ravnali tako, kot je treba. V tem pogledu je ura tik pred dvanajsto. M. MARKELJ ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE: NA ČETRTINI POTI Izšla je tretja knjiga »podatkov« in informacij o vsej slovenski preteklosti in sedanjosti, od gospodarskih in proizvodnih osnov nekoč in danes do naše politične, družbene in kulturne zgodovine, podatkov o stanju, do katerega se je naše življenje v vseh svojih predelih razvilo do današnjega dne«, kot je Enciklopedijo SloVenije v njenem prvem zvezku označil Josip Vidmar. Prvih nekaj sto izvodov je bilo natisnjenih v dneh knjižnega sejma. Za- nja, področja ali obdobja celovito in pregledno informacijo, podrobnosti pa uporabnik lahko najde v drugih stvarnih in biografskih geslih, hkrati ko v dostavkih z izbrano bibliografijo in literaturo zve, kje iskati še obširnejše informacije za določeno problematiko. Besedilo je opremljeno s 453 barvnimi in 486 črno-belimi ilustracijami. Na 416 straneh je 51 tematskih kart in zemljevidov, 222 reprodukcij, 66 grafikonov, 74 portretov itd. Tako knjiga ne samo nazornejše podaja posamezno snov, marveč je za bralca tudi privlačnejša. MiM OB RAZVRATNIH MUZAH Najrazličnejše oznake se držijo tistega dela erotične poezije, ki je v celoti zvezan moškemu inženskemu telesu oziroma najtesnejšemu stiku med njima. Tema tovrstnih pesmi namreč ni plemenito čustvo, hrepenenje, temveč gola mesenost, nagon, pohota, parjenje. O tem govorijo verzi na moč prostodušno, brez ovinkov in uporabljajo mnoge besede, ki so jih vsi slovarji knjižnega jezika okvalificirali kot vulgarne. Tu ni privzdignjenega jezika, kot ga srečujemo v lepi poeziji, temveč je pesem napisana dostikrat v na moč sumljivi in za omikani okus prav kvantaški govorici. Poleg tega se ta poezija često udejanja v posvečenih pesemskih oblikah (sonetih, stancah), rezerviranih za visoko literaturo, in jih na ta način tudi kompromitira. Pretirano velikih količin erotična poezija te vrste najbrž ne premore, kar pa je težko dognati, saj so pesmi še vedno tabuizirane, marsikje zaklenjene z mnogimi ključi. Tabuji pa počasi le popuščajo in avtor »nesramnih« pesmi ni več v nevarnosti, da ga živega sežgejo, kot se je zgodilo Claudu de Petitu, ki je končal v plamenih, ker je pred 300 leti dal na svetlo kar celo zbirko »sramotilnih« pesmi Bordel muz. Morala pa je potem tudi strašno dolgo čakati na objavo, vse do začetka sedemdesetih let 20. stoletja. Takrat je izšla antologija z besedili več kot sto avtorjev. Izbor iz te antologije smo nedavno dobili tudi pri nas, in sicer po zaslugi prevajalca Aleša Bergerja in Cankarjeve založbe, ki je knjigo z naslovom Razvratne muze izdala. V njej je 50 besedil 29 avtorjev. Izbor je dovolj obsežen in omogoča slovenskemu bralcu vpogled v vse, kar je značilno za francosko erotično poezijo. I. ZORAN ^Zabeleženo__________ ložnica Mladinska knjiga je obljubo, da bo enciklopedija izhajala vsako leto novembra, ponovno izpolnila, vsem težavam in pozabljenim podporam navkljub. Ta, za slovenski narod nedvomno zelo pomembni knjižni projekt, o katerega usodi je bilo slišati temne napovedi že lani ob izidu drugega zvezka, se torej nadaljuje, čeprav še naprej ostaja predvsem na plečih založbe. No, tretja knjiga od načrtovanih dvanajstih je tu in na-značuje četrtino prehojene poti. Vsebuje 1087 stvarnih in imenskih gesel, razvrščenih od Eg do Hab. Besedilo, ki ga je pripravilo 491 piscev, ponuja v geslih za posamezna dogaja- ČAS DEKLIŠTVA Zdravnica in publicistka Mi-riam Stoppard, ki je v svetu znana po vzgojno-izobraževal-nih knjigah, člankih, radijskih in televizijskih oddajah, tudi na našem knjižnem trgu ni neznano ime. Njeno svetovno uspešnico Biti ženska imamo tudi v slovenski priredbi, tej knjigi pa se je pred kratkim po zaslugi Državne založbe Slovenije pridružila še ena njena knjiga, in sicer praktični življenjski vodnik za dekleta Čas deklištva. t' f y i PEkLlŠTM Avtorica ga je zasnovala kot neposreden nagovor odraščajočemu dekletu. V njem se loteva prav vseh plati odraščanja, od telesnih sprememb v puberteti, vprašanj z zdravjem, videzom, družabnega življenja, življenja doma do družinskih kriz, odnosov do fantov, spolnosti, kontracepcije in življenja v šoli. Zaveda se namreč, da je odraščanje eno najtežjih človekovih obdobij, skozi katerega se mora sicer prebiti vsako dekle, vendar je zaželjeno da s kar najmanj zagrenjenosti. Najstnica zelo potrebuje nekoga, s katerim se lahko pogovori o svojih težavah, nekoga, ki ji pomaga prebroditi težave odraščanja. Avtoričina raziskava je pokazala, da starši najstnikom pogosto niso kaj prida v pomoč, zato je knjiga Čas deklištva lahko tak zaupen prijatelj, s katerim se bo dekle posvetovalo. Hkrati je knjiga namenjena tudi staršem, da bodo znali biti svoji najstnici v pravo pomoč. Skratka, knjiga Mi-riam Stoppardove Čas deklištva sodi v vsako družinsko knjižnico. MiM KNJIŽNI FIU.EGRAMI • Partizanska knjiga je v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Ljubljana izdala knjigo Vlada Valenčiča Zgodovina ljubljanskih uličnih imen. Imenovanje in preimenovanje ulic je svojevrstno pričevanje o zbujanju in ugašanju zgodovinskega spomina. • Boštjan M. Zupančič je pri založbi Komunist izdal knjigo esejev Bitje in hrepenenje. V razmišljanjih o hrepenenju se prepletajo znanstevene, filozofske in literarne črte. • Dr. Dušan Mlinšek je napisal zanimivo knjigo Pragozd v naši krajini, ki jo je izdala Biotehniška fakulteta. Avtor ob posredovanju tujih in domačih spoznanj razlaga bivanje pragozda. • Novinarjem, pravnikom, družbenopolitičnim delavcem in drugim delom strokovne javnosti je namenjen zbornik razprav Omejitve javne besede, ki je izšel pri ČGP Delo. NETZSCHE IN PIRJEVEC Slovenska matica vsako leto izpolni katero od vrzeli v prevodni filozofski literaturi s knjigami iz njene uveljavljene zbirke Filozofska knjižnica. To jesen je izšel prevod štirih tekstov Friedricha Nietzscheja, in sicer Somrak malikov, Primer VVagner, Ecce homo in Antikrist. Za vsa ta dela je značilno, da so nastala v zadnjem letu filozofovega življenja, ko je dosegel vrh svojega filozofskega samopremisleka. Spremno besedo Duh izgubljene resnice —evropska modernost je napisal Ivan Urbančič. V precej- mlajši, vendar nič manj potrebni in pomembni zbirki Slovenska filozofska misel, pa je Matica izdala doslej še nenatisnjeno filozofsko besedilo Dušana Pirjevca Estetska misel Franceta Vebra. Pirjevec, ki se je temeljito ukvarjal s problemom estetike, je s tem besedilom premislil estetiko slovenskega filozofa Vebra, edino zaokroženo tovrstno, misel dotlej pri nas. ?\l ZGODBE O PREŠERNU Janez Mušič spada med tiste prešernoslovce, ki so se še posebno skrbno in natančno poglobili v obsežno pričevanjsko gradivo o našem najbolj znanem in slavljenem pesniku. Rezultat njegovih raziskav sta dve obsežni knjigi, Sila spomina in Sodobniki o dr. Francetu Prešernu. Tem se je pridružila še tretja, ki pa je za razliko od prvih dveh namenjena mlajšemu bralstvu. Mušič je v knjižici Zgodbe o Prešernu, ki je izšla pri Založbi Borec, zajel pesnikovo življenje v 35 kratih, a žlathno in prijeto napisanih zgodb, s katerimi mladega bralca neprisiljeno vodi do osnovnih spoznanj o osebnosti pesnika, o okolju, ki ga je oblikovalo, o pesnikovih razmerjih do prijateljev in žensk ter tudi do vedenj o usodi pesnikove literarne zapuščine in njegovega rodu. Knjiga je opremljena z izbranimi dokumentarnimi ilustracijami, kar ji nedvomno povečuje privlačnost za mladi rod. m J flt m 4; 11 /i —.— Človek nenehno išče novo. Včasih mu ta iskanja uspevajo, drugič ne. Neuspehi so povezani z negotovostjo in obotavljivostjo, uspehi pa z občutki podjetnega nemira in s pravočasnostjo v odločitvah, ki gledajo naprej. Pri tem je človek lahko sam ali v uspešni in zanesljivi družbi. Nekateri so za ženske, nekateri za pijačo, nekateri hazardirajo, drugi životarijo, NEKATERI PASO ZA BIZNIS O vas vemo, da ste samostojni in podjetni, ozirate se za naložbami, ki bi se vam obrestovale in za partnerjem, ki bi mu zaupali. V Meblu vemo, kaj so uspehi. Naše ime in izdelke pozna mnogo ljudi doma in po svetu. Upravičeno smo ponosni nanje. Pripravljeni smo skupaj z vami razmišljati o novih, višjih in trajnih oblikah sodelovanja, ki bi bilo grajeno na čistih računih in profitno motivirano. Z vašo zagnanostjo in našimi izkušnjami nismo daleč od uspeha. Ne odlašajte in nas pokličite na telefonsko številko 065/22-611 ali 065/23-711. Tovariš Jože Sivec vas bo podrobno seznanil o naši nameri. Ugotovili boste,da se vaša in naša zamisel koristno dopolnjujeta. Med nami in vami bodi črka zakona in duh zaupanja ^ MEBLO SM-LJ. « © Konji, strast in poklic Bilo jih je naj ti vsepovsod po Sloveniji, kajti Trenci so imeli take poklice, da jih je služba po potrebi postavila zdaj sem, zdaj tja. Bili so intelektualci, državni uradniki, sodniki, zdravniki. Fantje so zvečina študirali na novomeški gimnaziji, tako da je katehet Ciril Ažman začudeno vprašal: »Kaj teh Trencev še ne bo konec?« Na- novomeško gimnazijo so hodili zato, ker je slovela kot dobra stopnica za nadaljnje šolanje, pa tudi zato, ker je njihov rod izhajal iz okolice. Praded je namreč leta 1792 kupil graščino Draškovec v bližini Šentjerneja in ta je bila poslej njihova baza, kamor so se često vračali. V njihovi lasti je ostala vse do konca druge svetovne vojne, ko je bila nacionalizirana. Upokojenega veterinarja Alfreda Trenca pozna vsa šent-jernejska fara, pa tudi širša Dolenjska. Nekaj zaradi njegovega poklica, saj se je v dolgih letih, ko je opravljal odgovorna dela pri razvijanju moderne veterine pri nas, veliko gibal okoli po terenu, pa tudi zaradi njegove ljubezni do konj, ki še zdaleč ni samo po- Zdravnik ne mara puške Fernandjovsko otožni nasmeh na njegovem obrazu skoraj nikoli ne ugasne. Tako je bilo tudi tistega dne, ko sem prispel v njegovo zidanico. Dolina je bila polna brezsmiselnih početij in potov, tam gori pa je vladal mir in sveta zbranost. Tam gori se je delalo vino in dr. Rudolf Malavašič se je temu poslu posvečal z vso zbranostjo. Notranjec, doma z Vrhnike, je postal še vinogradnik, ker ga je grozdje, ta plemeniti sadež, vedno nekako mikalo. Ampak tako je šele nekaj zadnjih let, ko je pred penzijo nekoliko zmanjšal obseg svojega dela, prej bi ne bilo časa za vinograd. Cas je posvečal svojim bolnikom. Naj je zvonec zazvonil sredi trde noči ali med prazniki, dr. Malavašič je odšel na pot. Sprva, kmalu po vojni, je hodil peš, potem se je vozil s kolesom, šele kasneje so za zdravnika nabavili motor... Njegova žena Asta, ki je pesnica, pravi, da je njen Ruda »fpeigeist,« svoboden duh, ki se ne pusti stisniti v noben kalup. In potem sam dodaja, da so ga doma imeli za komunista, kar je bilo v veliki premožni vrhniški družini domala greh. In ta premožnost se je izkazala kot greh v povojnem obdobju. Družino so razlastili, brat je bil ob življenje in dr. Rudolf Malavašič je prekinil študij medicine v Beogradu, kamor je bil poslan kot vojaški štipendist. »Nisem mogel več verjeti v tako idejo, ki je tako surovo obračunala z našo družino. V meni se je nekaj prelomilo.« In potem je medicino študiral naprej v Ljubljani in Zagrebu ter jo končal lota 1953. Dve leti je stažiral v Brežicah in se vsako soboto in nedeljo vozil v Ljubljano, kjer ga je čakala žena Asta z otroki. Ampak stisnili so zobe. Ko mu je dr. Čakš v Brežicah ponudil službovanje na Senovem, se je kmalu odločil za to. »Ne vem, ime mi je zvenelo lepo in pri- klicna, saj jo goji že od mladih nog. Tako je že dvaintrideset let tajnik konjeniškega društva v Šentjerneju. V tem času sta se konjereja in konjski šport v Šentjerneju zopet krepko postavila na noge in pridobila ali celo že zasenčila nekdanji sloves. Kako se je pravzaprav odločil za ta poklic? čili triinse-demdesetletnik se spominja svojih dijaških let: »Bili smo trije bratje in drug za drugim smo stanovali v bivši Clarici-jevi, pozneje Mušičevi vili v Kandiji. Jaz sem bil poslednji od dijakov iz naše družine. Verjetno bi se odločil za medicino, saj je bila že tradicija, da je bil eden od sinov v rodovini zdravnik. Ker pa se je za medicino odločil že eden od bratov, nisem dolgo premišljal. Veterinarska fakulteta je bila tedaj v Zagrebu, edina v Jugoslaviji, pa sem se vpisal. Seveda me je k odločitvi spodbudila tudi moja obsedenost s konji, pa tudi osebna poznanstva, ki sem jih takrat imel.« Študijska leta so polna sončnih spominov, povezanih z dolgimi počitnicami, potovanji po Madžarski, Avstriji in Nemčiji, kjer so bile znamenite kobilarne, ter dela s konji v Žrebčarni Kutjevo, kjer se je mladi študent veterine lahko izživel v svojem priljubljenem konjičku: jahanju. »Prav zaradi tega se mi s študijelfl ni nikamor mudilo,« se sedaj spominja tistih brezskrbnih dni Alfred Trene, »saj sem pri delu na žrebčarnah videl čudovite možnosti za strokovno izpopolnjevanje, pa tudi za poto- nagr Žreb je Wne ki V0VK iz Jfclil ki Nade Gal Vajenki č »o branje Rešite i * rešitev J8 našlo' SGla' So.sprij REšn , Nvili 'ankeje »bjtak talno f vanje, na katerih sem spoznal kaj se pravi vrhunsko delo s konji. Pri tem je bil moj zvesti spremljevalec fotoaparat. Fo-tografiranje je bilo del strokovnega dela, pa tudi hobi»e danes hranim več albumov fotografij iz tistih časov.« i Alfred Trene je bil na nelt | način človek brez pravih korenin, saj je sin zdravnika, katerega službeno mesto se )» razpenjalo med Krškim, Le' ljem, Mariborom in NoviminO' stom. No, rodil se je v Leskov; cu, od koder je doma tud njegova mati, in iz Leskovca se je prvo leto tudi vozil na Študij v Zagreb. Ko je študij t končeval, je že divjala drug3 j svetovna vojna, zato ga jedci' A II končal v Neodvisni državi H*- j !h>tBA vaški, kot novopečeni veter; | ms, o nar pa se je vrnil v rod« , NART, Leskovec, kjer je tedaj že ’v18 'AON dal Hitlerjev Tretji rajh. Ta) j strokovni kader krvavo P i treboval, kar je bila še sreC . j saj bi ga sicer mobiliziran n , -fronto. Tako pa so ga P0*4*, v Nemčijo, kjer je moral P magati pri terenskem de tamkajšnjim veterinarjem te pri pregledu mesnih P0®1*, Preživel je strahovita zave niška bombardiranja in d 2?. vel prihod zavezniških sil-1 di nova oblast je rabila veter narje. Tako je ostal še nek časa, hkrati pa vneto Pisar. domov, da bi zvedel, stanje in kako je z domačih1 Vendar se je vsa pošta vf3^.. Zato se je zavleklo vse tja sedeminštiridesetega le]3’ /:,, se je končno le odločil, da S : na pot. Domovina ga sprva . sprejela z odprtimi rokami, se je nekaterim zdelo, da se I zadrževal predolgo. Toda P dolgotrajnih formalnostih ; dejstva le zmagala in nuj* veterinar, poln novih spozna in strokovnih izkušenj, sc U zavzeto vrgel v izgradnjo P _ vojne veterinarske sluz- v Najprej v Ljubljani, P01033: Prekmurju, končno pa jc P šel, kot si je vedno želel, na lenjsko, kjer je po dolgih ta , njih po svetu vendarle poS korenine. To se je zgodno Šentjerneju, kjer je njego družina še pred vojno od H ljevih kupila nekakšno PrlS vo. Hiša ob cesti je med v°) .j pogorela, zato pa je obno Nobe horep ,,£dii dlovef zasuj Soc Dobe; Senia a 25. Tc io8Q Prvo !?kai vino lom deja lan, Rigi nih . S lan Pioi jetno, dišalo je po senu.« Asta pravi, da so jih na Senovem zelo lepo sprejeli, jim dali stanovanje. Zdravniška praksa v rudarskem mestecu. »Tedaj na Senovem niso bili vajeni kakšnih posebnih zdravstvenih standardov. Kasneje pa se je zdravstveni dom, tudi po zaslugi celotne ekipe, razvijal. Dobil je porodniški oddelek, bolnišnični oddelek, dispanzer za žene.« V zdravstveni dom pa so prihajali bolniki od Po-srede do Sevnice, če pa niso prihajali bolniki, sta šla zdravnika k njim. Družina je zaradi tega trpela, saj je bil dr. Malavašič cele dneve v službi. Sicer pa je bila tudi njegova pot do zdravniške diplome dolga in zapletena. Na medicino se je vpisal leta 1940. Končal je tri semestre, ko se je začela vojna. S študijem ni bilo nič, zato pa se mu je ponudila priložnost, da je stažiral v novomeški bolnišnici usmiljenih bratov in tako prvič v svojem življenju prišel v stik z Dolenjsko. Ko so partizani osvobodili Novo mesto, se je podal v Ljubljano, kjer pa so ga zaprli, nato je šel v Tržič, kjer je delal v Elznerjevi tovarni. Od tam so ga po najkrajši možni poti peljali v partizane, kjer je bil zdravnik v Kokrškem odredu. »Nisem maral puške, ker nisem tak človek. Komisar je bil razumen človek, pa mi je dal nekakšno pištolico, da bi bil vsaj približno podoben partizanu. Saj nisem znal streljati in še bal sem se, da bi mi tisto napravo razneslo v roki.« Kirurška praksa, pridobljena v Novem mestu, kjer je spoznal stv( več ziv i lev ske Po vai ko strelne rane, saj so usrnilje bratje zdravili tudi partiza < mu je prišla še kako pr1"' nespečnih nočeh pa je v mu je prišla še kako Pr3V’ nespečnih nočeh pa je v so ru premišljal o vseh opcijah, ki jih je videl, in odbirat jan, Ki Jin je viuei, in „rflv sto, kar naj bi mu prtšlo pra Konec vojne je končal 8 upravnik partizanske bom niče na Gosposvetskem P01] j »Vedno me je vleklo k P prostim ljudem,« pravi dr. w lavašič. In preprosti ljudje ga imeli radi in so večkrat p hajali k njemu samo po naS . v tej ali oni življenjski stis • Zgodilo se je celo, da je vso n . prebedel pri morilcu, ki se hotel predati milici, V dolg letni praksi se je nabralo od zgodb in častni član s*°j,va skega zdravniškega društ . ter priložnostni slikar, ka postati še pisatelj. Svoje zdra niške zgodbe bi rad poplsa knjigi z naslovom Upati je, da bo peharček P01 zdravih in rdečih jabolk, ka rih vonj tako spominja na n kdanjo domačnost, na majhh® kmečke izbe, kjer so do največja srca. »Spominjam ženske, ki je umirala za . kom. Pogosto sem hodil k m in ji tako nemara podaljšal ljenje za mesec ali celo leto-se je bližal konec, se mi Jev s hvalila za skrb in pomoč, čas je vedela, da bo umrla- . priznanje mi je bila najve nagrada za moje delo.