191
Slovansko slovstvo.
*   ^Jugoslavija" se bode imenoval časnik, ki začenja julija meseca izhajati vsak teden v veliki osmini vBukureštu. Za Avstrijo mu je cena za celo leto 7 gold., za pol leta 3% gold., za četrt leta l3/4 gold. Naročnina naj se pošilja na g. A. Andrič-evo tiskarno pod naslovom: „Imprimerie A. Andrič, Buku-rest, Intrarea Kosetti Nr. 7", dopisi pa na vredništvo ^Jugoslavija" Bukurest). ^Jugoslavija" hoče po programu svojem pripravljati pot zedinjenju Jugoslavenov, to je, Hrvatov, Srbov, Slovencev in Bolgarov. Vrednik časniku je Jovan P oh ar, Slovenec, rodoljub trdnega značaja.
*   Vrtič. Pjesme Franje Krsta Frankopana. kneza Tržačkoga. Izdao Ivan Kostrenčic v Beču, tiskom D. Albrechta u Zagrebu 1871.
Pod tem naslovom je ravnokar na svitlo prišla zanimiva zbirka,   10 pol obsegajoča, Frangopanovih pesem,   ki bi bila morebiti  še mnogo mnogo let v dunajskem arhivu državnem zakopana ležala, ako, kakor velecenjeni  izdatelj  gosp.  Ivan Kostrenčic  sam v predgovoru pravi,  ne  bi bil prišel v Beč slavni predsednik jugoslavenske akademije dr. Rački, iskaje gradiva za obja8njenje one žalostne urote, zarad ktere sta dva moža plemenitih hrvaških rodovin Peter Zrinski in Fran j o K. Frankopan leta  1671. v dunajskem Novem mestu po odloki cesarja Leopolda I. bila ob glavo djana.    Po naključbi je gosp. Kostrenčic  v snopiču „Hungaria" našel zbirko hrvaških pesem, ki jo je, kakor predgovor pesnika samega kaže, Frankopan pod imenom „Gartlic za čas kratiti",   nameraval  na  svetlo dati.   Pesmi tedaj,  ki bi  bile imele zagledati beli dan že leta 1671.,   zagledajo  ga  še  le leta 1871.    Ce tudi v zgodovini jugoslavenski imenitni Frankopan ni bil pesnik „natus" — vsaj sam pravi, da „moja meštria ni vrtlaria" — so pesmi njegove vendar drage svetinje slovstvu jugoslavenskemu,   za ktere smo jako hvaležni gosp. izdatelju.    Kar  pa je  nam  Slovencem  o  teh pesmah še posebno milo, je to, da jezik v teh poezijah očitno kaže,  da starohrvaški jezik je zel6 podoben bil slovenskemu.  —   Cena Vrtiču v jako  lični obliki je 1 gold. 20 kr. Naj bi tudi naši rojaki segli po tej zgodovinski spomenici!