vsebina * Ob novih mašah — stran 161 * Nekaj citatov o podobi slovenskega duhovnika preteklosti — stran 162 * Kaj povedo Številke — Iz knjige “Tvoja in J^oja Cerkev” — Vinko Vegelj — stran 163 * Nasveti — M.Terezija — stran 165 * •\ovo zanimanje — Dr. Katica Cukjati (Svob. Slov., Argentina) — stran 165 * Pi-Semski nabiralnik — Rene Bazin — črtica — stran 167 * “Kar otrok lahko stori satfl, naj naredi sam” — Dr. Anton Trstenjak — stran 170 * 3EA, fižol in jaz . . . ~~ šaljiva zgodba J. R. — stran 171 * P. Bazilij tipka ... — stran 172 * Izpod Triglava — stran 174 * Tudi za nas velja — stran 176 * Izpod sydneyskih stolpov — • Valerijan — stran 178 * Pesem dveh src — roman — Florence L.'Barclay — stran 181 * Naše nabirke — stran 181 * “Zinka...!” — pesem — Stanko Aster-Sta-ter — stran 182 * Adelaidski odmevi — P. Janez — stran 184 * Z vseh vetrov — stran 186 * Kotiček naSih mladih — stran 188 * Križem avstralske Slovenije ~~ stran 189 * Križanka — Ivanka Žabkar — stran 192 * Dovtipne od doma — resnici v brk ... — stran 192. BOŽJE 'K ČLOVEŠKE^ LETNIK 3! ŠT. 7 JULIJ 1982 Ob novih mašah JULIJ je mesec novih maš. Običajno je posvečevanje duhovniških kandidatov na praznik svetih apostolov Petra in Pavla — 29. junija — in nove maše po krstnih cerkvah novo-posveienih naslednje nedelje. Slavje nove maše je bilo od nekdaj največji praznik župnije, nepozabno doživetje, veseli ponos družine božjega ljudstva, da je v njih sredi zrastel novi duhovnik. Pesem “Novi maŠnik bod’pozdravljen” tudi danes privre iz src kot malo katera druga; ob njenem petju se zalesketajo v očeh solze radosti. Ob takihle mislih se mi kar samo stavlja vprašanje, kje so vzroki, da so nove maše danes pravzaprav tako redka slovesnost. A odgovor je na dlani. Svet je postal mrzel, boji se vsake žrtve, sebičnost materializma in potrošništva sta zasekala in Še sekata rane v življenje družin . . . Zanimivo: poklici so številnejši v deželah, ki so v pomanjkanju, pa naj bo hrane ali pa verske svobode. Ko je novomaš-nikov v vsega sitem in svobodnem svetu že zmanjkovalo, smo jih v Sloveniji imeli Še lepo število. Zdaj je tudi pri nas občutno padlo. Seveda jih imamo tudi letos, a potrebovali bi jih mnogo mnogo več, da bi izpolnili vsa prazna mesta . . . Eno je gotovo: časi se spreminjajo, ves svet se preustvarja in išče novih poti, ki za duhovnost niso vedno najidealnejše in najboljše. Zato je moral tudi zadnji cerkveni zbor pokazati v marsičem na sveže smeri, da je približal vero praznemu modernemu srcu. Vzelo bo Časa, da se ideje skristalizirajo, da odpade pleve in ostane kleno zrnje, ki bo nekaj vredno. Še biti vernik danes marsikdaj ni lahko — pa naj bi bila lahka pot do duhovništva? Modemi čas je čas preizkušenj in marsikomu spodnese korak. Prav zato pa je Še več vredna razumevajoča skrb vernikov za tiste, ki te dneve pristopajo k no-vomašnemu oltarju. Našemu narodu, to je našemu kmetu, je imel voljo koristiti in je tudi v resnici koristil duhovni stan, edini izmed izobraženih stanov v naših deželah, ki se ni izneveril nikdar v celoti slovenstvu in njegovim bodi telesnim bodi duhovnim