« , » Zdaj imajo na Senovem o zobozdravnika, dva sP1 brana v vodoravnih vrsti-Ta. *?kšna: ZSMS, BUKVE, TOGOST, ETER, OMAN, TO-OsicnIDA’ PORTOROŽ, KAS, ^■J*losk,rtač,di,san- 45 1 m i NAGRADNA KRIŽANKA Krt°oPs’ ing’ pta’ unije’ vAone. Rart- operator, ares, la- mašiš Sužnji. f ttinfaena kulturna politika ne rePriklicati genijev na plan. £ M. MIKELN ll0VpPa svoboda nesvobodnega 3a.Je v lom, da drugega J. JAVORŠEK fatalizma ne more zgraditi po ' ' ' pa a*no vodstvo ha čelu. E. KARDELJ hnh d11 I skiJ1 teko popoln birokrat ! boi rPdrat, pa naj ima še tako PEVEC PESTNER AFRIŠKA REPUBLIKA SVETNIŠKA PODOBA POMAK- NITEV MORSKA RIBA ROPARICA UTEŽNA ENOTA ISKALKA BISEROV SL. PESNIK (JOŽE) PREBIVALKA AZ. DRŽAVE GR. ZAKONODAJALEC HRV. SKLADATELJ (KRSTO) ŽENSKO - . IME MIRUJOČI DEL ELEKTRIČNEGA MOTORJA RIKO DEBENJAK OVALNA SKLEDA PRIVRŽENCI PARIŠKE KOMUNE RUSKI GENERAL V OKT REVOLUCIJI (PETER) DEL OBRAZA JUŽ.AM. KAČA VELIKANKA GLASILO ITALIJANSKE KP VILKO NOVAK KEM. SIMBOL ZA TANTAL VRH V BERNSKIH ALPAH NEM, SKLADATELJ (WERNER) KOS CELOTE BARVA IGRALNIH KART SESTAVIL J. UDIR PRVI MOŠKI DOMAČA PERNATA ŽIVAL FIRMA V CrnuCah SOVJETSKA AGENCIJA KRILO RIM. LEGUE SESTAVINA ZEMELJSKEGA PLINA IZRAELSKA LUKA NEKDANJI SEKRETAR OZN HAM-MARSKJOLD KEM. SIMBOL ZA TITAN BOJNA VRSTA RADIKAL OCETNE KISLINE STEKALIŠČE JEZUSOVA MATI MOČ frvi Slovenec poletel pred 80 leti ^ novembra 1909 je v Velikih Rojah Edvard Rusjan opravil prvi polet z motor-j ^__ _______nim letalom lastne izdelave — Prvi na Balkanu I loRn,50^010’25.novembra,bomini-Prv et °d tistega dne, ko je poletelo | Hkanm°t0rno *eta*° na Slovenskem. kalk'*e -^il t° Prv‘ motorni polet na vincHH-’nje tore! ^Pis311 v z8°do-! i0rt). ud> kot prvi jugoslovanski modela* Žgodovinsko pionirsko laia2leJe opravil mladi Edvard Rus- tala je bilo narejeno iz smrekovine, bambusa in kovinskega okovja, podvozje pa iz kolesarskih delov. Na podvozje je bil montiran trovaljni motor, ki je zmogel kakih 25 KM. Posebnost so bila krila. Rusjan jih je zasnoval tako, da so imela v razponu dolžino 8 metrov in površino 32 kva- ki ’ 3lovenec iz Gorice, v letu Eda I, J* skonstruiral in izdelal po last-zarruslih ob pomoči brata Jožeta. jatl v . dejanjem se je Edvard Rus-Pion^ me<^ znamen‘te Slovence in Hu *rje motornega letalstva. Pripada Zar je to tudi dosegel. Zaradi te-1 ne le markantna osebnost, mar-pri,Pffvi vzornik in deloma tudi idol dratnih metrov. Bambusno ogrodje razi t njim generacijam,« je zapisal kril je prekril s prepariranim papir-I delas°Vakc Rusjanovega življenja in jem, vendar le na spodnji strani. Leta-; jan ^ndi Sitar v knjigi Edvard Rus- lo je bilo torej precej samosvoje. Pri i u-’. ki je izšla letos pri Partizanski konstrukciji se je Edvard sicer zgle- . v počastitev 80-letnice prvega doval po dvokrilcu slavnega motorističnega dirkača in enega od prvih letalcev Glenna Curtissa ter po francoskem modelu Farman III., vendar je v letalo vnesel precej svojega. Treba pa je poudariti, daje letalo tudi sam zgradil. V usnjen sedež, nameščen v spodnjem krilu za motoijem, je sedel izdelovalec in konstruktor Edvard, pognal je motor in letalo je zdrselo po travniku. Odskočilo je od tal, sedlo nazaj na kolesa pa se spet za kratek čas dvignilo v zrak ter padlo nazaj na tla. Skoki so bili vedno daljši in višji, med njimi pa tudi eden, ki so mu namerili 2 metra višine in 60 metrov Novo zdravilo tovarne Krka Rokovno srečanje na Otočcu je potrdilo prednosti N°v° MESTO — Prejšnji teden je bra v Gami hotelu na Otočcu, seje ude- vama zdravil Krka začela pošiljati na ležilo preko sto strokovnjakov iz vse &lrI'°iVo pravilo ultop (omeprazol) za Jugoslavije ter gostje iz tujine. Razgo-■ vljenje ulkusnih bolezni. Zdravilo vor je vodil prof. Nijaz Hadžič. O me-novost tudi v razvitem svetu, saj je hanizmu delovanja novega preparata je tek v redni prodaji šele dve leti. Zače- govoril V. Gjuriš, medtem ko je J. Na- ie v ^ne Pr°izvodnje in prodaje pri nas estal govoril o izkušnjah in testih ome- Ba c, a P°sPmmila s pripravo izredne- prazola v svetu, M. Jostič pa je razgrnil „ 'rokovnega srečanja specialistov za rezultate multicentričnega kliničnega ti„!roenterologijo, ki so spregovorili o preskušanja zdravila v 8 jugoslovanskih Im in domačih kliničnih izkušnjah klinikah. Sodelovali so še I. Rotkvic m ?d[?v!-!enja ulkusnih bolezni z novim " "J ” 11 *” ?l,’v' m p .vanskega motornega poleta. j)0v°8‘lejm°, kaj se je dogajalo 25. s *ei«bra pred 80 leti. , ket>!,e®a ^ne se Je na travniku vojaš-| pj ,Vadbišča Velike Roje pri vasi kjer ,1 !e^' med Gorico in Mirnom, tudiSta lme*a brata Rusjan postavljen ojj; hangar, zbralo nekaj prič: Pril■>,,.n‘ Rusjanove družine, nekaj jj ,te|jev, predstavniki goriške voza lc® (vojska seje seveda zanimala radoved S-Var^ ‘n nekai slučajnih BiUe travniku j® stalo letalo Eda I. Je teht0 ^ metrov d°lg dvokrilec, ki utal 180 kilogramov. Ogrodje le- dolžine, kar je v tistem zdaj že daljnem letu 1909 po mednarodnih pravilih veljalo za pravi polet. Eda I s pilotom Edvardom Rusjanom je torej uspešno poletela. Nekaj dni kasneje, 29. novembra, seje letalo še bolje odrezalo. Rusjana sta zamenjala zračni vijak z novim, ki gaje izdelal Jože, in nekoliko popravljena Eda I se je po 60 metrih zaleta dvignila v zrak in opisala lok, dolg 600 metrov. Tudi če bi strožji kritiki zanikovali polet 25. novembra, pa tega ni mogoče za polet 29. novembra. Bilje čisto pravi polet z upravljanjem letala. Tretji poskus z Edo I 6. decembra se ni končal srečno. Na prizorišču poleta seje zbrala velika množica ljudi. Vreme ni bilo najbolj primerno, pripravljalo se je k dežju, ki bi onemogočil polet zaradi Edinih papirnatih kril. Ker Edvard ni hoteLrazočaratl številnega občinstva, je pnprave pospešil in startal, še predno je bila steza povsem prosta. Pri zavijanju je s krilom letala zadel v konja, ki je vlekel kočijo ob vzletišču. Eda I seje zrušila ter se večkrat prekopicnila po travniku. Edvard pa je pred osuplo množico zlezel iz razbitin letala nepoškodovan. Razbiti Edi I je sledilo še osem Rusjanovih letal, s katerimi se je naš pionir letalstva uveljavil kot konstruktor, podjetnik, izdelovalec in letalec. Kaj vse bi ta nadarjeni Slovenec še naredil, lahko samo ugibamo. Življenjsko pot je končal mnogo prezgodaj. Leta 1911 seje 24 let star smrtno ponesrečil na letalskem mitingu v Beogradu. MiM (Vir: S. Sitar: Edvard Rusjan, Pk 1989) »Baroni« droge Neizmerno bogastvo kolumbijskih trgovcev ________z drogo_________ Huda bitka proti trgovcem z drogami in močnimi mamilarskimi šefi, ki divja v Kolumbiji, je prinesla v mnoge domove smrt in nesrečo. Na dan pa je prišlo tudi kaj presenetljivega in zanimivega. Predvsem je javnost zvedela, kakšno bajno bogastvo so si nagrmadili veliki trgovci z mamili na račun tuje nesreče. Policija jih je nekaj aretirala in spravila za rešetke, njihovo imetje pa je bilo zaplenjeno. V zaplenjenih razkošnih vilah »baronov« droge, kot sta Camilo Zapata, Pablo Escobar Gaviria in drugi, so naleteli na velikanske kopalnice v marmorju in z vodovodnimi pipami iz čistega zlata ter z ogledali iz srebra. V parku si je eden od »baronov« dal postaviti pravo srednjeveško trdnjavo z jezerom, bližnje okolje pa je bilo naseljeno z izbranimi živalmi in zasajeno z izbranimi rastlinami. Nek drug trgovec z mamili je bil očitno velik ljubiteljev divjih živali, saj sije na svojem 450 hektarov velikem posestvu omislil pravi živalski vrt. V njem je imel kar 2000 različnih živali, med njimi tudi nekaj izredno redkih. Pravo čudo pa je bilo zaklonišče, narejeno iz neprebojnega stekla in jekla. Praktično neuničljivo bivališče. Gradili bomo z odpadki Avstralski strokovnjaki odkrili postopek ža koristno predelavo trdnih odpadkov — Lahki betonski izdelki je mogoče pretvoriti v električno ali kakšno drugo uporabno obliko. Dosedanji testi so pokazali, daje tak ' način predelave odpadkov ekološko sprejemljiv, saj pri predelavi ne prihaja do večjega dodatnega onesnaževanja. Postopek je prestal vse teste, ki jih zahteva Agencija za varstvo okolja. Naša majhhost se kaže v tem, da smo neprimerno bolj sposobni videti negativne stvari kot pa kaj dobrega. B. PATERNU Američani vsako leto »proizvedejo« okrog 160 milijonov ton različnih trdih odpadkov. Kar 80 odstotkov jih odlagajo na odlagališčih širom po deželi. Ob takšni velikanski gori odpadkov pa se odlagališča hitro polnijo in vse zmogljivosti bodo izkoriščene že v prihodnjem desetletju. Že samo to preprosto dejstvo, da sploh ne omenjamo drugih težav, povezanih z odlagališči, kot je denimo onesnaževanje podtalnice, sili strokovnjake k iskanju ustreznih rešitev. Pri nas se prav tako otepamo s problemi odpadkov, zato so tuje izkušnje na tem področju gotovo zanimive in si jih velja nekoliko ogledati. Med rešitvami iz preteklih let je bila videti najbolj sprejemljiva tista, ki predvideva gradnjo sežigališč odpadkov. Še posebej zato, ker seje kazalo, da bi bilo mogoče uničevanje odpadkov povezati s koristjo, pridobivanjem energije. Vendar pa seje kmalu izkazalo, da sežiganje odpadkov ni kaj prida, saj je ekološko hudo vprašljivo. Pri izgorevanju trdih odpadkov nastajajo velike količine strupenih pepelov in izgorevanin, ki so potem ponoven problem, celo še večji, kam in kako jih shraniti. Zaradi koncentracije strupov je njihovo odlaganje zahtevnejše in predstavljajo takšna odlagališča veijo nevarnost za okolje. Pri slabšem izgorevanju nastajajo tudi nevarni strupeni plini. Vse to je navdušenje nad sežiganjem odpadkov močno zmanjšalo. Zanimivo novo rešitev so Američanom ponudili Avstralci. Strokovnjaki podjetja Neutralysis so razvili tehnološki proces, ki omogoča predelavo trdnih odpadkov v lahke keramične agregate, nekakšne keramične kamenčke, iz katerih je potem mogoče izdelovati lahke betonske izdelke. Postopek je zanimiv še z druge plati. Ne samo da omogoča koristno izrabo odpadkov, marveč se pri samem predelovanju sprošča odvečna energija, ki jo Eksplozivne bakterije Mikroorganizmi odstranjujejo eksplozivne od-____________padke______________ Nič novega ni, da znajo ljudje uporabljati bakterije za različne koristne naloge, od sirjenja mleka, hajanja testa do spremembe mošta v vino. Sodobna tehnologija je mikroorganizme vpregla tudi v zapletene procese tvorbe novih antibiotikov in drugih zdravil. Celo za reciklažo odpadkov se dajo bakterije koristno uporabiti. V novejšem času so odkrili kar nekaj postopkov, s katerimi uporabljajo bakterije za odstranjevanje onesna-ževalnih snovi iz plodne zemlje ter za čiščenje podtalnic. Posebno zanimiva vest o koristni uporabi bakterij pa prihaja iz laboratorijev Los Alamosa, kjer je biokemičarka Pat Unkefer s kolegi vzgojila bakterije, ki nevtralizirajo eksplozivne odpadke. pat Unkefer je pred leti med analizami tal po Ameriki slučajno odkrila, da so se bakterije, ki jih je našla v bližini tovarn razstreliv, piivadile na nenavadno hrano —eksplozivne odpadke. Bakterije jih prebavljajo v neškodljiv in nenevaren plin. Naloga raziskovalke je bila vzgojiti dovolj močne kolonije teh bakterij in najti pot do njihove praktične »izdelave«, tako da bi jih bilo mogoče razsipavati na območjih, onesnaženih z eksplozivnimi odpadki. To je raziskovalki ob pomoči sodelavcev tudi uspelo in prve bakterije, »strokovnjakinje« za razstrelivo, so tu. človek je hočeš nočeš suženj svojega drobovja. R. HEINLEIN Ženska ne zamudi nobene priložnosti. A. BASTOS Pokoj je najhujši dušni sovražnik. Iz pokoja se rodi dolgočasje. Dolgočasje pa je tolikanj neznosno, da žene človeka v obup ali topoglavost. J. MENCINGER Izobčena cigareta Britanski Ford pripravlja protikadilski program Že dolgo je znano, kako škodljivo je za nekadilce prebivanje v prostorih, kjer kadilci veselo in brezobzirno do drugih puhajo v zrak zdravju nevarni tobačni dim. Raziskave so pokazale, daje tako imenovano pasivno kajenje enako škodljivo kot kajenje samo. Prav to pa »počnejo« oziroma se dogaja z nekadilci, ko so skupaj s kadilci v zadimljenih prostorih. Boj proti škodlivim učinkom kajenja tako ne poteka le v borbi kadilcev s svojo škodljivo razvado, marveč tudi v zaščiti nekadilcev. Posebej poučen je primer Fordove tovarne v Veliki Britaniji, kjer so sklenili nekadilce povsem zaščititi pred kolegi, zasvojenimi s tobakom. Za 42 tisoč uslužbencev se bo v kratkem začel velik protikadilski program. Postopoma bodo dosegli, da bo veljala popolna prepoved kajenja v vseh sejnih dvoranah, dvigalih, na hodnikih in celo v straniščih. Kajenje bo prepovedano tudi v službenih vozilih, prav tako v vseh Fordovih uradih in skladiščih. Za najbolj trdovratne kadilce, ki delajo ob montažnih verigah, bo na voljo nekajminutni odmor, da bodo v posebnih prostorih potešili svojo strast. Sicer pa je zanje predvidena posebna terapija: tistim, ki se bodo uspešno odpovedali cigaretam, bodo podeljevali tudi denarne nagrade, kadilcem, ki svoje strasti ne bodo obvladali, pa se, vsaj pri Fordu v Veliki Britaniji, zaenkrat slabo piše. -MINI ZANIMIVOST:— ČLOVEK JE ŠE MOČNEJŠI Spopad med svetovnim šahovskim prvakom Garijem Kasparovom in najmočnejšim računalniškim šahovskim programom Deep Thought se je končal z zmago človeka nad elektronskimi možgani »Šah je nekaj več kot golo preračunavanje, zahteva fantazijo, intuicijo in neke vrste preroštvo,«je po spopadu dejal svetovni prvak. V pripravi je že izboljšan računalniški program, ki naj bi spravil na kolena tudi največje mojstre kraljevske igre. Kasparov se bo spoprijel tudi z njim. ^aViiom. ^^ja, ki je bilo 16. in 17. novem- 1. DECEMBER: SVETOVNI DAN AIDSA p Vetovna zdravstvena organizacija je ain ® as'la 1 • december za svetovni dan B. Vrhovac, v razpravah pa številni drugi udeleženci srečanja. Strokovnjaki so na srečanju potrdili, daje omeprazol, ki pri nas nosi prodajno ime ultop, zares nekaj novega med zdravili za ulkusne bolezni in da odpira nove možnosti v zdravljenju razjed na dvanajsterniku in želodcu ter spreminja ai2as'lal • december za svetovni dan dosedj[nje smeri Oljenja, za katere-cikTs,l° mednarodno man.festa- pfl so hili značjlni kirurški ^egi. izraz. prišla do izraza svetovna solidar- - ao izraza svetovna souaar- .1 v boju proti tej bolezni, ki je priza-d tiVse človeštvo. Letos je v ospredju s tematika aidsa in mladine. Mladi UuaVUOiiJv • -j — - -j ’ --- ga so bili značilni kirurški posegi. Izrazite prednosti novega preparata pred drugimi zdravili so v hitrem učinkovanju, hitri odpravi bolečin in veliki končni učinkovitosti. Prednost ultopa je So lematika aidsa in mladine. Mladi končni učinkovitosti. Prednost ultopa je Sv arnreč najbolj nagnjeni k temu, da v tudi v tem, da ga bolnik jemlje v razme-j.0Jadejanja in obnašanja vpletajo rizi- roma majhnih odmerkih le enkrat na dan v razdobju dveh tednov. M. MARKELJ LoJ ,~eJanJa m obnašanja vpletajo nzi-nia °" tem Pa x manj zavedajo tvega-23 infekcijo z virusom aidsa. Predzimski čas Razcvetena megla se oklepa vode, razodeva poznojesensko skrivnost. Mehke sence črnih jelš padajo na mirno gladino vode. Odmrle veje in gnijoče rastline dražijo nos. Vonj je značilen in domač. Odpira se modro nebo, misel se utrne v svetlobi sončnih žarkov. Besede in znaki so padajoči listi. Bilka, poparjena od slane, se zaziblje, klanja se meni samotnemu. Z golim obrazom gleda vrba v vodo, veje in vejice se solzijo. Tiha hoja me nese naprej, kot bi se bala, da me ne izgubi steza. Prifrfota sloka, ena in še ena. So kakor večnost in samota. Glasovi sivih vran odmevajo nad drevjem. Vse raztepene polnijo oči. Od povsod pritiska luč sonca na mirno gladino vode. Zelena žolna leti skozi hladen zrak. Valujoči krogi divjih rac se umirjajo. Noga izgubljenega človeka je vtisnjena v mehki zemlji. Koraki se oddaljujejo. Osamljenost me prime za roko. Odslej sva prijatelja. Podoben plahi mravlji capljam naprej. Rahlo zarisana pot se izgublja med drevjem in grmovjem ob vodi. Starega Suharja že načenja mah in srobot ga ovija. Sonce je potopljeno v vodo, drevesa prevrnjena na glavo. Rumenozeleni čižki obirajo storžke črnih jelš in tiho čebljajo. Črna žolna tolče po suhatju, kot bi dojela bistvo umiranja narave. Sliši se, kot bi zabijala žeblje za leseno krsto. Pričara podobo iz otroških let, ko smo se kopali ob starem drevesu in skakali na glavo s prve debele veje. Oči lažejo moji duši, tako čudno lepo je molčeče padanje kapljic slane na mimo gladino vode. Tišina je postala glasna, slišim utrip srca. Iz senc dreves ob vodi se premaknem naprej. Kljub temu da je hlad, se le čuti življenje. Oglaša se kalin s svojim tihim glasom, kot bi nekoga klical. Meglica izginja, napetost vodne gladine se sprošča. Očaran stojim in pazim, da se kaj ne izbriše. Zakriva obraz in tiho ihti v kapljicah slane. Padajo z vej in vejic in se razblinjajo. Vse se mi zdi dragoceno in svečano. Zaznavam šume lepo obarvanih liš-čkov na travnih bilkah. Obirajo seme in se oglašajo. Šoje tiho letijo, ne morejo se skriti pred očmi kragulja. Drobnih bitij poletja ni več, na oči se lovi hlad. Vrba žalujka žaluje za poletjem. Lipa, vsa gola in s polomljenimi vejami, ne lovi več čebel. Ponirki plavajo tiho, kot čolni. Mačka sedi pod jelšo in gleda za čižki. Nagnjen nad vodo zagledam ščuko. Gledam za listom, tresočim se na veji trepetlike. Vsak čas ga bo utrgal veter. Skrivnosti listnatega drevja kmalu ne bo več. Jesenski podlesek gleda iz zelene trave. Ne vem, koliko časa še. V poznojesenskem zraku brni zapozneli čmrlj, ogrelo ga je sonce. Čudežni so ti drobni glasovi. Zmeraj globlje oznanjajo sinice svoj vabeči klic jeseni. Ta sladki, stari glas jeseni. Koliko nemih listov leži na mirni gladini vode! Ne igram se več z metulji, ne prijemam prašnih krilc. Kačji pastirji se ne lesketajo več. Plotica hiti po vodni poti, da dohiti svoj trop. Še čutim Pri kameniti plošči toplo plitvo vodo, kjer smo se otroci kopali -in lovili ribice. Ta sladki začetek ob ' vodi, prva gorkota veselja. Črne jelše ob vodi mirno stoje, so kot uporniki, vedno pripravljeni na upor. Sam sem, nihče ne ve, da sem tu. Le voda, odeta v siv pajčolan, odseva v svetlobi sončnih žarkov. Zrcalno čista je in premišljujoča. Bela breza brez listja se mi zdi kot kakšen umetnik. Jesenska resa je vsa mokra od slane. Trstje in šibje na mirni gladini vode se .M.. m j; ne trese več. Vse, kar je bilo ustvaije-nega poleti, se umiija in umira. Živali se ne oglašajo več, prav tako ptice. Pot ob vodi se pogreza. Paziti moram, da ne obstanem v blatu. Zdi se mi, da črne jelše rastejo iz vode in gredo proti meni. Kot gluhonema se mi zdi poznojesenska voda, tišja od najtišjega. Vedno nekje drugje se oglašajo čižki iz jelš ob vodi. Detelj teše preperel les. Vedno bolj sem ujet v čare reke. Prej ali slej bo začel padati sneg. PETER VOVK POTA m sm? •a Avtomobile jemal po potrebi Delavci novomeške UNZ v zadnjih tednih razvozlali kar nekaj ugank — Četverica predrznih mladeničev je že na varnem —Preiskava se teče __________________________ METLIKA, NOVO MESTO, TREBNJE — V zadnjih lednih je dolenjskim delavcem organov za notranje zadeve uspelo razrešiti kar nekaj ugank in spraviti za rešetke več nepridipravov, ki sojih iskali tudi drugod po Sloveniji. Tako so ta čas v Ljubljani na varnem 27-letni Edhem D., enako stari Zlatko S. in 20-letni Dragan D. — zadnja dva so prijeli metliški miličniki — v celjskem priporu pa sedi 22-letni Sma- ilB. LE PRECEJŠNJA ŠKODA — 66-letna Karolina Renuša iz Strelca pri Novem mestu je miličnike obvestila, da ji je v času med 13. in 16. novembrom nekdo vlomil v stanovanjsko hišo. Neznani storilec je na silo odprl balkonska vrata in nato preiskal podstrešne prostore. Odnesel ni ničesar, z vlomom pa je povzročil za 5 milijonov din škode. VLOM V AVTO — 15. novembra ob 16.30 je 50-letni Karel Hace iz Novega mesta parkiral svoj osebni avto za D<>-mom kulture na Muzejski ulici v Novem mestu. Haceta k avtomobilu ni bilo do 22.15, ta čas pa je nekdo izkoristil za vlom. Razbil je steklo na zadnjih vratih, skozi odprtino odprl šipo in z zadnjega sedeža zmaknil kovček. Na njegovo nesrečo so bili v njem zgolj brezvrednostni papirji. IZGINIL VITEL — 28-Ietni bojan Schweiger iz Črnomlja je že 4. novembra v Kočevskem Rogu napravljal drva in jih vlačil k cesti. Ko je delo končal, je s traktorja odbil vitel in ga spravil v gozd. Neljubo presenečenje pa gaje čakalo 18. novembra, ko seje vrnil po vitel. Nekdo mu gaje namreč med tem časom ukradel in ga tako oškodoval za okoli 60 milijonov din. Najprej nekaj o prvi trojici. Po podatkih novomeške UNZ naj bi 14. septembra letos dopoldne vlomili v stanovanjsko hišo Leopolda Ratajca v Češnjevcu pri Trebnjem in mu odnesli verižico, 1.000.000 din in dve motorni žagi. Istega dne dopoldne pa naj bi obiskali stanovanjsko hišo Smiljane Kos v Črmošnjicah pri Novem mestu in ji odnesli več zlatega nakita, 150.000 din in še nekaj drugih stvari. Zlatko S. in Dragan D. pa sta osumljena vlomov v stanovanjski hiši v Primostku. Letošnjega 20. septembra, dan predno soju prijeli metliški miličniki, naj bi si tam prilastila 5 milijonov dinarjev. Še pestrejša in zanimivejša pa je zgodba 22-letnega Smaila B., starega znanca organov pregona, kije že bil na prestajanju kazni v Zenici. Smail je 18. avgusta letos v Velikem Gabru pri Trebnjem ukradel osebni avto Jugo, last Alojza Marolta. Z njim seje prevažal po Hrvatski, med potjo iz Karlovca proti moiju pa je ostal brez goriva in vozilo pustil blizu Otočca. Mesec dni kasneje se je z avtomobilom Z-128, ki gaje ukradel na območju Postojne, pripeljal v Belo krajino. V Gradcu je našel boljše vozilo, eno leto star BMW 316, last Maijana Ceijanca. Smail je v avtomobil vlomil in našel v predalniku ključe za zagon motoija, tako da nadaljnje delo ni bilo težko. Z beemvejem se je odpeljal proti Hrvaški, že naslednjega dne pa se vrnil do Novega mesta. V Je-dinščici je vlomil v dve stanovanjski hiši v času, ko so prebivalci počivali. Odnesel je nekaj prstanov in žensko uro, ter se s plenom vrnil na Hrvaško. Sreča pa le ni bila vselej na njegovi strani. V kraju Vrhovin blizu Otočca seje zaletel v tam parkirani tovornjak. Smailova predrznost je bila navzlic nesreči takšna, daje krajanom, ki so mu pomagali poškodovani avtomobil odstraniti s ceste, natvezel, kako je BMW njegov, in jim naročil, naj poskrbijo za njegov prevoz v Banjaluko. Krajani so ga nato odpeljali do bližnjega motela, kjer pa jim je za protiuslugo ukradel golf in se z njim nekaj naslednjih dni prevažal po Slove-mji in Hrvaški. Mladi Smail B. je imel poleg teh na vesti še nekaj drugih grehov. Tako ugotovitve uslužbencev novomeške UNZ kažejo, da seje že apri|a v Novo mesto pripeljal z Reke prav tako z ukradenim avtomobilom in ga, ko mu je zmanjkalo goriva, pustil pred novomeško bolnišnico. Prav tako nekateri zbrani dokazi kažejo, daje Smail še večkrat vlomil na območju Slovenije in Hrvaške, do konca preiskave, ki bo sume bodisi potrdila, bodisi ovrgla, pa ga čaka bivanje za rešetkami. B. B. Pri vinjenih šoferjih krajša zavorna pot November — mesec boja proti alkoholizmu IZGINILI NARKOTIKI NOVO MESTO — Med minulo soboto in ponedeljkom je neznani storilec obiskal lekarno internega oddelka novomeške bolnišnice na Partizanski cesti. Na še nepojasnjen način je vanjo vlomil in odnesel več narkotikov, po neuradnih ocenah je bolnišnica s tem oškodovana za okoli 7 milijonov din. Ugrabljena in posiljena? Mladoletno dekle prijavilo, da so jo ugrabili neznanci in jo večkrat posilili ____________ MOKRONOG — Da vsaki prijavi, še posebej, če je izrečena v stiski, ne gre verjeti, vedo delavci novomeške UNZ že dolgo, novo potrditev temu pa so dobili sredi tega meseca. Mladoletna krajanka je 8. novembra mokronoškim miličnikom vsa zgrožena hitela pripovedovati, kako sojo 2. novembra neznanci ugrabili in zatem večkrat posilili. Zgodba seje sprva zdela veijetna predvsem zato, ker dekleta med 2. in 8. novembrom resnično ni bilo doma. Stekla je preiskava, možje postave so predvsem prevajali dekletove izjave in kmalu ugotovili, da ima njena zgodba preveč lukenj, da bi ji bilo moč verjeti. T udi resnica je kmalu prišla na dan: dekle je navedene dneve, ko naj bi bila v krempljih posiljevalsko razpoloženih ugrabiteljev, preživela pri prijatelju. Za tako dolgo odsotnost od doma je bil seveda potreben tudi primeren izgovor, pa četudi v obliki lažne prijave miličnikom. Vožnja na črno pelje v zapor Za kršitelje prometnih predpisov predvidene desetkrat večje kazni — Vinjeni vozniki in tisti brez izpita in dovoljenja bodo morali v zapor_________ Kar dolgo je zvezni sekretariat za promet in zveze potreboval za ugotovitev, da dosedanji preventivni in tudi represivni ukrepi na naših cestah niso dali domala nikakršnih rezultatov. Pred dnevi je zategadelj skupščini SFRJ dostavil osnutek novega zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, v katerem so za kršitelje določene znatno strožje kazni. A še predno jih pogledamo, že lahko ugotovimo, da tudi te kakšnega večjega reda na naših cestah zaradi galopirajoče inflacije ne bodo naredile. Novi zakon predvideva, da bo poslej potrebno za prekoračitev hitrosti za deset kilometrov nad predpisano potrebno plačati na kraju samem 150.000 din, NUDIST MED MILIČNIKI NOVO MESTO — Z rahlo zamudo danes objavljamo opis dogodka, na katerega so nas opozorili bralci in očividci. Pred natanko Štirinajstimi dnevi, 9. novembra, je bil namreč na novomeški postaji milice pridržan 45-letni Novomeščan J. Ž. Možakar je v poznih popoldanskih urah razgrajal pri kandijskem mostu, lakote mimogrede poškodoval osebni avtomobil J. J. z Otočca, nič kaj prijazen pa ni bil tudi ob prihodu miličnikov. Kako jih ceni, je pokazal na novomeški postaji Po neuradnih podatkih je v Adamovem kostimu tam zaplesal celo bojni ples. če bo tak prekršek storjen izven naselja, pa 100.000 din. Če bo šofer vozil do 30 kilometrov nad dovoljeno hitrostjo, ga čaka kazen med 200.000 in 230.000 din, če bo pa vozil še hitreje, ga čaka kazen odvzema vozniškega dovoljenja za dobo od treh mesecev do leta dni in še denarna kazen med 400.000 din in dvema milijonama. do morali plačati vsi, ki bodo čez cesto hodili na nedovoljenih mestih, pri rdeči luči ali kako drugače ovirali promet. To, da se nekaterim te kazni že danes, ko še sploh niso sprejete, zdijo prenizke, je seveda druga stvar. Ob tem pa se nemara le vredno vprašati, zakaj niso pripravljala zakona upoštevali pobude, naj se kazni sproti revalorizirajo z vrednostjo dinarja. Red na cestah bi bil potlej zanesljivo večji. B. B. Ni november naključno izbran za mesec boja proti alkoholizmu, martinovanju podobni običaji se tudi na Dolenjskem kaj radi zavlečejo čez celo leto. In ob tem naj ne bo odveč spomniti se nekaterih ugotovitev in spoznanj, še zlasti, ker alkohol zadnja leta znova vse bolj širi svoje lovke. Nekateri podatki govore, da je danes na svetu nad 30 milijonov alkoholikov, v Slovenijijih bi naj bilo 80 tisoč. Ker pa zanesljive analize kažejo, da z lakoholi-kom poprečno trpijo še po trije člani njegove družine, je v svetu danes zaradi tega zla tako ali drugače prizadetih že krepko čez 120 milijonov ljudi Poraba alkoholnih pijač je posebno narastla po II. svetovni vojni; če pogledamo, koliko čistega etilnega alkohola pride letno na prebivalca kakšne države, potem Jugoslavijo najdemo pri vrhu evropske lestvice. Daleč spredaj so Francozi z 19,8 litra, v Jugoslaviji pride na enega prebi vale a 12 litro v etilnega alkohola, v Zahodni Nemčiji 10,6, v Švici 9,7 itd Podatki dolenjskih prometnih miličnikov kažejo, da je v zadnjem času alkohol tudi vse pogosteje za krmilom. Posledice nesreč, ki jih povzroči, so dosti hujše od katerih koli drugih. Navsezadnje ni to nič čudnega: poprečni čas od pojava nevarnosti na cesti do primerne reakcije voznika je pri treznemu šoferju 0,75 sekunde, že pri 0,8 promile alkoholov krvi se ta čas podaljša na poprečno 1,25 sekunde. Jasno potem, da je zavorna pot pri vinjenih šoferjih kar precej krajša, posledice trčenja pa temu primerne. Črne kronike v časopisju to vsakodnevno potrjujejo in prav bi bilo, ko bi že kdo izračunal, koliko mrtvih in pohabljenih je na naših cestah naredil alkohol, poslej je bil namreč vse pregosto skrit zcf-vz Vvzroki, kot so: »neprevidno prehiteval«, »nenadoma zapeljal na levo« itd B. B. Sledovi peljali v romsko naselje Že po enem dnevu prijet tat deviz SEMIČ — Že 28. oktobra letos je Peter Goleš iz Rosalnic tamkajšnjim miličnikom prijavil večjo tatvino. Nekdo mu je namreč iz stanovanjske hiše zmaknil kar 5,500.000 din, 2.100 zahodnonemških mark in za nameček še 40 ameriških dolarjev. Sledovi so delavce organov pregona vodili v romsko naselje Coklovca pri Semiču, že naslednjega dne so prijeli tudi osumljenca. To je 38-letni Maijan-Djipsi H. iz omenjenega romskega naselja, ki naj bi Goleševo hišo obiskal 28. oktobra dopoldne. Ukradeni denarje Marjan-Djipsi seveda skril, del pa ga je že porabil za nakup vozila, čeprav je od kraje do prijetja preteklo komaj 24 ur. Matjan je sedaj v priporu v novomeških zaporih, kjer mu dela družbo tudi njegova žena. V prvih devetih mesecih je na jugoslovanskih cestah izgubilo življenje 3.160 ljudi, 44.000 jih je bilo poškodovanih. Domala 70 odstotkov nesreč so zakrivili vpzniki, ker se niso držali potrebnih predpisov, bodisi da so vozili prehitro, vinjeni, bodisi da so nepravilno prehitevali ali zavijali in pod. Ena od prod videnih novosti za ljubitelje dobre kapljice je ta, da bodo morali — če jih bodo odkrili, da so drugič v dveh letih vozili vinjeni — na 15-dnevni do dvo-meseči zapor, poleg tega bodo morali plačati še denarno kazen. Tak ukrep čaka tudi tiste, ki bodo vozili brez vozniškega dovoljenja ali izpita. Za konec še nekaj o pešcih. Tudi zanje so kazni strožje: od 150.000 do 200.000 din bo- Z AVTOM SE JE PREVRAČALA BISTRICA — 32-letna Ivanka Metelko iz Sevnice se je 15. novembra ob 13.45 peljala z osebnim avtom iz Trebnjega proti Mokronogu. V naselju Bistrica jo je v blagem levem in preglednem ovinku zaradi prevelike hitrosti zaneslo s ceste na bankino. Hotela je naglo zapeljati nazaj na vozišče, pri tem pa joje vrglo s ceste. Vozilo se je večkrat prevrnilo in obstalo na travniku. Metelkovo so z rešilcem odpeljali v novomeško bolnišnico, od koder pa sojo že spustili domov. Materialne škode je za 30 milijonov din. POŽARI V PODZEMLJU KOČEVJE — Občani z območja dela Šalke vasi pri Kočevju se pritožujejo zaradi podzemnih požarov na rudniških sipinah (okoli novega Rudniškega jezera). Posebno ob poslabšanju vremena se vale plini in dim ob zemlji, kar povzroča težave pri dihanju, predvsem starejšim ljudem in bolnim. Pri gasilcih smo izvedeli, da imajo težave s sipinami v sušnem obdobju, ko tu gori suha trava, zdaj pa še zaradi globinskih požarov. Kočevski gasilci lahko posredujejo pri vseh požarih, le pri globinskih ne, saj niso tehnično ustrezno opremljeni, razen tega je tako gašenje drago. Tudi inšpektorji so pri tem nemočni. PREHITEVAL V ŠKARJE GORENJE KRONOVO — 17. novembra ob 16.30 se je 28-letni Dušan Gramc iz Brežic peljal z osebnim avtom po magistralni cesti proti Zagrebu. Pri Gorenjem Kronovu je pričel prehitevati tovornjak pred seboj, takrat pa je nasproti pripeljal drug avtomobil. Gramc je zato sunkovito zavil nazaj za prehitevano vozilo, pri tem pa gaje zaneslo na bankino, od koder se je avto večkrat prevrnil in naposled obstal na kolesih. V nezgodi seje ranila 26-letna Helena Gramc, ki se zdravi v brežiški bolnišnici. Materialne škode je za 300,000.000 din. ODNESEL KROŽNO ŽAGO NOVO MESTO — Novomeški miličniki so bili 14. novembra obveščeni, daje nekdo z delovišča nove stavbe Cestnega podjetja v Bršljinu izmaknil krožno žago. Do tatvine je prišlo med 8. in 9. uro zjutraj. Delavca, ki sta tamkaj opravljala razne posle, sta se gibala iz enega v drugi prostor, to pa je nekdo očitno izkoristil in ukradel 20,000.000 din vredno orodje. Začuda se drugega orodja ni dotikal, čeprav ga je bilo v izobilju. Predrzneža še iščejo. V potoku našli truplo Z avtomobilom zbil pešca in ga odvlekel v gozd ter vrgel v potok — Pripor za Marka Rešetiča ŠENTJERNEJ — V nedeljo, 19. novembra, ob 7.20 so v potoku Globoko blizu kartuzije Pleterje našli truplo, z glavo potopljeno v vodi. Sled naj bi kazala na utopitev, toda skrivnostno odkritje je kmalu dobilo jasnejšo podobo. Izkazalo se je namreč, da gre za 61-letnega kartuzijanca, patra Joso Marcikiča, ki se je prejšnjega večera vračal v Pleterje. Uganka je bila docela pojasnjena, ko se je miličnikom sam javnil še 23-letni Marko Rešetič iz Šentjerneja. Slednji se je 18. novembra okoli 18. ure peljal z osebnim avtomobilom Z-101 iz Šmatja proti kartuziji Pleterje. Zaradi prevelike hitrosti je avtonjobil v levem in nepreglednem ovinku zaneslo v desno, kjer je s prednjim desnim bočnim delom vozila Učil v pešca, kije hodil v isti smeri. Šlo je za patra Joso Marcikiča, kije z glavo udaril ob streho vozila, nato pa obležal ob cesti. Rešetič po nezgodi avtomobila ni ustavil, pač pa je zapeljal naprej do parkirišča pred kartuzijo in tam odložil sopotnika, ki je vinjen spa( v avto- mobilu. Rešetič se je nato vrnil na mesto nezgode in ko je videl, da poškodovanec ne kaže znakov življenja, gaje odvlekel na bližnji travnik in se odpeljal nazaj v kartuzijo. Tam je še pomagal raztovarjati delovni stroj s traktoija, nakar sta se s prijateljem odpeljala v Šmalčjo vas. Okoli 19. ure pa se je Rešetič sam še drugič vrnil na kraj nezgode. Odšel je do ponesrečenca in ga odvlekel do bližnjega gozda in tam vrgel v potok Globoko. Kot že rečeno, so truplo z glavo, potopljeno v vodi, našli naslednjega jutra, Rešetič pa je nesrečo sam prijavil miličnikom, Zoper njega je preiskovalni sodnik novomeškega temeljnega sodišča odredil pripor. Nepojasnjeno ob vsem tem je ostalo le še to, kaj je bilo vzrok smrti in kdaj je pater Marcikič umrl. Obdukcija trupla je bila končana v ponedeljek, tik pred zaključkom redakcija pa smo izvedeli tudi za njene rezultate. Pregled in raztele-šenje trupla sta pokazala, da je bil 61-letni Joso Marcikič mrtev že na kraju nezgode. Bo nezakonita gradnja preprečila zakonito? Ko je Ljubo Munih izpolnil zahteve pristojnih za gradnjo hiše, so mu zidavo prepovedali NOVO MESTO — Prava kalvarijaje danes postalo iskanje vseh po- trebnih papirjev za gradnjo običajne stanovanjske hiše. Se _________________Se posebej, češe človek ob tem počuti izigranega in opeharjenega, kot denimo Novomeščan Ljubo Munih. Gora papirjev izpričuje, da je njegova jeza upravičena, hkrati pa primer postavlja nekaj vprašanj. Ze dve leti si Munih zaman prizadeva pridobiti dovoljenje za gradnjo hiše, čeprav je začetek kazal dokaj lahko in enostavno pot. Prvi ogledi niso postavljali nobenih spornih vprašanj, izdelana je bila pozitivna lokacijska dokumentacija, izdana tudi vsa potrebna soglasja, edini pogoj je bil dokup dela parcele, last splošnega ljudskega premoženja Munihu je sklad stavbnih zemljišč ta kos zemlje tudi prodal in ves problem se je zdel rešen. Zlasti zato, ker se je Munih v celem postopku dosledno držal napotkov novomeškega komiteja za urbanizem in varstvo okolja; slednji je navsezadnje držal roko in bdel nad postopkom prodaje dodatnega zemljišča Potem pa je prišel hladen tuš. prcvi že letošnjega julija ko seje ob ponovnem lokacijskem ogledu začuda postavilo vprašanje, ali je na tej praceli sploh moč graditi; oviri naj bi bili dostop do reke Krke in dostop do sosedove garaže in vrta To navsezadnje ne bi bilo nič čudnega, če ne bi bilo črno na belem potrjeno — in to stoji tudi v enem od pisanj komiteja za urbanizem — da sije sosed prizidka do katerih bi bil bojda oležkočen dostop, zgradil brez dovoljenja na črno, poleg tega si je tudi zemljo prilastil. Gre celo za del zemljišča, ki je sedaj last Muniha, drugi del pa je včasih služil ti dostop do reke Krke. Ceno sosedove črno gradnje na! j bi sedaj plačal Munih. Prejšnji teden je namreč prejel pisanje novomeškega komiteja za urbanizem, po katerem se zahtevek za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše zavrne. Munih pravi, da bo na poti iskanja resnice in pravice vztrajal do konca. V pismu, ki ga je prebral tudi novomeški župan, pravi, kako se v postopku vse bolj upoštevajo interesi soseda, kisi je del zemljišča družbene lastnine brez soglasij in protipravno prilastil, na njem brez dovoljenja zgradil prizidek, dostope in oporni zid, pa tud1 sicer zemljišče uporablja, kot daje njegovo; tudi tisti del, ki je bil odmerjen in odprodan za gradnjo Munihove hiše. Še to ugotavlja, da nihče proti takšnemu nenakonite-mu ravnanju ni ukrepal, »celo nasprotno: takšno nezakonito poseganje v prostor in družbeno lastnino ovira moje legalne in zakonite postopke pridobitve lokacijskega m gradbenega dovoljenja«, je zapisal Munih. lunin. Kopica vprašanj se ob vsem tem kar sama postavlja, tudi to, kako so lahko delavci občinskih upravnih organov zahtevali dodatno pridobitev zemljišča, če gradnja po njihovem sploh ni možna. In ne nazadnje-kakšna je strokovna služba, ki stranki domala dve leti z nasveti‘h .1 • . • J . __,,/IHlI’ Sobt Isl husluj i!So S«, napotki pomaga na poti do gradnje hiše, nato pa ji, ko je vse njen ruše, riuiu pu ji, ku je vsC njene SO hleve izpolnil, vlogo za izdajo lokacijskega dovoljenja zavrne? Mar n■ ji to povedati že pred dvema lelortui ZGORELA STANOVANJSKA BARAKA