potrebam. JANEZ TRDINA + + + Ne zlagajo se sicer moji nazori povsem z nazori našega duhovstva . . . Jaz sem svobodomiseln, nikoli nisem tajil, vnet sem za napredek v znanstvu in državnem življenju. Jaz priznavam in spoštujem vsako prepričanje, da je le pošteno, neponarejeno . . . Sodil sem torej takole: Naše duhovstvo je najprej narodno, o tem ni dvoma — dobra podlaga! Potem je izobraženo — dobra podpora! . . . Znano mi je, koliko moč in veljavo ima duhovstvo pri našem ljudstvu; nič ne de, da jo le v dobro obrača. Ako hočem torej delati za ljudstvo, bode mi duhovstvo dober zaveznik. JOSIP STRITAR + + + Veliko smo imeli duhovnov v preteklem in sedanjem stoletju, ki so že pred nami pravično mislili o narodni ljubezni. Dolgo časa so duhovni s pismom in besedo edini skrbeli za ohranitev našega jezika in slovstva, za omiko in napredovanje našega preprostega naroda; moramo jim zato toliko bolj biti hvaležni, ker tega niso storili niti iz dobičkarije niti iz slavohlepnosti, temveč iz čiste krščanske ljubezni do svojih bratov, svojega naroda. Bili so edini nosite-Iji omike med narodom, ko je graščak v kmetu cenil samo tlačana, u-radnik podložnika in je meščan preošaben bil, da bi ustrezal zarobljenemu kmetu. Od tod je prišlo tisto zaupanje in spoštovanje, katero uživa še dandanes med kmeti, in to zaupanje tudi ne bo nehalo, dokler bodo duhovni ostali narodni. JANEZ MENCINGER Pred nekaj leti sem iz nov omahne številke verskega tednika “Družina ” izpisal tele misli, namenjene nov op osveženim d11' hovnikom. Vzel sem jih iz članka, kateremu je dal pisec (—Pr'l naslov “Dobre želje človeka iz cerkvene ladje”. Morda s° vredne ponatisa in tudi našega razmišljanja v mesecu novih maš: . . . Takrat, morda deset ali dvanajst let nazaj, bogoslovcev skoro n' bilo mogoče zgrešiti. Malo pred osmo uro zjutraj seje skozi starodavni semeniški portal vsul črn plaz in se nameril proti Alojzijevišču. Pri ne’ deljski deveti maši je prav tako črna gruča stala ob oltarju Brezjanske Matere božje. Če srno srečali tri mlade fante, ki so sredi popoldne'3 hiteli po ulici, smo že mogli sklepati, da so to bogoslovci. Danes vas je lahko zgrešiti. Morda vas na zunaj poznam le po tem, vstopate skozi stari Mislejev portal ali pa na alojzijeviško dvorišče. Čm2 barva ni več vaša zunanja značilnost. Tudi kratka, skoraj vojaška p^c[ ska ne. In vendar mislim, da boste dobri duhovniki. Vsaj tako dobfl kot tisti, ki so pred vami hodili po stranicah istega trikotnika: semen' šče, fakulteta, stolnica. Čeprav se od sveta (ne vem, če sem uporab'* pravilno besedo) manj razlikujete kakor vaši predhodniki, vas čakaj0 iste naloge, isti cilji, iste ali vsaj podobne žrtve. Želim vam predvsei" tega. da bi ostali prav tako zasidrani v Kristusu, kakor je bila vedfl° zasidrana večina slovenskih duhovnikov. Zadnje čase se je tudi na straneh Družine nekoliko razživela debata0 liku sodobnega duhovnika. Nekajkrat sem naletel na željo, da bi se d1' hovnik popolnoma izenačil svetu. Vsaj tako sem razumel nekatera P' sanja. Pri tem pa so se sklicevali na Pavlove besede, daje bil Kristus vsem enak ljudem, razen v