KANIŽARICA — 17. novembra je prišlo do požara na stanovanjski baraki 20-letnega Borisa Butale iz Kanižarice pri Črnomlju. Preiskava je ugotovila, da je Butala 4 krat 5 metrov veliko barako ogreval s štedilnikom na drva, dimnik pa imel speljan skozi leseni strop. Okoli 13.25 je zadnjič naložil v štedilnik, nato pa odšel zdoma. Ogenj seje pojavil že čez 20 minut, najverjetneje zaradi pregretja stene in stropa, požar pa je barako povsem upepelil, z njo pa tudi pohištvo, oblačila, radiokasetofon in televizor. Škode je za 100 milijonov din. ZLATO ODLIČJE GAŠPARCU — Brezplačne tečaje za vožnjo koles z motorjem je letos obiskovalo v kočevski občini 207 mladincev, zaključne izpite pa jih je uspešno opravilo 150. Vozniške izpite za vse kategorije je opravljalo letos 366 kandidatov, uspešno pa jih je opravil 301 kandidat, je bilo ugotovljeno na zadnji seji vodstva AMD Kočevje. V razpravi o akciji »Minus 10 odstotkov« pa so predlagali, naj bi občinski izvršni svet čimprej izdal o njej poročilo. Zahtevali so tudi vrsto prometnih izboljšav. Na seji je predsednik AMZ Slovenije Franc Molan podelil Ladu Gašparcu zlato odličje za njegovo 33-letno prizadevno delo v AMD Kočevje in AMZ Slovenije, kije najvišje priznanje AMZ Slovenije. (Foto: J. Primc) PO DOLENJSKI DEŽELI • Običaj je, da hlevski gnoj name- nimo zemlji, toda očitno zna biti do- ber še za druge vrste gnojenja. An')31 • to ni- Mežan je imela namreč pred svoj' šo v Trebnjem kup gnoja priprav jc nega za vrt. nekdo pa je med 13. m novembrom z njim pognojil «** . hiše. Kdo in zakaj je to storil. znano. • 14. novembra okoli 10. urcje novomeško blagovnico na Glavnem trgu stopila 22-letna Milka P- . napotila na oddelek z žensko koneK' cijo. Najbolj všeč ji je bila tam ob rdeče barve, primerna njeni p0513 Ko je slutila, da so trgovkine oči upe. jene drugam, jo je spustila v svgr oti1Z' NC vbtst\ I P‘°nir VP0Si soitil 'ten, maji mest( •Mar do 4 I Kralj vrečko. Mimo seje napotila pn hodu, kjer joje enako mirno pri trgovka. Obleka je romala nazaj obešalnik, Milka pa na postajo m11 • Jože P. iz Dolenjega polja je novembra popoldne napravljal d Sredi dneva ga je pograbila huda kota, pri teku do polnega krožnika ga žaga seveda ovirala, zato jo je P35 skrito v gozdu pod listjem. Hudo pt senečen je moral biti nekdo, k* Je P\j listjem namesto sivk našel žago. jo je seveda s seboj. Zanjo si la kupi vsaj nekaj deset kilogramov g r TRČIL V VLAK PUŠČAVA — 30-letni Tomaž Je«*, Gornjega Brezovega se je 14. noven ob 19.15 peljal z osebnim avtom P? kalni cesti od Bistrice proti Puščavi. Z*j£ j di goste megle je očitno prezrl And J križ ob prehodu čez železniško PrrjjVi prav tako ni upošteval svetlobnih zna ki jih je dajal Albert Pavlič stroje'’ ,0 vlaka, kije takrat pripeljal, Jereb je trčil v tovorni vagon in se hudo pro*, ^ val. Zdravi se v novomeški bolšnici- M rialne škode je bilo za 10 milijonov t ZBIL PEŠAKINJO — 45-letni Salko Delič iz Novega mesta se je 16. novembra ob 5.50 peljal z osebnim avtom po magistralni cesti iz Žabje vasi proti Metliki. Ko se je z vozilom približeval zaznamovanemu prehodu za pešce nasproti tovarne Osebno vozilo ji-ieuicga miča iz Tuzle je pri tem odbilo s dr^je oMtp rta ip -/arv^lial tuHi tnvnnililK. ** ceste pa je zapeljal tudi tovornjak, k' je ustavil šele na travniku. V nezgod1 ^ poškodoval sopotnik Zoran Tortne. IMV v Žabji vasi, je cestišče z leve strani prečkala 22-letna Daija Vide iz Stranske vasi. Delič je pešakinjo pozno opazil, pričel je zavirati, vendar mu vozila zaradi prevelike hitrosti ni uspelo ustaviti. Vide-tovo je zadel in zbil po tleh, na srečo pa se je le laže ranila in se zdravi v novomeški bolnišnici. — 17. nomembra ob 18.20 se je 4- .j Jakob Simonič iz Kota pri Semiču rjJJ, i kolesu z motoijem po lokalnicesu 'rtg' zi Semič. Ko je po klancu navzgor P™£c voznik osebnega vozila. L»a di * ■ ( izognil, je Simonič zapeljal v levo, P* t osebni avto kljub temu zadel. Njegov nik je po nezgodi odpeljal neznano* Simonič pa je bil laže ranjen in so mu pomoč dali v novomeški bolnišnici-kaže, da bodo brezsrčnega avtomobd ^ hitro našli, na kraju nezgode je nam ostalo steklo smerokaza. PREHITRO JE VOZIL — 16. novembra ob 22.35 je 48-lctni Simeun Mi-danovič iz Šida peljal tovornjak po magistralni cesti od Ljubljane proti Zagrebu. Blizu vasi Skopice je nenadoma pred seboj na cesti zagledal stoječi osebni avto in se z nezmanjšano hitrostjo vanj zaletel. »v . t ** ■ In sedaj boj za jesenski naslov V 4. kolu A 2 ligePionir s 3:0 ugnal Modričo Optimo - Do konca prvega dela še tri ____kola — Štiri kandidati za vrh —Zmagi Kočevk in Novomešcank Le ena ura je bila novomeškim odbojkarjem potrebna, da so v 4. kolu prve zvezne A 2 lige zabeležili še tretjo zmago. Ekipa Modriče Optime ni bila dorasla igralcem Pionirja, občutek je bil celo, da so ti do zmage prišli s polovico moči, čeprav bi se kaj lahko zgodilo, da bi gostje osvojili tudi kakšen niz. No, navsezadnje je najpomembnejši rezultat, tega pa je Pionir obdržal v krogu štirih ekip, ki bodo očitno odločale o naslovu jesenskih prvakov. f^ZTEŽ. c,- * «m.AV DO TRETJE ZMAGE — V sobotnem 4. kolu prvenstva A 2 odboj-e lige so pjonjj-jevcj doma gladko s 3:0 ugnali ekipo Modriče Optime. Na polj^ uie uspešna akcija Martiča, ki je s prevaro ugnal blok gostov. Novomeščani so med štirimi ekipami z vsega enim porazom in bodo očitno med seboj vrh prvenstvene razpredelnice. (Foto: B. Budja) Krško splavalo iz nevarnih voda Športna dvorana pod Marofom je bila v soboto zvečer znova polna. Kakih tisoč ljubiteljev odbojke je sicer videlo pričakovano zmago novomeških odbojkarjev, le igra jih v celoti ni mogla zadovoljiti. Pio-niijevci so pravo, vrhunsko igro pokazali le od časa do časa in takrat izzvali burne aplavze številnih gledalcev, sicer pa so igrali dokaj poprečno; nemara je temu krivo tudi dejstvo, da njihov najboljši igralec Boro Jovič tokrat ni imel najboljšega dne. Še posebno je bio to očitno v drugem nizu. Pionirje vodil s 5:3 in potem z 12:10, vendar se gostje niso udali. Izid so celo izenačili in povedli s 13:12, toda do presenečenja na srečo ni prišlo. Težko je iskati slabega moža v novomeški vrsti, vsi so pač dali toliko, kolikor je bilo za zmagd potrebno. Pa vendar je nekoga potrebno omeniti: Bojan Brulec je bil v soboto tisti, Sta tf6tji zaporedni poraz Inlesa doma v SRL — Krčani igrajo od kola do kola bolje __— Derbi v zenski ligi Krimu — Tesna zmaga Itasa nad Alplesom ffnc ^°,no 1®' *to*° v Prv' sk>ven<>k' rokometni ligi je prineslo vsaj v moški konku-t velikih presenečenj. Za prvovrstno so poskrbeli igralci Inlesa Rika, ki so i°usl z en'm o** kandidatov za izpad, ekipo Ferrotehne, in tako naredili lev-Krčanom, ki so doma prav tako presenetljivo ugnali Ajdovščino, a jih že v Ferro° hn'^ 'e^° 8os tako da sta točki odšli v ■kilk* 1n razP*et je seveda najbolj Mina „ Sanom- vendar je bila to le kaplja | !ey k toženo slavje krških rokometa-j ^°ma ugnali Ajdovščino. Resda Uspeh v Varaždinu >hu VaJf^10 ~ Na ^P^"1 pr’ I W°uiri#* drazd,na v namiznem tenisu za j ;poJ’.Ila katerem je sodelovalo 68 ekip, s° .. n' konkurenci pa 155 pionirjev, 'ten 'nov°meški igralci dosegli izvr-itiajRr a-" Prva ekipa Novotehne (To-niestr, „ ^*atjaž Retejl) je 'svojila prvo (Manin1 m'aJ^ih pionirjih, Novotehna II do 4 “nimat, Borut Miklič) Raje bila 3. Kral; ' konkurenci posameznikov je bil 1 prVl> Retelj 3. in Brumat 4. le z zadetkom prednosti, ki gaje tri sekunde pred koncem tekme dosegel Keše, vendar sta ti točki Krčane približali zlati sredine lestvice. Ali bodo tam tudi ostali, je odvisno od sobotne tekme v Izoli, ko se bodo srečali s Ferrotehno. Derbi ženske lige v SRL med Krimom in Novomeščankami je bil v Ljubljani. Gostje so ves prvi polčas držale korak z Ljubljančankami, zmagovalca pa je odločil drugi del. Novomeščanke namreč niso našle pravega orožja proti obrambi Krima 6-0, gostiteljice so povedale z 20:16 in tekma je bila s tem odločena. Precej bolj razburljivo je bilo v Ribnici, kjer so Ko-čevke šele v zadnjih mimutah zlomile odpor Alplesa. Gostje so imele veliko priložnost, da iz Ribnice odidejo s točko, vendar so zapravile zadnji napad, ko so imele tudi igralko več na igrišču. V naslednjem kolu bo zagotovo najbolj zanimivo v Mariboru, kjer se bosta srečali vrsta Branika, ki se poteguje celo za naslov jesenskih prvakinj, in vrsta kočevskega Itasa, ki je to priložnost že zapravila. Kolesarji že trenirajo Trener Pavel Jelen ima kar 12-člansko ekipo — Pri-prave mladincev, pionirjev in deklet__________ NOVO MESTO — Čeprav smo šele pred nekaj tedni objavili rezultate zadnjih dirk minule sezone, za kolesaije KD Krke ni počitka. Že od 1. novembra naprej se pripravljajo na novo sezono, njihovi cilji namreč niso majhni. Čeprav je Jože Smole, dolgoletni kapetan ekipe in državni reprezentant, minulo sezono prenehal tekmovati, se zdi, da članska vrsta zategadelj ne bo oslabljena. Nemara celo nasprotno, kajti konkurenca bo močnejša, ob Srečku Glivarju, Sandiju Papežu, Robiju Šebeniku, Juriju Robiču, Janezu Božiču, Marku BESEDO IMAJO ŠTEVI odbojka J- ZVEZNA A 2 LIGA, moški, 4. TlVr.°: PIONIR-MODRIČA OP-“MA 3:0(10, 13, 5) p !?nir: Jovič, Brulec, Kosmina, „ vsič, Petkovič, Goleš, Travižan, [®5r> Mestnik, Martič, Smrke. S., TSTVlcA: 1. Spartak 6(11:4), 2. Mrr 6 (10:6), 3. Pionir 6 1,3 "4. Željezničar 6 (9:5), 5. Kolu-u ® 7> 6. Jedinstvo Interplet 2, 7. p n^1 Optima 2, 8. Strumica 0. p an Prihodnjega kola: Strumica — Stavbar MTT —Kolubara, Jezmčaf — Jedinstvo Interplet itd. h ZVEZNA LIGA, ženske, za-Tad~6- KOLO: PARTIZAN — ln i R ~ L1K KOČEVJE 1:3 (-V-11, 8, -11) n-.^K Kočevje: Uran, Letnar, Vid-H » * ur^> Ibrahimovič, Klun, Briški, yW’ Drobnič.. 6 i ["^TVICA: 1. Željezničar 12. ■ LIK Kočevje 6. puye'- kolu igrajo Kočevke doma ! hodnjega kola: Ferotehna — Krško, Prale —INLES Riko itd. SRL, ženske, 8. KOLO: KRIM — IMV NOVO MESTO 23:21 (21:12) IMV Novo mesto: Butala, Kna-feljc, Klobučar 3, Hvala 3, Derčar 1, Veselič 1. Rebolj 5, Simončič 1, Tomas 7, Hočevar. IT AS — ALPLES 30:29 (13:15) Itas: Filipovič, Klarič 2, Guštin 3, Vuk 3, Križman 6, Jerič 12, Lindič, Bejtovič 3, Dragičevič 1, Kersnič, Štefanišin. LESTVICA: 1. Burja Centrocoop 14,2. Itas Kočevje 12.... 6. IMV Novo mesto 10 itd. Pari prihodnjega kola: IMV Novo mesto—Olimpija, Ferroterm "~ nik—Itas Kočevje itd. Bra- košarka Nir L KOL, ženske, 6. KOLO: PIO- ; TRIGLAV 3:1 (10. -5, 3, 1) Pionir: Koncilja, Brulec, Šleblaj, ra u°VCr^n'k, Barun, Porcbcr, Kuče-■*. Podolski, Plut, Žunič, Hočevar. LESTVICA: L Pionir 10(17:8),2. Juh 1iSJ(i6?9<)lifj7)’ 3 T0p0l5iCa Ka’ riie^°c°rrieščanke igrajo v prihod-p^kolu v gosteh z zadnjeuvrščenim rokomet SRL, moški, 10. KOLO: KRŠKO ".AJDOVŠČINA 29:28 (14:11) Ist r ,:.Kuhar, Bizjak 8, Simončič, Vn!u “'Žagar 2, Žagar 1, Glaser 6, Rtod Rernar^' Keše 5, Gorenc, tojNLES RIKO — FERROTEH- NA 20:22 (10:12) li<* i . R'ko: Lapajne, Šilc, S. Mihe-’ Lesar 1, Tomšič 3, Mate 6, Faj-r^a, 1 Gelze, Mohar, A. Mihelič, Uj°k>c4, Marolt L l„,LtKTVICA: I. IUV Usnjar 15... 5. mes Riko 11,8. Krško 8 itd. Pari pri- SKL, moški, 7. KOLO: NOVO-LES — CELJE 89:103 (46:54) Novoles: Kek 8, Brodnik 23, Bajc 33, Radulovič 3, Novina 12, Gavra-novič 4, Barbič 6. LESTVICA: 1. Celje 14.... 9. Novoles 9 itd. V naslednjem kolu potujejo Novomeščani v goste k Triglavu. II. SKL, center, 7. KOLO: UNI-TEHNA TREBNJE—ZLATOROG 99:71 (48:42) Unitehna: Kamin 2, Kotar 6, Zara-bec 8, Gričar 5, Vaupotič 28, Erčulj 15, Skube 5, Bevc 10, Bunc 20. Unitehna v prihodnjem kolu gostuje v Zagorju. nogomet SNL, 13., zadnje jesensko KOLO: ELAN — ELKROJ 0:0 ELAN: Rus, Kroni (Žohar), Primc, Kramar, Kobe, Gabrič (Vrhovec), Mesojedec, Matjašič, Pavlin, Kos-trevc, Dujakovič. LESTVICA: L Izola 21... 7. Elan 12. V prvem spomladanskem kolu igrajo Novomeščani doma s Steklarjem. kije z nekaj atraktivnimi točkami in podajami dvignil temperaturo v športni dvorani pod Marofom. Novomeški odbojkaiji so po četrtem kolu med štirimi ekipami na vrhu lestvice, prvenstvo pa seje prevesilo že v drugi del. V njem čakajo pionirjevce sama težka srečanja, na primer sobotno v Strumici, z nasprotnikom, ki je pred tedni Novomešča-ne ugnal na njihovem igrišču, pa potem še s Spartakom, za katerega se zdi, daje najbližji jesenskemu naslovu, in Kolubaro. Vsak poraz je na tako kratkem prvenstvu usoden, za mesti, ki vodita v I. A1 ligo, pa se bodo očitno potegovale vrste S parska, Stavbarja, Željezničaija in Pioniija. Če je soditi po prvih kolih, utegne najboljše odločiti razlika v setih. Tudi zato je sobotna gladka zmaga še tolikanj več vredna. Nasploh je bila odbojkarska sobota za Dolenjce izredno uspešna. VII. zvezni ligi so Kočevke v Ljubljani presenetile in premagale vrsto Narodnega doma, kateri je nekaj zadnjih zmag očitno stopilo v glavo. S to zmago so Kočevke popravile nekaj prejšnjih spodrsljajev in se že prebile v sredino lestvice, od tod do denimo tretjega mesta pa sta vsega dve točki razlike. Že v soboto, ko igrajo s Puljem, jih Kočevk^ lahko nadomestijo. Vsaj enako veselih novic pa smo nekako že vajeni iz ženske republiške lige. Igralke Pioniija, še lani članice II. slovenske lige, so v šestem kolu zabeležile že peto zmago in tako ostajajo na vrhu lestvice. Njihova tokratna žrtev je bil Triglav, škoda le, da so gostjam po nepotrebnem oddale drugi niz, kajti o premoči Novomeš-čank priča dejstvo, da so preostala dva seta dobile na 3 in 1. V soboto igrajo pio-nirjevke s Fužinaijem na Ravnah, od koder je znova moč pričakovati razveseljivih vesti. Ni kaj, Novo mesto je na poti, da se sčasoma postavi ob bok prvemu slovenskemu odbojkarskemu centru, Mariboru. B. B. ZMAGA ŠMIHELA NOVO MESTO — Pred dnevi se je kbnčalo letošnje občinsko prvenstvo mlajših pioniijev v malem nogometu. V športni dvorani pod Marofom je nastopilo šest šolskih reprezentanc, rezultati pa so bili naslednji: Brusnice — Žužemberk 2:0, Šentjernej — Šmarjeta 0:2, Brusnice — Šmihel 0:2V Šentjernej — Otočec 1:0, Šmihel — Žužemberk 4j0, Šmaijeta — Otočec 4:2, Brusnice — Šentjernej 1:2 in Šmaijeta — Šmihel 2:3. Vrstni red: Šmihel, 2. Šmaijeta, 3. Šentjernej, 4. Brusnice. IŠČEMO ŠPORTNIKA LETA NOVO MESTO - Tudi letos bo obveljata tradicija izbire najboljšega športnika, športnice in ekipe Novega mesta v letošnjem letu. Prireditev bo 15. decembra v novomeški športni dvorani, o podelitvi laskavih priznanj pa bodo podobno kot lani odločali bralci Dolenjskega lista in Studia D. Že sedaj naj povemo, da bo v naslednji številki našega tednika, ki bo izšla 7. decembra, objavljena tudi glasovnica za naše bralce. Šicer pa več o prireditvi in izbiri najboljših čez štirinajst dni! Kruljcu, Bogdanu Ravbarju, Romanu Judežu in Igoiju Turku so sedaj še včerajšnji mladinci Milan Eržen, Igor Kranjec in Bogdan Fink. Trener Pavel Jelen bo tako imel kar dvanajst članov. Zanimivo ob tem je. da bo novomeško kolesarstvo s tem predvsem pridobilo dodatne moči v gorskih dirkah in sprintih. Velika opora starejšim bodo vsekakor mladi in nič čudnega ne bo, če bodo Kranjec, Fink, Eržen, Turk in Ravbar že to sezono krojili tudi jugoslovanski članski vrh. Resda bosta Fink in Kranjec še tudi v prihodnjem letu mladinca, toda v Krki ju bodo že sedaj vključili v delo s člansko ekipo pa tudi nastopala bosta večidel na članskih dirkah. Tako bo prehod iz mladinske v člansko konkurenco zanju precej lažji, med člane bosta prišla bolj izkušena in zrelejša. Sicer pa so z delom pričeli tudi starejši in mlajši mladinci: zanje skrbita trenerja Janez Jagodic in Franci Berger. Napovedi kažejo, da bosta tudi ti dve vrsti prihodnjo sezono vsaj enako močni kot letos. Najbolj pa razveseljuje zanimanje najmlajših za ta šport. V pionirski ekipi, ki jo vodi Gorazd Porenta, je danes redno dvajset mladih fantov, ki vztrajno stopajo po stopinjah Papeža, Smoleta, Glivarja in ostalih. Prav nič pa ne zaostajajo tudi dekleta, ki vadijo šestkrat na teden, skupaj torej 15 ur, medlem ko fantje vsak teden trenirajo po 48 ur. In še nekaj velja dodati. Treningi za novo sezono potekajo po novem urniku in programu, njihovo metodiko pa je na podlagi testiranj in preiskav tekmovalcev zastavil dr. Milič. Testiranja najboljših dvajsetih kolesarjev v klubu so vsakih šest tednov, že prva pa so pokazala, da bodo letos zimski in spomladanski treningi precej težji od dosedanjih. Bodo imeli večjo težo tudi rezultati prihodnje sezone? Praznih rok tudi proti vodilni ekipi Novoles — Celje 89:103 Po pričakovanju oslabljeni novomeški košarkarji niso bili kos vodilni ekipi I. republiške lige, kije tako v 7. kolu zabeležila še sedmo zmago. Moštvo Celja je na pragu jesenskega naslova, medtem ko so se Novomeščani s tem porazom preselili v spodnji del prvenstvene lestvice. Vrsta Novolesovih košaijarjev brez Lu-čeva in Vučkoviča seje sicer dobro upirala Celjanom, še posebej sredi drugega polčasa, vendar je bilo to za končni uspeh premalo. Gostje so očitno pričakovali zanesljivo zmago, vendar so se morali zanjo krepko potruditi. Predvsem po Bajčevi in Brodnikovi zaslugi je Novoles v drugem delu zmanjšal razliko na vsega 2 točki (72:74), toda kot da so se ponujene priložnosti za presenečenje ustrašili. Celo Brodniku se je v odločilnih trenutkih zatresla roka, izkušeni gostje pa so to seveda izkoristili in prepričljivo zmagali. BREZ NAJSTROŽJE KAZNI — Posnetek je bil narejen 15 minut pred koncem nedeljskega srečanja zadnjega jesenskega kola v slovenski nogometni ligi med Elanom in Elkrojem. Pričujoča fotografija jasno kaže, daje bil napadalec Novomešča-nov Kostrevc zrušen v kazenskem prostoru, vendar je sodnik Galič mesto prekrška neupravičeno pomaknil izven črte, ki označuje 16-metrski prostor. Tekma se je končala brez zadetkov, elanovci pa so se ob koncu upravičeno jezili na sodnika, ki jih je oškodoval še za drugo točko. Elan je jesenskidel prvenstva tako zaključil na 7. mestu z 12 točkami. (Foto: B. Budja) TURNIR V MALEM NOGOMETU ČRNOMELJ — NK Bela krajina obvešča, da bo pripravil 29. in 30. novembra tumir v malem nogometu. Prijavnina znaša 1,200.000 din in jo je potrebno do 27. novembra nakazati na žiro račun 521110-678-83279. Organizator bo prijavnino pobiral tudi na dan žrebanja, ki bo 27. novembra ob 17. uri v prostorih kluba. Prve tri ekipe čakajo pokali in denarne nagrade, vsa dodatna pojasnila pa je moč dobiti dopoldne na telefon (068) 51-180 ali zvečer 52-500. ALPINISTIČNA ŠOLA NOVO. MESTO — Novomeško planinsko društvo vabi vse ljubitelje gora, športnega plezanja, turnega smučanja in hoje po brezpotjih, da se udeležijo alpinistične šole, ki se bo pričela v četrtek, 7. decembra ob 18. uri na Novem trgu 4 v Novem mestu. Šola bo vsak četrtek, teoretična predavanja pa bodo vodili inštruktorji novomeškega alpinističnega odseka. Vabljeni! Obledel sijaj atletskih medalj Potem ko si je novomeška atletika s pomočjo Iskre Tenel vendarle opomogla, ji znova grozi beda — Letos 10 državnih ih 47 republiških medalj NOVO MESTO - Kdor vsaj malo pozna pogoje, v katerih delajo in živijo novomeški atleti, bo verjetno začuden nad tem, kaj vse so dosegli v zadnjih petnajstih letih. Poleg nekaterih mednarodnih odličij je v njihovih vitrinah 38 naslovov državnih prvakov, 51 drugih in 51 tretjih mest, skupaj kar 140 medalj na državnih prvenstvih. In če k temu prištejemo še 277 naslovov republiških prvakov, 320 drugih in 300 tretjih mest, to, da so atletinje in atleti iz Novega mesta doslej 216-krat nastopili v dresu republiške in 80-krat v dresu državne reprezentance, postavili 48 republiških in 15 državnih rekordov, potem je na dlani, da se lahko s takšno bero pohvali le kvaliteten in dobro organiziran klub. Toda zlatim časom novomeške atletike so sledila črna leta, neurejeni pogoji za delo so naredili svoje in šele po letu 1986, ko je skrb nad klubom prevzela Iskra Tenel, so se stvari znova obrnile na boljše. Danes že lahko govorimo o ponovnem vzponu novomeške atletike, to navsezadnje potrjujejo tudi rezultati letošnje sezone. Po besedah Slavka Malnarja, tajnika in treneija novomeških atletov, r gn Slavko Malnar: »Če ne bo podpore dolenjskega združenega dela, potem nam ne bo preostalo drugega, kot da bomo atlete, s katerimi smo delali dolga leta in v katere smo vložili nemalo truda in sredstev, preusmerili v Ljubljano.« je še posebej razveseljiv napredek mlajših kategorij. Mladinci so bili letos sedmi v državi in drugi v Sloveniji, mladinke so bile desete v Jugoslaviji in tretje v republiki. Med posamičnimi izidi velja posebej omeniti 5. mesto Vesmina Kajtazoviča v teku na 800 m na balkanskih igrah in 8. mesto Primca v članskem metu diska na balka- niadi. Res škoda, da Kajtazovič zaradi poškodbe ni nastopil tudi na državnem prvenstvu, kajti rezultat je imel boljši od obeh Jugoslovanov, ki sta tam tekla. Na zveznih tekmovanjih so letos atleti Iskre Tenel osvojili eno zlato odličje (mlajši mladinec Žižek v metu Kladiva), ob tem pa dosegli še šest drugih in tri tretja mesta, predvsem po zaslugi Igorja Primca, ki je bil dragi tako na članskem zimskem kot absolutnem prvenstvu v metu diska, bil pa tudi tretji na atletskem pokalu SFftJ Od ostalih naj omenimo še 3. mesto Deliča v skoku v višino na državnem dvoranskem prvenstvu, srebro Počiča med starejšimi mladinci v teku na 1.500 metrov z zaprekami, tretje mesto pionirke Vindeijeve v skoku v višino ter drugi mesti mladincev Dragana v teku na 3.000 metrov in Počiča v teku na 3.000 metrov z zaprekami na atletskem pokalu Jugoslavije. In sedaj k letošnjim republiškim dosežkom. Članski prvak je postal Primc v metu diska, v starejši mladinski kategoriji sta zmagala Dragan v teku na 5.000 metrov in Udovčeva na 3.000 metorv, med mlajšimi mladinci so naslove najboljših v republiki osvojili Počič v teku na 1.500 metrov ovire, Žižek v metu kladiva, Hribaijeva v metu krogle in Zatežič v skoku v višino, medtem ko je edini pionirski naslov dosegla Katka Jankovič v teku na 80 metrov z ovirami. K temu velja prišteti še druga mesta Fabjana, Božiča, Kajtazoviča, Počiča, Hribaijeve in Rusa ter bronaste medalje Kastelčeve, Žižka, Deliča, Podkrižnikove, Kajtazoviča, Božiča, dveh mladinskih štafet, Žižka, Zatežiča, Rusa in Šinkov-čeve. Na atletskem pokalu Slovenije je pri članih v metu diska zmagal Primc, Fabjan je bil drugi v teku na 10 km, Malnar pa tretji v metu kladiva. Met) mladinci je v metu kladiva zmagal Žižek; druga mesta so v svojih disciplinah osvojili Božič, Hribaijeva, Dragan in Počič, tretja pa Hribaijeva in Žižek. Pri starejših pionirkah je zmago prinesla domov Turkova v skoku v višino, Vindeijeva je bila v tej disciplini tretja, Rus pa v metu krogle drugi. V mlajši kategoriji pionirk je v skoku v višino zmagala Sinkovčeva. K vsemu naštetemu velja dodati še zmago Kastelčeve na republiškem prvenstvu v krosu, drugi mesti Udovče-ve in Dragana ter prav tako drugo mesto Fabjana pri članih. Vsega skupaj so torej novomeški atleti na letošnjih republiških tekmovanjih osvojili 47 odličij. Nič čudnega potem, če so bili tudi redni člani republiških re- prezentanc. Povsem ob koncu letošnje bere dodajmo še, da sta republiška rekorda dosegla Hribarjeva v metu krogle med mlajšimi mladinkami in Žižek v metu kladiva med mlajšimi mladinci In kako vnaprej? To vprašanje je še posebej aktualno sedaj, ko je povsem na dlani, da Iskra Tenel v težavah, v kakršnih je, podpore atletov ne bo več zmogla. Slavko Malnar pravi takole: »Ne preostane nam drugega kot trkati na vrata ostalih delovnih organizacij. V primeru, da pomoči dolenjskega združenega dela ne bo, bomo morali najboljše atlete pač preusmeriti v Ljubljano. Preveč so vložili v ta šport, da bi obstali na pol poti. Kot zadnji korak bomo skušali za vsakega boljšega atleta najti pokrovitelja. Kajti naši cilji za prihodnjo sezono niso majhni. Tako naj bi Igor Primc nema- • S pomočjo novomeške ZTKO je letos AK Iskra Tenel od beograjske Crvene zvezde kupil dotrajan tartanski tepih, ki so ga Beograjčan sneli kot odsluženega. Kupili so tud ostanke, sedaj pa iščejo delovno organizacijo, ki bi jih predelala in potem na novo položila. Tako so vsaj delno omilili težave na treningih in zmanjšali številne vožnje na kočevski stadion. ra nastopil celo na evropskem prvenstvu v Splitu; to bi bila tudi prva postaja na poti do olimpijskih iger v Barceloni, kar je njegov in naš veliki cilj. Naslednja pomembna prireditev bo svetovno mladinsko prvenstvo v Plovdivu; za nastop so postavljene izredno ostre norme, vendar upamo, da bi se jim z dobrim delom in brez poškodb lahko približala Robert Dragan v teku na 5.000 m in Primož Žižek v metu kladiva. Dres državne reprezentance pa naj bi v novi sezoni oblekla še Mateja Udovč v teku na 3.000 m in Alojša Počič v isti disciplini z ovirami. V skupino naših najboljših atletov moramo prišteti še Kajtazoviča, ki ga čakajo prihodnje leto hudi boji v članski konkurenci, medtem ko naj bi na vrata najboljše državne vrste pričel resneje trkati čez dve leti. Od ostalih, ki imajo možnost prebiti se v vrh jugoslovanske atletike, omenimo še Vučkoviča v skoku v višino in Hribarjevo v metu krogle in diska.« B. B. | TELEVIZIJSKI SPOREDI PETEK, 24. XI. K 9.45 — 12.40 in 15.30 — 1.05 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 TV MOZAIK 10.10 TEDNIK 11.00 DOMOVINA, nemška nadaljevanka, 2/11 15.45 VIDEO STRANI 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 MOZAIK, ponovitev TEDNIKA 17.40 PESEM JE... ALEKSANDER MEŽEK 18.15 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.05 RISANKA 19.17 NAŠE AKCIJE 19.30 DNEVNIK 2 20.05 PO STOPINJAH, angl. dok. serija, 21.00 ULICE SAN FRANCISCA, ameriška nanizanka, 4/13 21.50 DNEVNIK 3 22.10 EXLIBRIS 23.10 BREZ KONCA, poljski film 0.55 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski programi — 18.35 35 let z Avseniki (ponovitev) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Iz koncertnih dvoran: Tri kitare — 22.00 Satelitski programi TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Daljnogled — 9.00 Šolski program 12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 14.55 Poročila — 15.00 Noč in dan (po-i' novitev) — 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Daljnogled — 18.05 Številke in črke — 18.25 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik 2 — 19.55 Kronika 19. konference ZK v JLA — 20.15 Dvanajst ožigosanih (zadnji del nadaljevanke) 21.15 Zabavnoglasbena oddaja — 21.45 Dnevnik 3 — 22.05 Oddaja o kulturi — 23.10 Noč in dan — 1.25 Poročila SOBOTA, 25. XI. 7.45— 1.10 TELETEKST 8.00 VIDEO STRANI 8.10 OTROŠKA MATINEJA 11.05 TELEVIZIJA: MOČ SLIKE, angl. dok. serija, 4/8 11.55 OMIZJE:, VČERAJŠNJI ČLOVEK ZA JUTRIŠNJI DAN, ponovitev 13.50 DRUGA GODBA, ponovitev 3. dela 14.20 MIO, MOJ MIO, sovjetski mladinski film 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.55 ŠPORTNI DOGODEK 18.30 NA PRAGU 21. STOLETJA, avstralska dok. serija, 11/17 19.30 DNEVNIK 2 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3x3 20.30 KOLO SREČE 22.05 DNEVNIK 3 22.20 KRONIKA 10. KONGRESA ZK MAKEDONIJE 22.40 ANASTAZIJA, amerška nadaljevanka, 1/4 Nadaljevanka je zgodba o Anni Anderson, kije do svoje smrti trdila, da je v resnici Anastazija, hčerka zadnjega ruskega carja, ki naj bi po čudežu preživela pokol svoje družine med oktobrsko revolucijo. Mnogi ji niso verjeli. Odgovora ni prinesel niti desetletja trajajoči sodni proces (1939—1970), v katerem seje Ana borila, da jo priznajo kot carjevo hčer. Ker pravih dokazov o Annini identiteti še zmeraj ni, tudi v nadaljevanki ne izvemo, ali je bila Anna res catjeva hči ali ne. 23.30 MOJ'OTROK ŽE NE, ameriški film 1.00 VIDEOSTRANI DRUGI PROGRAM 15.00 Video noč (ponovitev) ■— 19.00 Kako biti skupaj — 19.30 Dnevnik — 20.25 Pariz: Podelitev evropske nagrade STUDIO D NA PRIMORSKEM — Sodelavci dolenjskega radia Studia D so minuli četrtek in petek pripravili strokovno ekskurzijo. Obiskali so Postojnsko jamo, ustavili so se v Lipici, zvečer pa so bili gostje Mesne industrije Primorske. Obiskali so pr-šutamico v Kobjeglavu (na sliki), naslednji dan pa še Sveto goro in goriš-ka Brda. S poti so posneli precej zanimivosti s tega dela slovenskega Krasa, ki jih bomo lahko v več oddajah slišali po valovih Studia D. (Foto: J. Pavlin) za film (prenos) — 22.15 Ginger in Fred (italijanski film) — 0.20 Satelitski programi TV ZAGREB 8.50 TV koledar — 9.00 Izbor iz šolskega programa — 10.30 Poročila — 10.35 He man in gospodarji vesolja — 11.00 Dvanajst ožigosanih (zadnji del nadaljevanke) — 11.55 Prezrli ste, poglejte — 13.10 Družinski magazin — 14.40 Princeska in gusarji (mladinski film) — 16.10 Sedem TV dni —16.55 Dnevnik 1 — 17.10 Narodna glasba — 17.40 Pesem (2. del nadaljevanke) — 18.25 Teleobjektiv (dok. oddaja) — 19.30 Dnevnik 2 — 20.25 Podelitev evropske nagrade za film — 22.15 Dnevnik 3 — 22.30 Kronika 10. kongresa ZK Makedonije — 22.50 Pogovor o jugoslovanski kinematografiji — 0.30 Kratki film o ubijanju (poljski film) — 1.55 Poročila NEDELJA, 26. XI. 8.00 —23.10 TELETEKST 8.15 VIDEOSTRANI 8.25 OTROŠKA MATINEJA 9.50 SLOVENSKA KLAVIRSKA GLASBA, ponovitev zadnje oddaje 10.20 V ROGAŠKO SLATINO PO NAGELJ IN NEŽO 10.40 ANASTAZIJA, ponovitev L dela ameriške nadaljevanke 11.30 VIDEOMEH 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 VELIKO SEDLO, 4. del nadaljevanke 14.05 ZVEZDNI PRAH, zabavnoglasbena oddaja 14.45 DR. JERRYJA ČAROBNI NAPOJ, ameriški film 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 KATARINA VELIKA, nemški športni film 17.30 V ROGAŠKO SLATINO PO NAGELJ IN NEŽO, prenos 19.00 TV MERNIK 19.30 DNEVNIK 2 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 MIŠKE IMAJO RADE SLADKORNE PALIČICE, drama TV ZG 21.30 ZDRAVO 22.55 POROČILA 23.00 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM: 10.00 Danes za jutri in Vrnitev odpisanih — 13.00 Športno popoldne — 19.30 Dnevnik — 19.55 Da ne bi bolelo: Kontracepcija — 20.15 Piš svobode (3. del) — 21.10 Čamel Trophy: Kanarski otoki (dok. oddaja, 2/3) — 21.40 Športni pregled — 22.25 Satelitski programi TV ZAGREB 9.20 Poročila — 9.30 Nedeljski program za otroke — 11.00 Kmetijska oddaja — 12.00 Izobraževalna oddaja — 13.00 Potepuški pes (ameriška mladinska nadaljevanka, 2/6)—13.50 Nedeljsko popoldne — 16.30 Potopis — 17.05 Igrani film —18.45 Risana serija — 19.08 TV sreča — 19.30 Dnevnik — 20.00 Balkan ekspres (7. del nadaljevanke) — 21.00 Igrani film —22.30 Dnevnik — 22.55 Noč in dan — 0.55 Poročila PONEDELJEK, 27. XI. 9.45 — 13.45 in 16.05 — 23.05 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 MOZAIK 10.10 UTRIP 10.25 ZRCALO TEDNA 10.40 TV MERNIK 10.55 OČI KRITIKE 11.25 VSE O EVI, ameriški film (ČB) 16.20 VIDEO STRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 MOZAIK, ponovitev 18.15 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 20.05 NEŽNE PREVARE, drama TV ZG 21.10 OSMI DAN 21.50 DNEVNIK 3 22.05 ČLOVEK IN GLASBA, 1. oddaja 22.55 VIDEO STRANI TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Aliča v čudežni deželi risank — 8.45 Oddaja za otroke — 9.00 Šolski program — 12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 14.55 Poročila —15.00 Noč in dan (ponovitev) — 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Izobraževalna oddaja — 18.05 Številke in črke— 18.25 Dokumentarna oddaja — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 TV drama —21.05 Resna glasba — 21.50 Dnevnik 3 — 22,15 Noč in dan —0.15 Poročila TOREK, 28.XI. 9.45 — 11.40 in 15.05 — 23.10 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 TV MOZAIK: ŠOLSKA TV 15.30 MOZAIK, ponovitev 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 MOZAIK: ŠOLSKA TV 17.55 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 LEPOTEC Z OTOKA, francoska nadaljevanka, 1/6 Nadaljevanka je zgodba o simpatičnem petdesetletniku, bivšem poslovnežu in njegovi limuzini, častitljivem in atraktivnem Rolls Royceu. Po naključju postane Julien šofer po naročilu za »boljše« stranke in s svojo limuzino prevaža kriminalce, zvezdnike, bogataše, takšne in drugačne ženske pa tudi pse... 21.05 MEDNARODNA OBZORJA 21.45 DNEVNIK 3 22.00 TRIBUTE TO.... 23.00 VIDEO STRANI TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Oddaja za otroke —9.00 Šolski program — 12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 14.00 Delo na črno (6. del nanizanke) — 14.55 Poročila — 15.00 Noč in dan (ponovitev) — 17.15 Dnevnik 1 —17.35 Oddaja za otroke — 18.05 Številke in črke — 18.25 Znanost — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Žrebanje lota — 20.05 Brata po materi (I. del nadaljevanke) — 21.05 Zabavnoglasbena oddaja — 21.50 Dnevnik 3 — 22.10 Teme in dileme (kontaktni magazin) — 23.45 Noč in dan — 2.00 Poročila SREDA, 29. XI. 8.45 — 13.05 in 14.10 — 23.20 TELETEKST 9.00 VIDEO STRANI 9.10 KONCERT OB 45-LETN1CI ORKESTRA JLA 10.15 NOČNI ČUVAJ V ŽIVALSKEM VRTU, predstava Slovenskega mladinskega gledališča 10.55 SLOVENSKI IKARUS, 10. oddaja 11.25 SONČNICE, jugosl. film 14.34 JUGOSLOVANSKI ŠANSON ROGAŠKA .8? 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 17.35 WALLENBERG — PRIPOVED O JUNAKU, L del ameriškega filma 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 FILM TEDNA: OFICIR Z VRTNICO, jugoslovanski film 21.55 DNEVNIK 3 22.10 SVET POROČA 23.10 VIDEOSTRANI DRUGI PROGRAM Opomba; W. Valley: veleslalom košarka Španija: YU 17.00 Satelitski programi — 19.00 Kvaliteta življenja: Štanovanje in okolje — 19.30 Dnevnik — 20.00 Vsak človek se rodi svoboden (dok. oddaja) — 20.40 Don Kihotovc sanje (balet) — 21.25 Azra (jugosl. film) 22.55 Satelitski programi TV ZAGREB 8.55 Poročila — 9.00 TV koledar — 9.10 Pika Nogavička — 9.40 Risani film — 11.10 Slavnostni koncert godbe milice — 11.45 Zabavna oddaja — 12.30 Most za šest vasi (dok. film) — 13.00 Narodna glasba — 13.45 Življenje in ljudje ižza Biokova, Dinare in Velebita (dok. oddaja) — 14.15 Poročila — 14.25 Zabavnoglasbena oddaja — 15.10 Slovenski Ikarus (dok. oddaja) — 15.40 Zaključen primer (ameriški film) — 17.10 Dnevnik 1 — 17.30 Med dvema kongresoma (dok. oddaja)— 18.15 Klub 10 (zabavna oddaja) — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Brata po materi (2. del nadaljevanke) — 21.05 Hiti Mesama (Zabavnoglasbena oddaja) — 22.05 Prijatelji iz Norveške (reportaža) — 22.35 Dnevnik 3 — 23.00 Noč in dan — 1.15 Poročila ČETRTEK, 30. XI. 8.45 — 12.30 in 14.45 — 0.10 TELETEKST 9.00 VIDEO STRANI 9.10 MAČEK MURI 9.50 CESARSKO-KRALJEVI DEZERTERJI, poljski film 15.10 JUGOSLOVANSKI ŠANSON ROGAŠKA 89, 2. del. 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 17.40 WALLENBERG — PRIPOVED O JUNAKU, 2„ zadnji del ameriškega filma 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 DUMOVINA, 5. del nemške nadaljevanke 21.10 TEDNIK 22.00 DNEVNIK 3 22.15 KOMEDIJA NA SLOVENSKEM ODRU 0.00 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski programi — 19.00 Človek proti gozdu — 19.30 Dnevnik — 20.00 Obiskujemo slovenske muzeje in galerije: Zakladu NUK-a — 20.55 25 let Lojzeta Slaka — 21.50 Srečanje —22.50 Umetnikova pot (dok. oddaja) — 23.40 Umetniški večer: Hasanaginica TV ZAGREB 9.10 Poročila — 9.15 TV koledar — 9.25 Smogovci — 9.55 Ugaka za starše — 11.25 25 let Lojzeta Slaka — 12.20 Oddaja o kulturi 13.05 Zabavnoglasbena oddaja — 14.05 Poročila —14.15 Jaša Ignjatovič (dok. film) 17.15 Dnevnik 1 17.35 Festival Mešam 89 — 18.25 Garibaldi (4. del nadaljevanke) —19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Brata po materi (zadnji del nadaljevanke) — 21.05 Kvizoteka PREDNOSTNI VRSTNI RED UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ V OBČINI KRŠKO Na osnovi 31. člena pravilnika o družbeni pomoči iz sredstev solidarnosti v stanovanjskem gos' podarstvu v občini Krško in na predlog komisije za ogled stanovanjskih razmer je odbor za solidarnost pri skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško na seji dne 17. 11. 198’ sprejel SKLEP o objavi prednostnega vrstnega reda upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanjv občini Krško I. Kategorija mladi strokovnjaki Zap. št. Priimek in ime Naslov Št. točk Št. druž. članov Zaposlitev _ 1. Zorič Robert Gor. Lepa vas 8, Krško 510 2 «Sigmat« 2. Troha Emil Trubarjeva 10, Krško 470 3 Videm 3. Starc Jernej Likarjeva 22, Brestanica 460 3 Videm 4. Petrovič Anton Bračičeva 5, Senovo 450 3 OŠ Senovo 5. Kržan Suzana Delavska 6, Senovo 435 2 SDK Krško 6. Hostar Vinko CKO 14, Senovo 435 3 OŠ Senovo 7. Redenšek Barbara C. 4. julija 78 a, Krško 430 2 SOP Krško 8. Mlakar Tanja Narpelj 40, Krško 410 1 SOP Krško 9. Vegelj Zdravko Leskovška c. 6, Krško 400 1 STŠ Krško 10. Igor Avsec Raka 48 400 3 SO Krško 11. Zakšek Bruno CKO 14, Senovo 380 2 Metalna 12. Mihajlovič Marjana Papirniška 15 a, Krško 370 2 Savaprojekt 13. Drakulič Peter Stari Grad 52, Krško 360 1 Videm 14. Bešlagič Slavka llije Gregoriča 18 a, 220 3 ZD Krško II. Druge kategorije Zap. Št. Št. druž. št. Priimek in ime Naslov točk članov Zaposlitev 9. 