grehu. Resje bil enak, toda bilje tudi dru?3 čen. Če bi te drugačnosti ne mogli nikjer drugje odkriti, bi lahko dejal'-da je hodil pred nami. TUDI VI BOSTE MORALI HODITI PRED NA , MI. Pogosto sami, osamljeni. Najbrž moje razumevanje Pavlovih bese ni čisto v skladu z modernimi eksegeti. Teologijo tudi poznam salTl0 tako, pri vrhu. Kljub temu pa vem, daje službeno duhovništvo v Cerk'; še vedno potrebno. In to vas mora delati vsaj nekoliko drugačne. In tu če tiste drugačnosti ne bo nikjer videti, morate biti vsaj boljši kristj3111 od nas. Verjemite mi, ljudje vas cenijo kot prijetne družabnike, duho'1 te sogovornike, toda predvsem hočejo videti v vas duhovnike. Tudi11 sti, ki s Cerkvijo nočejo imeti posebno prijateljskih stikov. In duhovni1 ste lahko, čeprav ne nosite kolarja in črne obleke, čeprav ste nam e1'3, ki. Duhovnost mora žareti iz vas tudi takrat, kadar ste v prijatelj5 družbi ali po opravkih kjerkoli. Želim vam. da bi to čudovito razstZ nost znali vedno ohraniti in jo deliti tudi drugim. Tem “dobrim željam človeka iz cerkvene ladje’’ pridru~in'0 tudi lastne iskrene želje letohijim nov omahni kom. In doda[ mo jim svojo prošnjo h Gospodu Žetve. Saj tudi za nas vi -, njegova beseda: “letev je velika, delavcev pa malo. ProSlt torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo Žetev!” Kaj povedo številke... Podnaslov tega zanimivega članka naj bi se glasil: ŠTEVILKE SICER ^ Navdušujejo, ne smejo pa jemati upanja. Je odlomek iz J'9e Tvoja in moja Cerkev", ki je prav v teh dneh izšla v Ljubljani. Študijsko Ljubljana Maribor Koper Skupaj leto vLj. v Mb. 1970/71 121 55 52 43 271 1971/72 108 44 52 40 244 1972/73 81 43 53 32 209 1973/74 86 37 45 31 199 1974/75 69 37 33 27 166 1975/76 52 29 30 20 131 1976/77 60 31 22 20 133 1977/78 48 25 26 17 116 1978/79 42 18 26 15 101 1979/80 42 23 26 12 103 1980/81 34 11 23 12 80 1981/82 29 8 16 10 63 E Tabela kaže padanje števila bogoslovcev vseh treh slovenskih škofij v zadnjih dvanajstih študijskih letih. /o 0GOSLOVNO semenišče v Ljubljani je sprejema-CePod svoi krov po drugi svetovni vojni vse bogoslovij Slovenije. Tukaj so stanovali, študirali in obhaja-C^istijo ter se duhovno pripravljali na svoje du-i,a/ 0/^° poslanstvo, na teološki fakulteti pa so dobi-jeVg^tro/' ^esetlm' ^et' ie bHo število bogoslovcev tako 6//0 ' da ie zmankovalo prostora v Ljubljani, zato je visje p°novno odprto bogoslovje v Mariboru za tri u$tg etr"ke mariborskih bogoslovcev. Hkrati je bil ru 'l0v^isn tudi oddelek teološke fakultete v Maribo-b0g se sedaj pripravljajo na duhovniško službo v 0vnem semenišču v Ljubljani bogoslovci vseh ^isli j -Julij i982 šestih letnikov ljubljanske nadškofije in koprske škofije ter bogoslovci prvih treh letnikov mariborske škofije. Kaj nam povedo številke v zadnjih dvanajstih letih? Razpredelnica navaja podatke po škofijah za ljubljansko in mariborsko bogoslovje. Šteti so samo bogoslovci, ki so res v bogoslovju, torej brez vojakov. Mariborski bogoslovci so navedeni v dveh kolonah; v prvi so tisti, ki so v Ljubljani, v drugi pa oni iz Mari-bora. Številke so zelo zgovorne: neizprosno "molče