10. 13. 14. 15. 16. 19. 20. 1. Kuhar Marija 2. Goltes Silva 3. Jusič Muharem 4. Štajnar Erika 5. Levičar Peter 6. Žulič Amalija 7. Janc Lidija 8. Grmšek Marjana Drame Milko Dimeč Antonija 11. Vidmar Željka 12. Metelko Irena Radkovič Jož^ Sobotič Katarina Krmelj Vlasta Košak Emil 17. Ančimer Franc 18. ŽibertJana Trampuž Zvonko Stergar Milenko 21. Marinič Miroslava 22. Krevelj Ana 23. Kastelic Mojca 24. Kump Tanja 25. Pirc Mirko 26. Koneski Kiril , 27. Našič Eniz 28. Radkovič Karli 29. Župane Jože 30. Pavletič Irena 31. Milar Milena 32. Mičan Darja 33. Draganovič Arifa 34. Šonc Jevtič Ana 35. Krejan Marjan 36. Planinc Joško 37. Sinanovič Lidija 38. Golob Alojzija 39. Kozole Mario 40. Jevnik Zinka 41. Lukič Mato 42. Lužar Gabrijela 43. Prah Zekija 44. kija Petrovič Gajo Rugelj Irena nkovič 45. 46. Vinl v osmih dneh po objavi razpisa. . lavijene kandidate bomo o imenovanju obvestili v 30-ih dneh Preteku roka za prijavo. &°m starejših občanov Črnomelj ^Pisuje po sklepu sveta DSO Črnomelj javno licitacijo fa odprodajo bnibija zastava 900 AK I ulična cena je 200,000.000 din. l^2l|o je staro 2 leti, v voznem stanju in ima prevoženih 7.300 J^Hacija bo 5. decembra ob 8. uri v DSO Črnomelj. Ogled vozi-pl® možen vsak dan dopoldan v DSO Črnomelj. ed licitacijo je treba vplačati 10% varščino. Navedeno vozilo Ki brodaia po sistemu videno-kupljeno. “P'ieno vozilo je treba plačati in prevzeti v 3 dneh po prodaji. "0rmacije na telefon 52-994 int. 200. Svet DSO Črnomelj /v ''IM« t\/, KOUIN,dr°bne informacije na telefon (063) 29-321, interna 02 ; fZ,atko Gruber) ***••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• : i ••••■ * fen UGODEN NAKUP KVALITETNIH STANOVANJ TUDI V BELI KRAJINI vam nudi begrod Črnomelj Obveščamo cenjene kupce, da prodajamo stanovanja v novozgrajenih stanovanjskih blokih na lokacijah: 1. v stanovanjskem naselju Čardak v Črnomlju dvosobna, enoinpolsobna stanovanja in garsonjero, ki so vseljiva takoj; 2. v Starem trgu ob Kolpi dvosobna stanovanja, ki bodo vseljiva 1.5.1990 in nudijo možnost tudi za letovanje, tako v zimskem kot letnem času, saj vas zelena dolina pričakuje. Podrobne informacije dobite na naslovu: Belokranjsko gradbeno podjetje p.o. BEGRAD Črnomelj, Zadružna 14, 68340 Črnomelj _ . telefon (068) 52-255, 52-217, 52-218 Se priporočamo! Leto dni je minilo, kar med nhmi več te ni, toda v srcih naših si prisoten vsak dan ti V S P O M I N 21. novembra je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dobri, nepozabni mož in oče, brat, stric in stari ate FRANC URBANČ Kako bi dihal rad, poslušal, gledal sedel med vami bi in katero vmes povedal V S P O M I N 1. decembra bo minilo žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš nepozabni sinek SAŠKO VARDIJAN iz Pristave 12 pri Leskovcu iz Črnomlja Hvala vsem, ki mu prižigate lučko. Hvala vsem, ki mu prižigate svečke. Vsi njegovi Vsi njegovi ZAHVALA V 58. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta FRANCKA GAZVODA z Drske 46 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnice v Novem mestu. DO Novoteks, porodniško ginekološkemu oddelku, sostanovalcem Drske 46, gospodu proštu Lapu za lepo opravljeni obred ter pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Fani z družino ter ostalo sorodstvo V S P O M I N 30. novembra bo minilo leto dni, odkar smo ostali brez tebe, naša ljubljena žena, mami, sestra in stara mama BLONDINA ILIČIN Vsem, ki ohranjate spomin nanjo, hvala! Vsi njeni ZAHVALA V 69. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in tast FRANC MEDLE invalidski upokojenec iz Paderšičeve 26 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka bolnice v Novem mestu, dr. Hečimoviču in dr. Sopovi, organizacijam ZZB NOV, društvu upokojencev, govorniku tov. Murnu ter godbi in pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala! . Žalujoči: žena Fani, otroci Franci, Nada in Irena z družinami Ljubezen, zvestoba, trud in trpljenje, skrb za nas, to je bilo tvoje življenje. ZAHVALA V 86. letu starosti seje tiho poslovila od nas naša draga mama, stara mama, babica, sestra in teta BARBARA ČRNIČ roj. Kozan, z Bednja 10 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pospremili našo drago mamo na zadnjo pot. Hvala tudi govorniku in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: njeni otroci Gustelj, Marjana, Jože. Lojzka, Rezka, Peter in Slavica z družinami ter ostalo sorodstvo II TEM TCniUII IIA C 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO l$CE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI-¥ ICIVI ICKJNU VAd tANIIVIA PRODAM-KUPIM-POSEST-2ENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 23. novembra — Klemen Petek, 24. novembra — Cvetka Sobota, 25. novembra — Katarina Nedelja, 26. novembra — Konrad Ponedeljek, 27. novembra — Virgil Torek, 28. novembra — Jakob Sreda, 29. novembra — Dan republike Četrtek, 30. novembra — Andrej Petek, 1. decembra — Natalija Sobota, 2. decembra — Blanka Nedelja, 3. decembra — Franc Ponedeljek, 4. decembra — Barbara Torek, 5. decembra — Stojan Sreda, 6. decembra — Miklavž 11. (ob 19. uri) avstralski film Smrt v avtokampu. 26. 11. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Nočni skok. 28.11. (ob 19. uri) angleška komedija Rada se te spominjam. 30. 11. (ob 19. uri) ameriški kriminalni film Zvodnikova noč in dan. KRŠKO: 23. (ob 20. uri) in 26.11. (ob 18. uri) ameriški triler Žrelo IV. 24. 11. (ob 22. uri) ameriški erotični film Nikoli ne spi sama. 28. 11. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Barve nasilja. 30. 11. (ob 20. uri) ameriški vojni film Carstvo sonca. LUNINE MENE 28. novembra ob 10.41 — mlaj 6. decembra ob 2.26 — prvi krajec kino BREŽICE: 24. in 25. II. (ob 20. uri) jugoslovanska komedija Tesna koža — III. del 24. in 25.11. (ob 22. uri) ameriški erotični film Debitant v javni hiši. 26. (ob 18. in 20. uri) ter 27.11. (ob 20. uri) ameriški kriminali film Presidio. 28. in 29.11. (ob 20. uri) ameriška drama Rain Man. 1. in 2. 12. (ob 20. uri) ameriška komedija Šerif v Afriki. 1. in 2.12. (ob 22. uri) ameriški erotični film Zvezda pomo filma. 3. 12. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Grom na kolesih. 4. 12. (ob 19.30) Slovensko narodno gledališče — dram, Zalezujoč Godota 5. in 6. 12. (ob 20. uri) ameriška komedija Smeh v vesolju. 8. in 9. 12. (ob 20. uri) ameriški akcijski filtn Ntv^ni skok ČRNOMELJ: 23.11. (ob 19. uri) ameriški pustolovski film Hoja po ognju. 24. NOVO MESTO - DOM KULTURE: 23. (ob 10. uri), 24. (ob 10., 16. in 18. uri), 25. (ob 16. in 18. uri) ter 26. 11. (ob 16. uri) ameriško angleška vojna drama Beba dinozaver. 23.1 l.(ob 18. in 20. uri) ameriški film Upanje in slava. 24. in 25. 11. (ob 20. uri) ameriško-holandska komedija Holandske lutkice. Od 24. do 26. 11. (ob 22. uri) amerški erotični film Vse za posel. 26. (ob 18. in 20. uri) ter 27.11. (ob 10. uri) ameriška komedija Trije amigosi. 27. in 28. 11. (ob 18. in 20. uri) ameriški kriminalni film Maškerada. 28. (ob 10. uri) in 29. 11. (ob 16. in 18. uri) ameriška komedija Šola za stevardese. 29. in 30.11. (ob 20. uri) ameriški vojni film Železni trikotnik. 30. 11. in 1. 12. (ob 16. in 18. uri) ter 2. in 3. 12. (ob 16. uri) ameriško-hongkonški film Kung-fu klinci. 1. (ob 20. uri) ter 2. in 3.12. (ob 18. in 20. uri) ameriško kriminalni akcijski film Smrtonosna igra. 4. 12. (ob 19.30) MGL-Pesnikova žena prihaja — za red A. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 1. do 3.12. (ob 17. in 19. uri) ameriški horor filma Kača in mavrica. Od 4. do 7.12. (ob . 17. in 19. uri) ameriški film Skrivnost mo- jega uspeha. TREBNJE: 24.11. (ob 17. uri) ameriška risanka Mišek detektiv. 25. in 26. 11. (ob 17. uri) ameriški barvni film Zadnji kitajski cesar. službo dobi Z 101 GTL, letnik 1986. prodam. Tel. 21-793. (3809-MV-47) VEČ SODELAVCEV zaposlimo za prodajo atlasov, bibilije, Walta Disneya, ABC Gospodinjstva in drugih uspešnic. Informacije vsak dan od 15. do 16. ure. Tel. (064) 38-724. (P47-13MO) DEKLETA, FANTJE, če ste prosti in imate avto, proste vikende, pridružite se! Plačilo takoj, delo zanimivo, povsem nekaj novega. Šestanek v ponedeljek, sredo, četrtek v hotelu Kandija ob 17. uri v sejni sobi. (P46-27MO) Z 101, letnik 1984, prodam. Tel. 40-219. (P47-5MO) Z 128, letnik 1989, staro dva meseca, prodam. Tel. 24-077, od 16. do 20. ure. (P47-6MO) JUGO 45, star 5 mesecev, prodam. Slavko Štine, Nad mlini 57, Noyo mesto. (P47-7MO) LADO 1200 S, letnik 1985, prodam Cena po dogovoru. Peter Rastresen, Pod smreko 2, Cm službo išče HONORARNO delo iščem. Tel. 43-570. (P44-66MO) motorna vozila smreko 2, Črnomelj. (P47-9MO) MOTOR, brezhiten, za ZASTAVO 750, tri sedeže —preobleke in tri gume prodam. Žabkar, Štara Bučka, Škocjan. (3681-MV-46) FIAT 126 P, letnik 1982, prodam. Tel. 27-567, popoldne. (ček-MV-47) BMW 3201, srebrni metalik, letnik Z 101 GTL 55, letnik 1987, prevoženih 21.000 km, prodam. Stane Pirnar, Gor. Gradišče 6, Šentjernej. (3812-MV-47) Z 101, letnik 1985, 17.000 km. zaščiteno, ugodno prodam. Tel. (0608) 79-474. (P47-27MO) GOLF DIESEL, 4 vrata, zadnji model, prodam. Tel. 85-048. (3775-MV-47) Z 101 GTL 55, letnik 1985, prodam,-Tel. (0608) 82-540. (P47-15MO) Z 101, letnik 1985, motor 1983, prodam za 3000 DEM. Tel. (068) 52-102. (ček-MV-47) GOLF DIESEL, letnik 1985, ugodno prodam. Janez Korelc, Knežja vas 4, Dobrnič. (3770-MV-47) GOLF JX diesel, letnik 1988, bel, dodatno opremljen, prodam za 17.500 DEM. Tel. 24-894. (3777-MV-47) ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984. ugodno prodam. Tel. 25-330. (3803-MV-47) 126 P, letnik 1984 in JUGO, star 10 mesecev, prodam. Tel. 42-453. (3806-MV-47) GOLF DIESEL, letnik 1984, S paket, prevoženih 73.000 km, dobro ohranjen, prodam. Tei. 42-496 Franc. (3805-MV-47) LADO 1300, avgust 1987, prodam. Tel. 28-228 od 16. ure dalje. (P47-34MO) MINI MORIS 1000 prodam. Antonija Kovačič, Mali Slatnik 33, Novo mesto. (P47-33MO) 126 P, letnik 1977, prodam. Tel. dopoldan 28-006, popoldan 24-369. PRODAM ali zamenjam za osebni avto TAM 6500 kiper, letnik 1977. Tel. (0601)81-088. (P47-32MO) R 4 GTL, letnik 1986. prodam. Tel. (0608)77-428. (P47-31 MO) JUGO 45, letnik 1987 in Z 750. letink 1982, prodam. Turk Mali Orehek 5. Stopiče. (3810-MV-47) 1980, prevoženih 62000 km, zelo ohranjen, prodam ali zamenjam. Tel. popoldne (047) 75-413 ali (047) 75-414. (3752-MV-47) GOLF JGLD, 1984, prodam. Informacije na tel. 20-539, popoldne. (3755-MV-47) DOLENJSKI UST IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. ... USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Met-liKa, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. .. SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljala tozda. Predsednik. Nace ^'čASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton štetanič. ............ UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mir|am Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše, Zdenka Lindic-Dragas, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Z°TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB - Temeljna dolenjska banka Novo IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 20.000 din, naročnina za 2. polletje 250 000 din- za delovne in družbene organizacije 580.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednost.) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 350.000 dm, na prvi ali zadnji strani 700.000 din; za razpise, licitacije ipd. 400.000 din. Mali oglasi do deset besed 250.000 din, vsaka nadaljnja beseda 25.000 dim NASLOV- Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni, uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in totolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006. Nenaročenih rokopisov in davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom m filmi. DIC, tozd Grafi ka, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. R 4 TL, letnik 1983, ugodno prodam. Tel. 51-041. (P47-83 MO) 126 P, december 1987, garažiran, 17.000 km, prodam. Tel. (068) 22-600, po 15. uri. (P47-84 MO) UNO 45, letnik 1987, sive kovinske barve, odprtavstreha, prodam. Klobučar, Kotarjeva 1, Šentjernej. (P47-85 MO) JUGO 55, letnik 1987, prodam. Tel. 27-416. (P47-86 MO) GOLF DIESEL, letnik 1986, z dodatno opremo, prodam. Tel. 24-202 po 17. uri. (3840-MV-47) GOLF, letnik 1986, 40.000 km, prodam. Jože Pavlin, Družinska vas 41 c. Šmarješke Toplice. (3841-MV-47) Z 101, letnik 1979, registriran do junija 1990, poceni prodam. Tel. 52-379. (P47-90 MO) Z 750 SC, letnik 1979. registrirano do februarja 1990, prodam po ugodni ceni. Franc Bartelj, Gor. Karteljevo 23, Novo mesto. (381 l-MV-47) Z 128 skala 55, rdeče barve, stara 11 mesecev, ugodno prodam. Tel. 21-193. (ček-MV-47) JUGO 45, star en mesec, prodam. Tel. 25-862, zvečer. (P47-53 MO) Z 101, letnik 1985 in Z 128, letnik 1984, prodam. Tel. 28-362, Cej, Drejče-tova pot 4, Novo mesto. (P47-52 MO) LADO 1200 S, letnik december 1985, prodam. Silvo Tasič, Šegova 14/22, Novo mesto ali tel. v službi 85-120. (3784-MV-47) Z 101 GTL 55, letnik 1984, prodam. Tel. 26-849. (3787-MV-47) JUGO KORAL 55, letnik 1988, prodam. Tel. 24-249. (3786-MV-47) ZASTAVO 128, letnik 1986 december, prodam. Tel. 27-750 vsak dan od 12. do 20. ure. (3788-MV-47) KADETT, letnik 1981, prodam. Tel. 21-144. (3790-MV-47) RANAULT 5 GL, letnik 1985, JUGO koral, letnik 1989, prodam. Tel. 23-669. (3789-MV-47) 126 P in JUGO 45, letnik 1987,1988, prodam. Tel. (0608) 70-305 ali 70-343. (P47-30 MO) 126 P, letnik 1980, prodam. Peter Mali. Šmihel 42, Novo mesto. (3802-MV-47) 126 P, letnik 1988.prodam. Alojz Zo-4, Šer retič, Turopolje 24, Šentjernej, tel. 42-158. (380I-MV-47) JUGO 45 A, letnik 1987, prodam. Tel. 25-364. (3800-MV-47) R 4 GTL, letnik 1982, prodam. Tel. 86-100. (3799-MV-47) Z 750, letnik 1977, ohranjeno, registrirano, prodam. Informacije vsak dan popoldne na naslov: Miškovič, Slavka Gruma 6, Novo mesto. (3785-MV-47) 126 PGL, letnik september 1987, prodam. Tel. (068) 26-710. (3773-MV-47) JUGO 45 A, letnik 1987, prodam. Tel. 27-262. (3772-MV-47) LADO 1200, letnik 1987, prodam. Tel. (0608) 89-265. (P47-23 MO) GOLF DIESEL, letnik 1979, prodam. Ivan Rus, Breg revolucije 1 A. Metlika. (P47-23 MO) FIAT 126 PGL, nov, ugodno prodam. Tel. (0608) 70-170. (P47-25 MO) Z 101 GTL 55, letnik 1987, prodam. Tel. 25-506 ali 23-917. (P47-27 MO) PRODAM Z 128, letnik 1987, prevoženih 26.000 km. Tel. 23-611 dopoldan in 26-416 popoldan. (TO-MO-89) PRODAM GOLF JGL — diesel, letnik 1984 in 1983 ter karambolirano Z-750, letnik 85. Tel. 23-065 (zvečer). PRODAM Z 101 GTL 55, letnik 1985. Tel. 26-22. GOLF DIESEL prodam. Tel. 85-992. (3837-MV-47) GOLF DIESEL, letnik 1984. in R 4, letnik 1984, prodam. Merlin, tel. 25-905. (3836-MV-47) R 4 GTL, star dve leti, prevoženih 5000 km. in R 4 GTL, star eno leto. prevoženih 6000 km, prodam. Jože Cvetan, Gor. Kamence 19, Novo mesto. (3827-MV-47) 126 P, letnik 1988, prodam. Tel. 25-894. (3828-MV-47) DOBRO OHRANJENO LADO 1300 S, letnik 1985, registrirana do septembra 1990, ugodno prodam. Tel. (0608) 75-616. (3830-MV-47) ŠKODO 105 S, letnik avgust 1986, prevoženih 26.000 km, prodam. Tel. (068) 58-634. (ček-MV-47) JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. Tel. 26-415. (3832-MV-47) AX 11, letnik 1988, prodam. Tel. 22-330, dopoldne, ali 23-446, popoldne. (3833-MV-47) FIČKA, letnik 1984, odlično ohranjenega, in traktor porsche 22 KS s koso prodam. Boris Žnidaršič, Orešje 36, Sevnica. (P47-88 MO) JUGO koral, april 1989, prodam. Tel. 28-370. (P47-81 MO) OSEBNI AVTO znamke Moskvich, letnik 1979, registriran do maja, prodam. Jože Fišter, Dol. Laknice 22, tel. 49-122 po 15. uri. (3808-MV-47) ŠKODO 120 L, letnik 1980. prodam ali zamenjam za manjši avto. Tel. 25-427. (3807-MV-47) JUGO 45, letnik 1986, prodam. Tel. 20-411. (P47-35 MO) P 126, letnik 1987, prodam. Tel. 45-322. (P47-37 MO) JUGO KORAL 45, star 6 mesecev in 126 P. letnik 1981, ugodno prodam. Ivan Vidmar, Sadinja vas 18, Dvor. (3813-MV-47) ZASTAVO JUGO 1,1 GX, letnik 1987, registrirano do 28. 10. 1990, prevoženih 21.000 km, prodam. Tel. 25-665, popoldne. (P47-38 MO) Z 850, letnik avgust 1984. prodam. Špringer, Podgora 21, Straža. (P47-39 MO) GOLF. letnik 1980 in JUGO 45 E, letnik 1986, prodam. Tel. 49-459. (P47- 40 MO) Z 101-1300, letnik 1977. registrirano do 9.8.1990, prodam. Tel. 23-892. (P47- 41 MO) Z 101 1300, letnik 1979, odlično ohra- njeno, zelo ugodno prodam. Tel. 51-165. "K (P47-43 MO) JUGO 45, letnik 1986, registriran do oktobra 1990, prodam. Tel. 27-265. (P47-46 MO) dobro ohranjen, prodam. Tel. 21-654. (P47-51MO) 126 PE, letnik 1988, zelo ohranjen, prodam. Turk, Velike Brusnice 58 A. (3814-MV-47) OPEL KADETT 1,6 diesel, letnik 1987, prevoženih 28.000 km, ugodno prodam.Tel. 26-248. (P47-57MO) 126 P, letnik 1987, prodam. Tel. 51-466. (P47-58MO) GOLF GTI, letnik 1979, prodam. Tel. 24-374. (3814-MV-47) JUGO SKALO 55, letnik oktober 1988, prodam. Tel. 47-164. (P47-60MO) GOLF DIESEL, letik 1985, prodam.Tel. 73-023. (3817-MV-47) JUGO 45 A, dobro ohranjen, letnik 1986, prodam. T el. 23-961. (P47-69MO) GOLF X, december 1985, prodam. Tel. 85-163. (P47-70MO) Z 750, letnik 1985, prodam. Ivan Bukovec, Koroška vas 33, Novo mesto, tel. 43-898. (P47-71 MO) 126 P, letnik 1981, z radiokasetofonom. ugodno prodam.Tel. 25-894. (P47-72MO) Z 128, letnik avgust 1986, ugodno prodam. Tel. 22-886. (P47-73 MO) BMW 318, letnik 1975, karoserija 1979, prodam. Tel. (0608) 88-830. (P47-74MO) GOLF DIESEL S paket, letink 1985, prodam. Bevc, Šmalčja vas 7, Šentjernej. (P47-76MO) R 4 GTL, letnik 1987, izvrstno ohranjen, prodam. Tel. 22-361. (P47-77MO) JUGO 55, letnik 1987, in novo centralno peč 35 KW, prodam. Tel. 86-181. (3826-MV-47) R 4 GTL, december 1986, registriran do decembra 1990, prodam. Tel. (068) 24-820. (3825-MV-47) ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam za 1700 DEM. Tel. 76-258. (3824-MV-47) NOV 126 PGL prodam za 4700 DEM. Kastelec, Gotna vas 7, Novo mesto. (P47-61MO) R 4 GTL, letnik 1986, prodam. Tel. (0608) 79-509. (P47-62 MO) ŠKODO 105 L, letnik J982, prodam. Anton Zorc, Zloganje 16, Škocjan. (P47-63MO) PRODAM leto in pol staro LADO 1300 karavan.Tel. (0608) 32-506. (P47-64MO) LADO SAMARO, april 1988, rdeče barve, prodam. Tel. 26-234. (P47-65MO) ODDAM vrstni red za fiat 126 P, vplačan avgusta. Tel. 43-570. (P47-67MO) OPEL KADETT diesel, letnik 1985, in opel askono, letnik 1973, ugodno prodam. Tel. 26-158. (3823-MV-47) JUGO 1,1 GX, letnik 1988, prodam. Malnarič. Kristanova 28, Novo mesto. (3820-MV-47) FIAT 750, letnik 1980, registriran do oktobra 1990. prodam.Opruc ali Jevšek, Glavni trg 2, Novo mesto. (3815-MV-47) 126 P, letnik 1986, prevoženih 20.000 km. prodam. Tel. 49-723, popoldne. (3818-MV-47) 126 PGL, letnik 1987-december, prodam. Tel. 43-794. (ček-MV-47) Z 128, letnik 1984, prodam. Tel. 65-501. (3822-MV-47) 126 P, letnik oktober 1985, pomivalni stroj kovinostroj, primeren za gostinstvo, in rabljen pralni stroj Gorenje prodam. Tel. (068) 27-142, Nada Šterk, Ob Težki vodi 84. (ček-MV-47) JUGO KORAL 55, star 17 mesecev, 17000 km, ugodno prodam. Cesar, Kot 21, Semič. Ogled po 15. uri. (P47-91MO) prodam Z 101 GTL, letnik 1984. dobro ohranjeno, prodam-Anton Turk, Gor. Stara vas 11, Šentjernej, tel. 42-671. (3792-MV-47) JUGO 55 a, letnik 1987, prevoženih 18000 km, prodam. Informacije: Ladišič, Cesta herojev 52, tel. (068) 26-373. (Ček-MV-47) 126 P, letnik 1982, prodam. Tel. 23-486. (3794-MV-47) 126 P, letnik 1988, prodam. Jakša, Cesarjeva ul. 37, Novo mesto. (3795-MV-47) R 4, letnik 1978, prodam. Miklavčič, Roje 11, Šentjernej. (3732-MV-46) Z 750v letnik 1977, ugodno prodam. Dolinar, Šmarje 25 a, Šentjernej. (3797-MV-46) ZASTAVO JUGO 1,1 GX, letnik 1988, prodam zelo poceni. Tel. 42-066. (P47-17MO) Z 750, letnik 1985, prodam. Tel 24-702. (P47-I8MO) FIAT 128, letnik 1988, prodam po ugodni ceni. Tel. 27-384, popoldne. (P47-20MO) LADO SAMARO, letnik 1987. prodam. Boris Zajc. Birčna vas 13 B, Novo mesto. (P47-2I MO) GOLF JXD, december 1985, prodam. Marof 21. Mirna Peč. (3783-MV-47) PRODAM ali zamenjam opel manto, letnik 1978. Tel. (0608) 33-269. (P47-47MO) FORD granado, letnik 1876, prodam. Tel. (0608) 67-432. (P47-50MO) FIČKA 850, letnik december 1983, PRAŠIČA (150 kg) prodam. Krhin, Ratež 18, Brusnice. (P47-19MO) PRODAM mikrovalovno pečico, primerno za gospodinjstvo in dva šivalna stroja: SINGER, industrijski, BAGAT za gospodinjstvo, vse v odličnem stanju. Tel. 43-790. (ček-PR-47) KVALITETEN HLEVSKI GNOJ poceni prodam. Kralj, Vojna vas 15, Črnomelj. (P47-29MO) BARVNI TELEVIZOR Iskra Horizont prodam. Informacije na tel. (068) 43-758. (ček-PR-47) PRODAM el. mešalec in 100 m2 ladijskega stropa. Jože Zupančič, Kristanova 24, tel. 26-123. SMREKOVE PLOHE, suhe, prodam. Franc Lužar, Mačkovec 36, Novo mesto. (3842-PR-47) INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ za spenjanje ter zastavo 101 letnik 1978, prodam. Informacije zvečer na tel. (0608) 81-879. (P47-87MO) SINTESIZER yamaha PSS-270 in električno kitaro prodam. Tel. 21-747. (P47-79MO) ŠTEDILNIK iskra corona (neijaveč) in pralni stroj zopass ugodno prodam. Tel. (068) 22-989. (P47-83MO) VERIGE, za traktor, dimenzije 11 x 28 prodam. Tel. 42-492, zvečer. (P47-80MO) VINO — črnino prodajam od 50 litrov naprej z Vinjega vrha. Tel. (068) 22-831. (3723-PR-46) RABLJENO KUHINJO in trajno-žarečo peč PLAMEN MAGNA 10 ugodno prodam. Tel. (068) 27-787. (ček-PR-47) VOLA prodam ali zamenjam za mlajšega, voznega. Gašperšič, Podgora, Straža. (3834-PR-47) RADIOKASETOFON SABA RCP 652 avtoreverse, veliko priključkov, 40 W, novo, prodam. Tel. 23-008. (P47-78MO) SPALNICO, starejši letnik, prodam. Tel. 26-431. (P47-68MO) DIANO, kravo, telico, hrastove plohe, prodam. Franc Gašperšič, Resa 26, Straža. (3771-PR-47) PRALNI STROJ, sesalec, zamrzovalno skrinjo (210 1) prodam. Nadu, Br-šljin 42, Novo mesto. (3821-PR-47) PRODAM 32 m2 ladijskega poda in stroj za drobljenje koruze (šrotar) prodam. Informacije na tel. 65-668. (P47-48MO) RABLJENO litoželezno peč (20 K W) za centralno, brezhibno, prodam. Tel. 43-870. (P47-49MO) kupim KUPIM bencinsko črpalko za VW 1200 (hrošč). Tel.: 25-747. PRALNI STROJ candy, rabljen, mlaj- ši letnik, kupim. Telefon popoldne 22-' ' —VKL " 668. (3796-KU-47) TRAKTOR TV 18-19-20 ali 21, starejši letnik, kupim. Tel. (0608) 31-991. (P47-55 MO) PLAŠČ za traktor Steyr (1955), rabljen, (8.3 II. x 36 II.) kupim. Tone Rozman, Mirna Peč 24. (3768-KU-47) MIZARSKO KOMBINIRKO kupim. Tel. 27-075. (P47-26MO) IZ osest PRODAM 5 mesecev brejo telico sivko ter prašiča 130 kg. Tel. 27-807. (ček-PR-47) KOBILO, težji tip. visoko brejo, vajeno vseh kmečkih del, prodam. Zupan, Češnjica 25. Srednja vas v Bohinju. (P47-59MO) SPALNIČO ugodno prodam. Tel. 51-306, dopoldne. (P47-56MO) PRODAM 10 m5 suhih smrekovih plohov, debeline 50 mm. Tel. 22-661. (3819-PR-47) TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 500 kg, prodam. Marko Abolnar. Adamičeva 29, 68000 Novo mesto. (3819-PR-47) OLJNI GORILEC za centralno peč, rabljen, termoakumulacijski peči 3 in 4 KW, nerabljeni, novo telefonsko »tajnico« in 126 P, 1980, vse ugodno prodam. Tel. 23-529 zjutraj ali zvečer. (3844-PR-47) NEMŠKEGA OVČARJA, starega 10 mesecev, z rodovnikom, prodam. Tel. (0608) 32-039. (P47-3MO) PRODAJNI PLETILNI STROJ Pfaf z dodatki za 3500 DEM (na obroke) in OVERLOCK za šivanje tkanin in volne za 1500 DEM. Tel. dopoldne 47-012, popoldne 47-215. (P47-1MO) KOTNO SEDEŽNO garnituro Pingvin in otroško sobo Peter ugodno prodam. Tel. (0608) 34-785. (P47-8MO) STAR POD in KAŠČO pri Raki prodam. Tel. (061) 346-819. od 18. do 20. ure. (P47-10MO) BARVNI TELEVIZOR, Gorejenje, star 8 let (nov ekran), prodam. Cena po dogovoru. Božidar Suban, Gubčeva 24, Brežice. (P47-12MO) KAMIN FRANKLIN, nov, in vzidlji-vi štedilnik BOBO, ugodno prodam. Marinček, Cerklje ob Krki 5. (3754-PR-47) ZIMSKE GUME (komplet) za lado VSELJIVO HIŠO (220 m2) v Novem mestu prodam. Juvane, Mala Cikava 9. (3767-PO-47) GRADBENO PARCELO v kraju Črmošnjice pri Stopičah 12 a prodam. Informacije na tel. (068) 43-758. (ček-PO-47) kmetijski stroji prodam. Tel. (0608) 82-194. (3758-PR PR-47) ZAMRZOVALNO SKRINJO (dela brezhibno) prodam. Novak, tel. 28-846. (3764-PR-47) KUEPPERSBUSCH (tjav) prodam. Meniška vas 12, Dolenjske Toplice. (3767-PR-47) TRAKTOR TV 732, dobro oMf s plugom, letnik 1985, prodam. Tel l 40-246. (3829-KS-47) TRAKTOR TV 419, letnik 198~* lo rabljen, ugodno prodam. Tel. popoldne. (P47-11MO) ,, j TROSILEC hlevskega gnoja »MJ 35«, nov, prodam. Rumanja vas i ■ (068) 85-441. (3753-KS47) HIŠO z velikim vrtom na Senovem prodam ali zamenjam za stanovanje v Ljubljani. Tel. (061) 332-271 ali (061) 453-603. (P47-4MO) PARCELO (546 m2) v Novem mestu z gradbenim dovoljenjem in izkopom prodam. Informacije na tel. 20-488, popoldne. (3754-PO-47) PARCELO v Premanturi (240 m2) zelo ugodno prodam. Informacije po tel. 27-787. (ček-PO-47) GOZD pri Krškem (80 ali 40 arov), doraščen za posek, prodam. Tel. 31-120. (P47-36MO) VINOGRAD z zidanico, v izmeri 10 arov, na lepi sončni legi v Borštu pri Ajdovcu prodam. Dostop do parcele je možen tudi s kamionom. Pavla Štravs, Srednji Lipovec 12, 68361 Dvor. (3782-PO-47) PARCELO v Posedarju ob jadranski magistrali, 50 m od morja, ugodno prodam. Elektrika ob parceli. Informacije pa telefon (068) 51-888 ali (057) 66-093. (P47-45MO) VIKEND v okolici Novega mesta, grajen v dveh etažah, velikost 9 x 8 m, primeren za bivanje, z manjšim vinogradom, prodam za 50.000 DEM v dinarski protivrednosti. Tel. (068) 26-413. (P47-92MO) DIATONIČNO harmoniko c, F, Be, staro dve leti, prodam. Anton Grubar, Volč|tova vas 4, Šentjernej. (P47-16MO) TERMOAKUMULACIJSKO PEČ in avtoradio prodam. Tel. 23-672. (3798-PR-47) Veliko i 1 razno k srca s 1 • Wt»U. d: i njeni UPOKOJENEC, star 53 let. dr.Rusu (3776-RA-47) ^ PREVAJAM tehnično in drug“C kovno literaturo iz angleščine v sl°', no in obratno. Tel. 27-384, poP°p (P47-20MO) ODDAM v najem poslovni PJ*® delavnico v Kostanjevici na Krki. , nova 8. Voda, elektrika. Tel. (Oob8!' 552. (3765-RA-47) ki TIPKAM vse vrste besedil in črno-beli televizor. Tel. 22-080. I "'SovmVrostor.^ X» i SttSCVMa p RAZGLEDNICE, pisma j« | igrače do leta 1945 kupim. T*1-1* I 61-084 ali Gregl, Kidričeva H, (P46-97MO) tr*to-v/iviwj _ _ Naj] 3, No1 RUDIJU ŠENICI, Jerebova &• ja žena Vida ter^hčerki Vida m ^ družino. (3749-ČE-47) lajlep obvestila j opečno, leliiie in. P»CSS^. SNEGOBRANE za opečno,» _ in betonsko kritino izdeluje m P1 j^j tudi montira Obrtna delavnica MIŽIGOJA, Krško, tel. (0608)31 -31-637. (P45-98MO) ELEKTRIČNE OMAR^SjJ nanje in notranje, komplet" Ij-j mljene, prodam 30% cenCJ (061)213-244. (3760-OB-47) SERVIS za izolacije FRANCI ČEH, Maribor .g* Če vam skrinja curi ali toči, P na telefon (062) 31-566! (-> OB-47) ROLETE izdelujem mog;; popravljam, rel. (06«) (061) 375-742. (P45-56MO) IZOLACIJE SERVIS ZAM VAENIKOV! VIKTOR PAJEK id Ptujska cesta 89.62000 Man** (062)305-150, 413-606 noiil »vir Generalno popravljamo in (*")V mo ohišja zamrzovalnih jJ,tvi je di lakih, ki se jim življenjska-g. izteka, če točijo, rosijo, od.'“‘V,stotnijo. Prihranite 50» elektrik1-- jcno delo dobite garancij«^*' na območju, kamor list. Cenik storitev: . 2101 Gorenje 2.940.000 d' 3101 Gorenje 3.120.000 dm 4101 Gorenje 3.500.000 dn 220 I Gorenje 3.780.000 d' 300 I Gorenje 4.060.000 dm Afej len h 5S « i0io.000din jn 220 Iz dodatno steno 4.060.000 345 1 z dodatno steno 5/ sit inles TRAKTOR DEUTZ, star 10 let (1900 delovnih ur), prodam. Virant, Stara vas 10, Škocjan. (3780-KS-47) TRAKTOR IMT 560 prodam. Tel. 89-137. (P47-24MO) KROŽNE brane, rabljene, 20 diskov (olt), prodam. Franc Rodman, Sp. Po-hanca 21, 68253 Artiče. (3838-KS-47) MOTOKULT1VATOR goldoni 8.7 KS s priključki, ugodno prodam. Tel. (068) 27-787. (ček-KS-47) FERGUSON 39, 20 delovnih ur, ugodno prodam. Tel. (0608) 75-740 ali na naslov Jože Andolšek, Vel. Podlog 65, Leskovec pri Krškem. (P47-75MO) FREZO honda z vsemi priključki in prikolico prodam. Stroj ima 15 delovnih ur. Tel. 24-249. (3786-KS-47) TRAKTOR 539, 90 delovnih ur ter jugo koral 55, letnik 1988, prodam ali zamenjam za golfa diesel. Tel. (0608) 70-200. (3804-KS-47) TRAKTOR ursus 360 KM, star tri leta, prodam. Tel. 49-480. (P47-42MO) OBVESTILO Telefonske naročnike 0 ščamo, da bomo 24. nove' ye$ popoldne in 25. novemu « a. dan preključevali telefonsr. ročnike v ATC Metlika nJ gt-no bo moten telefonski P ^do Nekaterim *’''w'rT1 __________ naročnikom r^ji- spremenjene tudi klicrlefQpsKe ke, zato prosimo, datele k/iet^1 številke za naročnike v ;to ra pred klicanjem preverite službi telefonskih im°rm®pj0 te- lovnim organizacijam telefonske številke ostale ne^r^ menjene. Naročnike za razumevanje. g\ Podjetje za ptU^g5to ZAHVALA Hko bro ohra | un.Td.fl uk 1981* Tel. 5^ noja a vas 33. * ^ ® Prezgodaj nas je v 68. letu starosti za vedno zapustila nadvse dobra žena, mama, babica, tašča, sestra in teta TONČKA PANTAR roj. Volf iz Podpreske 5 se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in ki so nam kakorkoli pomagali, jo obiskovali v bolnici in na — oanie ■ ali vei?ce in cvetJe terJ° v ®ko velikem številu pospremili let.potrej» ^ J ni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo področnemu zdravniku ' "n"10®’ k0rsu’ t?v- Nadi Vreček za ganljive poslovilne besede, g. župniku za hai i Prav‘Jen obred in pevcem iz Loškega Potoka. Vsem skupaj še en-‘Skrena in topla zahvala! ,,porf tegonje1” , dogo'**1 drugos* v slovel , popo* i prostor Krki, On (0608) J Zelo prizadeti vsi njeni m, tsKIP e in zdr*’ ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, ded in praded FRANC KOŠIR iz Gorenjih Lazov ^pse se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in DO japomoč, podaijeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Hvala hiStvo av'TOZD ADRIA, tovarna prikolic Novo mesto, Tovarni po-Unomelj, TOZD REVOZ Novo mesto in DO LABOD, TOZD vilne hvala GD Rožni Dol, tovarišu HUTARJU za poslo- ^Itebni6 b e^evcem z ^uPeri- ^rha in g. kaplanu za lepo opravljen Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustila draga žena, babica in sestra SLAVKA KALČIČ iz Novega mesta, Ljubljanska c. 16 se na I Vsem MI Sm° J° * *' ^89 v družinskem krogu. Zahvaljujemo »H1!! Uubliat, !zrečftno sožalje in podaijeno cvetje, stanovalcem bloka 24 ‘ ^lov!^-'16 ler organizaciji ZB Novo mesto za denarno pomoč in df. Starr 23 P020™?51 v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala velja J" intem11’ ^ur'anovi in dr. Kapšu za dolgoletno zdravljenje ter oseb-Hesto k 83 oddelka — intenzivna nega — Splošne bolnišnice Novo ’Kl so skrbeli za pokojno v zadnjih dneh njenega življenja. mož Lado, zet Slavko, vnuka Iztok in Zvonko, sestra Joži in drugo sorodstvo K/<> ir. id 'P avli*' ,v. tu bri h' le*" lam" •njd' le rnirHJte, ob. moJem grobu, in snr, * njemu pristopite in vc/nn'Ie se’ kako trpela sem, Cni mir mi zaželite. ^ 82. let, ZAHVALA n starosti je tiho, nepričakovano za vedno odšla od nas naša mama, stara mama, prababica, sestra in teta JOŽEFA GRABNAR 2ahya z Malega Kala, Mirna Peč nernu se vsem’ k' ste ji darovali cvetje in jo pospremili k več- $e zah^'1^'nam ‘zrehli sožalje in nam kakorkoli pomagali. Posebej Tatia Va Jujemo osebju pljučnega oddelka bolnice Novo mesto in dr. MKin'Gazvoda, DO Dolenjka-skladišče Bršljin, GIP Pionir-tozd Iskr-^rgljevi mami ter Štefki in Lojzetu Barbo za nesebično pomoč, v 3 Jozetu Barbu za poslovilne besede ob odprtem grobu ter bikoma za lepo opravljen obred. ujoči: sin Jože, hčeri Mari in Ida z družinami ter ostalo L sorodstvo V S P O M I N Te dni mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga MIMICA PROSENIK Hvala vsem, ki seje spominjate, ji prižigate sveče in nosite cvetje! Vsi njeni Mama, tvoje življenje je bilo samo delo in trpljenje. ZAHVALA , V 70. letu si nas zapustila, draga žena in mama m MARIJA VIDE Gor. Brezovica 8, Šentjernej Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, posebno sosedom, ki ste nam izrekli sožalje, podarili vence in cvetje. Hvala tudi pošti Novo mesto, Iskri Šentjernej, LB Novo mesto in župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: mož Karol, sin Janez, Jože, Minka z družinami in Drago ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame in babice KATARINE KUKAR roj. Grzin iz Ručetne vasi 4 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vaščanom, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in našo drago, mamo pospremili na zadnji poti. Prisrčno se zahvaljujemo dr. Alenki Švajgerjevi, ki jo je v času bolezni obiskovala in ji lajšala bolečine. Lepa hvala Amaliji Povše in g. patru Benu za ganljive besede slovesa, Bayer Pharmi iz Ljubljane, gasilskemu društvu iz Petrove vasi, pevkam, gospodom patrom iz Ljubljane ter gospodu kaplanu za lepo opravljene skupne obrede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Tišina, tišina, pozna jesenska tišina. Ostala je z nami nje bolečina. Kot listje rumeno, ki pada z drevesa, prišel je tvoj dan slovesa. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete ANGELE KONCILJA iz Rumanje vasi 8 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem iz Tiskarne Novo mesto, Novolesa-tozd DSSS za poklonjeno cvetje in izrečeno sožalje, vsem zdravnikom in ostalemu osebju intenzivnega oddelka kirurgije Novo mesto ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsi njeni O V S P O M I N Te dni mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi AVGUŠTIN CVETAN Gor. Kamence 19, Novo mesto Hvala vsem, ki ga hranite v lepem spominu. Vsi njegovi ZAHVALA V 54. letu starosti nas je po kratki in težki bolezni zapustila draga MARUA ERJAVEC iz Semiča 53 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali lajšati bolečine, darovali cvetje in pokojno pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala kirurškemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto. Prisrčna hvala družini Grahek za nesebično pomoč, gospodu kaplanu za lepo opravljen obred in tovarišici Martini za poslovilne besede. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste pokojno tako lepo pospremili na njeni zadnji poti! Vsi njeni Mama je mrtva, več ne skrbi, njen prostor pri mizi prazen stoji Marsikaj kupiš za čisto zlato, mame zanj kupi! nihče ne bo. ZAHVALA V 67. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta JANJA VIDNJEVIČ iz Paunovičev 21 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemovse kirurškemu oddelku za lajšanje bolečin, DO Belt livarna, Gorenje Črnomelj in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA v V 80. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta, tašča in babica ANGELA KOŠMERL rojena KRAŠEVEC s Potovega Vrha 6 Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam karkoli pomagali, darovali vence irt cvetje, nam v najtežjih trenutkih stali ob strani ter pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kirurškemu oddelku splošne bolnišnice Novo mesto, govornici za lepe poslovilne besede, pevcem za občuteno zapete žalostinke, pogrebnikom, kolektivoma IMV Novo mesto-OOS REVOZ in ADRIA, Cestnemu podjetju Novo mesto-OOS sektor Gradnje ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA S svojim vedrim si nasmehom vsakega osrečit znal, pred usodo neizprosno sam nemočen si ostal Ob mnogo prerani izgubi dragega moža in očeta RUDUA BUKOVINSKEGA z Malega Kanina ^kreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom za nesebično pomoč, DO Rudr sa in Lisce, mladin-y 2 Malega Kamna, govornikoma, pevcem iz Koprivnice in gospodu župniku za h-oo opravljen obred. ® in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Silva, sin Maksi in hčerka Irena Skrb, delo in trpljenje — bilo tvoje je življenje. Bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal ZAHVALA Po kratki in hudi bolezni nas je v 54. letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric TONE KAPLER iz Šmaijete 8 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti ter pljučnemu oddelku bolnice Novo mesto. Posebna hvala delovnim organizacijam Elektro Novo mesto-kolektiv Šentjernej, IMV Revoz-servis Novo mesto, pevcem iz Orehovice, gasilskemu društvu Šmaijeta za njihov trud ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Milka, sin Tone z družino, brat Jože z družino in ostalo sorodstvo TONE MIKOLAŠ V nedeljo je Mikolaš nameraval iti na obisk k hčeri v Kranj. Pa ne bo šel. kajti to nedeljo je praznik metliške občine in na praznovanju bo metliški župan podelil tudi najvišja občinska priznanja, plakete te belokranjske občine. Poleg gasilskega društva Vojnik in metliške osnovne šole jo bo kot edini posameznik letos dobil Anton Pezdirc s Krasinca, možak, ki ga cela Bela krajina pozna kot Mikolaša. Pezdircev je namreč v Beli krajini precej, Mikolašiso pa samo eni To nenavadno domače ime jim je dal Pezdirčev Miko, ki seje nekaj rodov nazaj iz iste vasi, priženil v Kambičevo hišo. Bil je bolj hvalisave, že kar lažnive sorte človek in ljudje so mu začeli govoriti Miko-laž. Tako je nastalo ime Mikolaš in se za Pezdirce s Kras-nica obdržalo do danes. Od svojega lažnivega prednika imajo samo ime, njegove »vrline« pa že dolgo ne več. »Morda nam je po njem ostala jezičnost,« se pošali Tone, stari gospodar na Mikola-ševem posestvu, ki velja za eno najtrdnejših v Beli krajini Stari Mikolaš je kot kmet in borec upokojen in sedanji gospodar Peter, najstarejši Mikolašev sin, sodi že v sedmi rod, ki gospodari na tem posestvu. Za usodo tega rodu in posestva se ni bati, kajti Peter ima pet sinov in Mikolaši ne bodo izumrli Toneta je njegov oče, pameten in trezen gospodar in pred vojno trikrat zapored župan občine Gradac, določil za naslednika kmetije, čeprav ga je takratni spoštovani podzemeljski učitelj Ljubič nagovarjal, naj da bistrega sina, vseskozi odličnjaka, naprej v šole, češ da ga je za kmetijo škoda »Matko, kaj misliš, da mora biti kmet neumen?