trobentajo", da je število bogoslovcev v vseh treh slovenskih škofijah v desetih oziroma dvanajstih letih padlo tako nizko, da tega skoraj ne moremo verjeti. Stanje se nekoliko spremeni, če upoštevamo, da morajo po novem zakonu o vojaški obveznosti takoj po maturi fantje najprej k vojakom. Pričakujemo, da bo prišlo od vojakov v prvi letnik štirinajst bogoslovcev. V zgodovini Cerkve poznamo pojav, da je v nekem času veliko duhovniških poklicev, v drugem pa zopet zelo malo. V celoti ga ne moremo razložiti, ker ni mogoče ugotoviti, kaj vse poleg božjega klica vpliva na mladega človeka, da se odloči za duhovništvo. Tukaj bi omenil samo nekatere razloge, ki vplivajo na upa- danje duhovniških poklicev v našem času. Po drugem vatikanskem koncilu imajo ljudje, zlasti mlajši, vtis, da službeno duhovništvo ni nič kaj "posebnega" poleg "skupnega" duhovništva. Gotovo je zelo potrebno, da je naglašena pomembnost skupnega duhovništva, toda skupno duhovništvo se ne bo moglo zares uveljaviti brez službenega duhovništva, ki je bistveno nekaj drugega, čeprav z njim povezano in mu postavljeno v služenje; seveda le po služenju Kristusu, ki je stalni temelj in stalna vsebina skupnega in službenega duhovništva. Oznanjevanje in kateheza danes'močno poudarjata pomen zakona in družine. Popolnoma prav in zelo potrebno. Toda vrivajo se takšne prvine, ki mnogokrat povsem zasenčijo in zakrijejo pomembnost samskosti zaradi božjega kraljestva. Gotovo je res, da je za krščansko življenje in zveličanje odločilno, da se človek odloži za poklic, v katerega ga kliče Bog; zato pa ni človek že s tem popolnejši, če se odloči za celibat oziroma samski stan (iz pravih nagibov zaradi Kristusa in božjega kraljestva, zaradi evangelija). Med ljudmi, ki se eni odločajo za zakon, drugi (seveda maloštevilni) za samski stan zaradi božjega kraljestva, ne moremo in ne smemo delati razlike, kakor da so tisti, ki so stopili v zakon, ker niso čutili nikakršnega poklica za celibat, sedaj manj popolni kristjani. Ravno tako napačno in v nasprotju z evangelijem bi bilo trditi, da v našem času Bog ne kliče mnogih fantov, da se odpovedo zakonu zaradi božjega kraljestva. Mnogi mladi ljudje vidijo praktično možnost za poglobljeno krščansko življenje pravzaprav v eni obliki, v zakonu. Drugo je nesreča. Če že ne ravno nesreča, pa je samski stan tukaj utemeljen le iz socialnih namenov in vzrokov, ne pa iz tistih, na kakršne kaže evangelij. Verjetno je najmočnejši vzrok za upadanje duhovniških poklicev tisti, ki uničuje ali vsaj spodjeda in slabi krščansko življenje v zakonu in družini — duhovna "ekologija", onesnaženo duhovno ozračje. Mnogi mladi ljudje so čutili v sebi duhovniški poklic, pa so bili premalo pripravljeni na preizkušnje in so postali žrtve slabih vplivov okolja, revij in filmov dvomljive vrednosti. Polno tragedij je tukaj: iz okuženega ozračja, na katero mehkužna ali vsaj mehka in premalo krepka vzgoja človeka ni mogla pripraviti tškcr, da bi bil sposoben za zmago nad bacili. Najbrž je več ali manj v zvezi z navedenimi vzrok' tudi današnja precej enostranska zagledanost v člo^e' ka samega. Premalo