«, se je odrezal stari Mikolaš. Dal pa ga je v grmsko kmetijsko šolo. »Ta šola mi je zelo koristila saj mi je dala trdno strokovno in splošno izobrazbo, tam so nas navajali tudi na red in disciplino. V primerjavi s takratno šolo vlada na današnjih nered in razpuščenost!«, trdi nekdanji grmski odličnjak. Kot večina njegovih belokranjskih vrstnikov je bil Mikolaš med vojno v partizanih in šele konec leta 1946 so ga s težko muko kot izvrstnega radiotelegrafista v Beogradu demobilizirali »Morda bi bolje živel, če bi ostal tam, celo na Tanjug so me vabili, a mene je vleklo domov in mi nižal Kmetje smo po vojni preživljali hude čase, a jaz sem bil pri svojem kmečkem delu vedno sproščen in notranje zadovoljen.« In pri vsem delu, ki ga na kmetiji ni konca, je Mikolaš ' vedno našel čas še za kopico drugih stvari. V vasi in krajevni skupnosti Podzemelj ves čas po vojni ni večjega dela, pomembnejše akcije, da Mikolaš ne bi bil med prvimi z ra ven, če ni bil kar pobudnik. Več dolžnosti pa je vestno in zavzeto opravljal tudi v občinskem in celo republiškem merilu. Med drugim je bil celih 35 let na čelu gasilskega društva Krasinec, katerega soustanovitelj je bil njegov oče. V 70 letih obstoja tega društva sta bila samo dva začasna predsednika, ki nista bila Mikolaša. Seveda se je Mikolaš v tistih časih, ko se je naša prepametna oblast do kmeta obnašala, kot da je nebodigatreba, marsikomu tudi zameril »Nikoli nisem rekel da je mleko črno in so me zato včasih imeli kar za nekakšnega nasprotnika...« Ko se je Mikolašev Tone oženil, mu je oče prepustil kmetijo, on pa jo je sedaj prepustil svojemu sinu Peru, ki ga je prej tudi dal v kmetijsko šolo. »Deset hektarov in pol je obdelovalne zemlje, glavni zaslužek nam prinaša živinoreja —sedaj je v hlevu 25 glav — in krompir. Pri naši hiši vsi trdo delamo, od otrok naprej. Saj ne rečem, živi se, a smo še daleč od tega, da bi kmet v naši družbi živel tako, kot bi glede na svoje trdo in koristno delo moral.« A. BARTEU Citre, milo se glasite V Metliki vinogradniška zbir Vse bolj popularne Metliški Belokranjski muzej pripravlja muzejsko vinogradniško zbirko ŠENTJERNEJ — »Citre spet postajajo cenjen in vse bolj razširjen ljudski inštrument, tudi med mladino,« pravi elektroinženir Darko Duh izjsentjeme-ja. Darko ve, kaj govori. Že od leta 1984 se udeležuje srečanj slovenskih ci-traijev v Grižah pri Celju, kjer na nastopih pokažejo, kaj vse se s tem inštrumentom da zaigrati, nekateri so pravi virtuozi, drugi še začetniki, v medsebojnih razgovorih pa izmenjajo izkušnje, notne priredbe in se drug od drugega marsikaj naučijo. »Skoda, da je v desetletjih po vojni, ko so bile citre prezrt, če že ne skoraj preziran inštrument, veliko teh glasbil v * *" it *•* N Hf« METLIKA — Metliški Belokranjski muzej bo leta 1991 obhajal svojo 40-letnico. Za to obletnico bi radi v tem pomembnem območnem muzeju odprli novo zbirko — belokranjsko vinogradniško zbirko. Vinogradništvo je gotovo ena od posebnosti in značilnosti Bele krajine in pri ogledu te zbirke naj bi se obiskovalci Belokranjskega muzeja seznanili z belokranjskim vinogradništvom v drugi polovici prejšnjega in v prvi polovici tega stoletja. »To naj bi bila nova stalna zbirka našega muzeja. Sedaj je belokranjsko vinogradništvo predstavljeno v etnološkem oddelku, vendar je za celovito predstavitev tam premalo prostora,« je povedala kustodinja Belokranjskega muzeja, etnologinja in umetnostna zgodovinarka Andreja Brancelj. »Precej vinogradniških predmetov imamo še v muzejskih depojih, zadnji čas pa je, da predmete za načrtovano vinogradniško zbirko lahko še dobimo na terenu.« Za začetek so iz muzeja metliškim vinogradnikom poslali prošnjo, naj predmete, fotografije, diplome, priznanja in druge stvari, ki so povezane z belokranjskim vinogradništvom v drugi polovici prejšnjega in prvi polovici sedanjega stoletja, odstopijo muzeju. Začeten odziv je bil dober in dobili so nekaj predmetov in obvestil, naj sijih pridejo ogledat. Med drugim so dobili tudi več kot 100 let star 17-hektolitrski sod. »Naši ljudje imajo veliko razumevanje za naš projekt. Za bodočo zbirko nas zanima vse, od klobuka, ki ga je imel vinogradnik na glavi, ko je škropil, do motik, sodov, preš, brent, barilcev, steklenic, kozarcev itd. Zbrali bi radi tudi stare fotografije hisov, zidanic, dela v vinogradih in kleteh, zabav pa razne dokumente in listine, ki se navezujejo na vinogradništvo. Le s skupnimi močmi bomo postavili zbirko belokranjskega vinogradništva v našem muzeju, na katero bomo vsi ponosni.« v okviru slovenskih muzejev sedAf v Kostanjevici je postavljena vinogradniška zbirka kot nekal pandansa slovenskega tehničnega žeja iz Bistre. Prej so imeli vinog'* ko zbirko še v muzeju na Ptuju, so jo podrli, ker načrtujejo nove, velike zbirke. ^ | • Novo, stalno belokranjsko vinogradniško zbirko nameravajo v Belokranjskem muzeju postaviti v kletnih prostorih metliškega gradu, kjer so za to nadvse primerni prostori. Do sedaj so belokranjski vinogradniki vse predmete za bodočo zbirko odstopili zastonj. Pred časom je etnolog Andrej Dular v krajevni zbirki Belokranjskega muzeja v Semiču postavil zanimivo krajevno obarvano vinogradniško zbirko. Zal jo vidi premalo obiskovalcev. Ta krajevna zbirka naj bi ostala še naprej, metliško pa nameravajo kot širšo, belokranjsko, postaviti povsem na novo. Takih zbirk Srečanje je na dobri poti Darko Duh Dobro izhodišče za največjo prireditev za slovenske ________izseljence, ki je v Dolenjskih Toplicah ropotarnicah slovenskih domov propadlo. Seveda se da tudi star inštrument še rešiti, če je le kolikor toliko ohranjen. Danes se s tem v Sloveniji ukvaija več ljudi, dva zasebnika pa izdelujeta celo nove inštrumente,« pripoveduje Darko. Pravi užitek za citrarja pa je zaigrati na dobro ohranjen več kot sto let star inštrument, preko katerega so drseli prsti dedov in pradedov. Na takega se je Darko kot fantič sam učil igrati, ko je živel še pri babici in stricu v Novem mestu. Potem je nanj počasi pozabil, interes pa se mu je zopet zbudil v zrelih letih, ko si človek zaželi umirjenih in harmoničnih tonov. T. J. RAZSTAVA KRŠKEGA NAPOLEONA ŠMARJEŠKE TOPLICE — V spre- jemni avli ob recepciji tukajšnjega hotela, kjer že nekaj časa skrbe za dobro počutje gostov tudi s postavitvami različnih razstav, je od včeraj, 22. novembra, postavljena razstava usnjenih izdelkov, nakita, dekorativnih predmetov in oblačil krškega butika Napoleon. Razstava je prodajnega značaja in je mogoče ogled povezati z nakupom. Odprta bo do 26. novembra. Nakupi so možni od 15. do 21. ure. PRIZNANJA IN BUKOV SVINČNIK 0 Rubinu se bo še slišalo Slovenci, ki žive raztepeni po vsem svetu, se vse bolj povezujejo. Med vezivi, ki pomagajo oblikovati zavest pripadnosti slovenstvu, so seveda najpomembnejše osnovne ideje, kot je zamisel skupnega slovenskega kulturnega prostora ali zamisel svetovnega slovenskega parlamenta. Vezi pa lahko utrdi ali stke tudi primerna prireditev, kot je Srečanje v moji deželi. Ta prireditev je nasledila izseljenski piknik v Škofji Loki, čigar zasnovo je čas že davno prerasel. Izseljenci se niso zbrali le na pikniku v drugem kraju (v Dolenjskih Toplicah), marveč so se zbrali na srečanju bolj odprtih src in večje duhovne širine. Kot je bilo slišati na nedavni predstavitvi Slovenskega izseljenskega kole-daija (o njem več v Književnih obzorjih), seje zasnova Srečanja v moji deželi izkazala kot dobra. Prireditev je lepo in pozitivno odmevala med Slovenci doma in po svetu. Ni pa organizatorjem, Slovenski izseljenski matici, DO Krka in Skupščini občine Novo mesto, še v celoti uspelo zajeti vseh prvin koncepta. Zato za Šrečanja v moji deželi 1990 načrtujejo še več različnih kulturnih in znanstvenih prireditev, da bi pritegnili k sodelovanju čim več Slovencev iz vsega sveta, ne glede na njihove kulturološke, ideološke ali drugačne značilnosti. V programu Šrečanja za prihodnje leto je znanstveni simpozij, srečanje urednikov slovenskih časopisov po svetu, razstava učbenikov za učenje slovenščine z vsega sveta, razstava naj večjih dosežkov izseljenskih umetnikov, predstavitev dela Ane Pračkove, predstavitve materialnih in duhovnih dosežkov večjih skupin Slovencev po svetu, srečanje harmonikaijev, pevskih zborov itd. Tako osrednjo prireditev kot spremljujoče naj bi opredeljevala vrhunska kvaliteta in zamisel skupnega slovenskega prostora. Vse to bo mogoče izpeljati le, če bodo prireditev podprle delovne organizacije, predvsem seveda turistične, in če jo bosta spremljala uspešna propagandna akcija in trženje. Srečanje je namreč zamišljeno tudi kot vrhunska turistična prireditev. M. MARKELJ »BARABE« V LIPOVEM LISTU NOVO MESTO — Po devetdnevnem gostovanju v tujini se bodo Barabe, tam-buraki iz Osijeka, zopet oglasili v restavraciji Lipov list na Dobravi. V soboto, 25. novembra, bodo od 19. ure pa tja do zore zabavali goste s starogradskimi melodija- mi, restavracija pa bo ob muziki nudila tudi najboljše specialitete slavonske kuhinje. NOVO V DISKOTEKI NOVO MESTO — Danes ob 17. uri popoldan bo v restavraciji Lipov list na Dobravi podelitev priznanj dopisnikom imevejevega tovarniškega časopisa Kurir. Najbolj prizadevni dopisniki bodo prejeli značko dopisnika, medtem ko bo najmanj zainteresiran za obveščanje prejel Bukov svinčnik. Šest glasbenikov ansambla Rubin načrtuje nove uspehe — Ponesli so slovenske zvoke v Hannover PLESNA ŠOLA VABI OTOČEC - V četrtek, 23. novembra, bo ob 21. uri v diskoteki Otočec večer evergrinov, koktejlov, degustacija pršuta in sira. Sponzorje trgovina Zdenka iz Novega mesta. V petek prireja diskoteka nastop trenutno najbolj popularne skupine Don Mentoni blus bend s promocijo kasete Dobra mrha s pričetkom ob 24. uri. Vabljeni! Pet milijonov vbodov za en sam gobelin PRAPROČE PRI SEMfČU Anica Judnič iz Praproč je že od dih let rada delala ročna dela- k° ? pred približno petnajstimi leti v vem mestu kupila prvi gobeltfcJ0 vezenje tako prevzelo, da mu je r svetila vsako prosto minuto- v ima Anica v svoji zbirki okrog belinov, boji pa se, da je ne bo m več dopolniti. . »Pri vezenju sem si pomaga enim očesom, saj sem drugega j’-®, že v otroških letih. Toda pred 1 tSHj 6B2 Bi 5 C B (3 ze v otrosKin leun. iuw v— dni mi je počila žila še v in vid mi je tako opešal, da ne več šteti nitk,« potoži Jiidničeva. je prav vezenje, kljub temu da m . veliko natančnosti in potrpedJ1 j^. pomenilo največjo sprostitev-^ prav sem zaposlena v Iskri — ^ imamo kmetijo, varovati pa *^ I rala tudi vnučke — sem le v pe secih dokončala gobelin s P°s ^ večerjo, ki ima kar 5 milij°n0 yj dov. Nekatere pa ga delajo po jj let, ker nimajo volje,« pravi A Aj, seje odpovedala celo gledanja |, zije, da se je lahko bolj posve i 1»,,^ jemu konjičku. .. ,s,$ 'elike Nekaj del je poklonila pnja , tudi \ in sorodnikom, celo v Amerik0 poslala, sicer pa krasijo domačo ^ tojav Prodajala jih ni in jih sedaj, ko , bljl^ če bo še kdaj lahko vezla, tudi n tadev merava. Sicer pa se sprašuje, ce A sklad takšno delo sploh moč poplača i g | onet)) na to, koliko truda in časa je v vanj. . .j,bi Anica ima samo še eno želj0-dobila tako dobre naočnike^ ^ dokončala gobelin z rožami, po njenih stopinjah stopa že še5 ij vnučka, ki bo v svoji stari mam' tudi učiteljico. 5 0) PRIZNANJA AKTIVISTOM RK NOVO MESTO — V počastitev 45-letnice delovanja Rdečega križa Slovenije bo v četrtek, 23. novembra, ob 14.30 v dvorani zavarovalne skupnosti Triglav slavnostna seja skupščine občinske organizacije Rdečega križa Novo mesto. SPET STEKLA LISICA KOČEVJE — Institut za mikrobiologijo in parazitologijo v Ljubljani je 10. novembra pregledal truplo lisice, ki so ga poslali iz Kočevja, in ugotovili, da je bila lisica stekla. Lisico so pobili 8. novembra krajani Kočevske Reke, ko se je zatekla na neko dvorišče in pred njimi ni bežala. Na srečo ni nobenega poškodovala. Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek popoldan, med 18. in 19. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinaijev vam bo rad prisluhnil. NOVO MESTO — V skupini predstavnikov novomeške občine, ki so včeraj odpotovali na prijateljsko srečanje s pobratenim mestom v Hannover, je tudi ansambel Rubin, ki bo zastopal naše barve na zabavnem področju, saj bodo dolenjski fantje poskrbeli za prijetno vzdušje ob zvokih slovenskih narodnozabavnih melodij. Za ansambel je nastop v Hannovru v znamenju novih poti, in kot so povedali na vaji pred odhodom, prvi korak k bodočim uspehom. Vodja Rubina je Milan Peteric z Rake, ki igra kitaro, poje in je tudi tvorec obeh skladb, s katerima se je ansambel predstavil javnosti na valovih Studia D ter se s pesmijo Domača vas celo povzpel na prvo mesto lestvice Studia D in Dolenjskega lista. Harmonika je v rokah Francija Mlakarja iz Sevnice. Na bas kitaro igra Tone Ivančič iz Žužemberka. Ritem mu pomaga držati bobnar Drago Klobučar, ki tudi poje. Pri petju pomaga še klaviaturist Zvone Uhemik z Otočca in saksofonist Jože Proje. Zasedba ansambla je torej močna in dalo se bo iz nje še marsikaj narediti, kar fantje resno tudi nameravajo. »Veliko vadimo, dobro se razumemo in ujamemo pri skupnih hotenjih,« je povedal vodja Rubina Peteric, »zato trdno verjamem, da bo Rubin v novi zasedbi uspel. O nas se bo še slišalo!« MiM NOVO MESTO — Plesna šola Novo mesto obvešča ljubitelje plesov, da znova pričenja z začetnimi, nadaljevalnimi in izpopolnjevalnimi tačeji. Pričetek bo v nedeljo, 26. novembra, z začetnimi ob 16. uri, nadaljevalnimi ob 18. in izpopolnjevalnimi ob 20. uri. Tečaji bodo seveda v dvorani hotela Metropol. £ studio Sf> Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista Žreb je ta teden naklonil nagrado, ki jo podeljuje Studio D, ANICI VERBIČ iz Podol° pri Horjulu. Lestvica pa je ta teden z eno novo skladbo takšna: 1 (2) Dolenjski očaki - COF 2(1) Florjanska polka — VESNA 3 (4) Hrepeneje v dežju — ZVONČKI 4 (3) Moja Gorenjka — KRT 5 (7) Abraham — ANSAMBEL J. ŠERUGE 6 (9) Dolenjski svet — DOLENJSKI FANTJE 7 (10) Pozdravljena Bela krajina — STOPARJI 8 (6) Slovenci smo veseljaki — ANSAMBEL L RUPARJA 9 (—) Klic trobente ANSAMBEL F. MIHELIČA 10 (8) Spet sva skupaj — HMELJARSKI INSTRUMENTALNI KVINTET Predlog za prihodnji teden: Zavrtimo sc ANSAMBEL VILIJA PETRIČA fA Glasujem za: Moj naslov: VERJAMEJO V USPEH — Ansambel Rubin v novi zasedbi Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto .Oj. :erija VEČER S KOLINAMI MOKRONOG — Jutri ob 19. uri bodo mokronoški turistični delavci pripravili v tukajšnji gostilni Deu večer domačih kolin. Prireditelji trdijo, da sodijo izbrane jedi med najboljše, ker jih premore mokronoška kuhinja. Za veselo razpoloženje na tem večeru za sladokusce bosta poskrbela Slavko Podboj z Modro kroniko in harmonikar Toni Verderber. Prireditve sc vodo gostje lahko udeležili le po predhodni rezervaciji na telefon 49-086. VSE KAZE, DA BOM SPET ZAMUDIL SEMIČ 89 V MINIARTU ČRNOMELJ — V soboto, 25. novembra, bodo v črnomaljski galeriji Miniart ob 18. uri odprli razstavo slikarskih del, nastalih na oktobrskem likovnem srečanju Semič 89. Priznam: ko sem bil star štirinajst, petnajst let, sem si želel biti ministrant Zdelo se mi je imenitno, da bi stal pred oltarjem, da bi vsi gledali vame, pa četudi p hrbet. Želja se mi ni nikoli izpolnila, kajti ministrirali so drugi fantje, pač takšni, ki so se znali bolje prilizniti župniku. Nekaj zaradi žepnine, ki so jo dobivali nekaj pa tudi zaradi drugega denarja, ki se ga je dalo izmakniti nepazljivemu duhovniku. Pa naj! Pomembno je to, da do naziva ministranta nisem mogel priti pač zaradi drugih. In prav ti drugi so se pravočasno vpisali p Zvezo komunistov. Hitro so zaslutili, da je to organizacija perspektiv, zato so Cerkvi, oltarju in vsemu, kar sodi zraven, obrnili hrbet. S svojo prilagodljivo naravo so se povzdignili do direktorjev, županov, podžupanov in partijskih sekretarjev. V času razcveta in moči Zveze komunistov so ministrirali pač tej avantgardni organizaciji, ki jim je vračala zvestobo, privrženost in ljubezen z manjšimi ali večjimi privilegiji z ugodnimi krediti s štipendijami za njihove otroke, s službami za žene in celotno žlahto, z družbenimi stanovanji in podobnim. Da partija ne bi vedela, so nosi- li svoje no vorojenčke krstit v druge, bolj zaostale kraje, cerkveno so se poročali v tujini vernike, ki so hodili k polnočnicam, pa so zalezovali izza zaves in jih potem tožili na komiteju. Za veliko noč so sicer jedli šunko, vendar so strogo pazili da ni bila žegnana. Jaz sem se vpisal p Zvezo komunistov v času, ko so bile razdeljene že vse funkcije, ko je bilo treba dati za dodelitev družbenega stano vanja lastno udeležbo in ko so delili kratkoročna posojila z visokimi obrestmi Takrat je bila mati Partija že pomolzena in na bolj trhlih nogah, njena rdeča barva pa je vedno1 bledela. Pa me je strah, da bom spri , mudil vlak. Slišati je namreč, d°■ pričeli hoditi p cerkev nekdaj bolj zagrizeni komunisti, ki sofe ^ pred kratkim menili da se jdn ^ sesipal na glavo cerkveni str°P’0. bodo le pomolili svoje glave p n ■, tranjosi Dobra prijateljica O1} jg povedala, da so prve klopi zasedene. Pohiteti bo treba, drugače & utegne zgoditi, da bo zmanjkalo n stij prav zame. TONI GAŠPE&0 , _______________________ & s Nii