se danes iz raznih vzrokov zave damo absolutnosti Boga. Ustavljamo se le pri stvareh' posebej pri človeku. Morda je to zadnje tudi reakcij3 na kdaj pa kdaj nastopajoče premajhno upoštevani6 stvari in človeka pri ljudeh, ki so jasno videli absoM nost Boga, niso pa videli, da v luči Kristusove skrivi0 sti ne nasprotuje nujnosti, da upoštevamo človeka 111 stvari sploh. Vsekakor pa je sekularizem in vse tist°< kar slabi misel na absolutnost Boga in kar izriva ve<° oziroma religioznost iz življenja sodobnega človek3' eden izmed najodločilnejših vzrokov za upadanje ste vila duhovniških poklicev. Naš vzgojno izobraževalni sistem z usmerjenim 'z° braževanjem v testih in svetovanju ne predvideva hovniških poklicev, zato si tisti, ki čutijo poklic if>l duhovniška služba veseli, tega ne upajo povedati, k/r se bojijo posmeha in najrazličnejša "prepričevanj3 Druge poklice naša družba spodbuja z vsemi sreds^'1 kot so štipendije, informativni dnevi in podobno. Zaradi sekularizacije socialni položaj duhovnik3 naši družbi (podobno je tudi drugod po svetu) na lestvici poklicev navzdol. To je pokazala razisk3 < i DEL* javnega mnenja pri nas, objavljena v prilogi 7. marca 1981 v članku “Pred kom snemamo k buk? " (najbolj in najmanj ugleden poklic): zdravi in profesorji so na vrhu, kmetje in težaki na dnd 'e vice, duhovnik je na osmem mestu. Zaradi laiziranih duhovnikov po svetu in pri naS postale mnoge verne družine zaskrbljene, da se ne f kaj takega zgodilo tudi njihovim sinovom. Zato n osamljeni primeri, ko starši niso zadovoljni, če se hov sin odloči za duhovniški poklic; nekateri jim odsvetujejo ali jih kako drugače ovirajo. celo Verjetno je še več vzrokov, ki v današnjem času gativno vplivajo na duhovniški poklic oziroma rta n? tak° kšv° očiten osip duhovniških poklicev. Vendar nas tai. ugotavljanje ne bi pripeljalo daleč. Če nismo nac& in sistematično delali za duhovniške poklice, ko n3 Bog z njimi tako velikodušno razveseljeval, se m mo ob tem osipu resno zamisliti in tudi nekaj ukr ti. Pa ne v kakšnem paničnem strahu, temveč Z odgovornostjo in pastoralno modrostjo. . VINKO VEGEL 1" 198' Misli, Ju'1' 1 —-Nasveti Morda tnajilen nasmeh; kra>ek obisk; Preprosto pomagati mrediti ogenj; Za kakega slepca napisati pismo; Ponesti nekaj veder premoga; Poiskati za nekoga par čevljev; ^atl komu iz knjige ali časopisa... Se to je na videz malo, toda spremenilo bo našo ljubezen do Boga v dejanje. Tudi če bomo letos spravili skupaj manj denarja - pa četudi veliko manj denarja -a zato bolj širili in izžarevali Kristusovo ljubezen: če gladujočemu Kristusu ne bomo dali samo nekaj kruha, ampak tudi nekoliko od svoje ljubezni, od svoje navzočnosti, od svoje skupnosti.. . - potem bi lahko bilo to naše leto leto žive in resnične eksplozije ljubezni, ki jo ima Bog do sveta. MA TI TEREZIJA iz Kalkute Ilovo zanimanje Članek DR. KATICE CUKJATI je nedavno objavila argentinska "Svobodna Slovenija" pod naslovom MEDNARODNI KULTURNI KROGI SE ZANIMAJO ZA PRISELJENSKO KNJIŽEVNOST. Govori o zanimivem pojavu, da je o priseljevanju vedno več zanimanja — in priznanja, da tudi emigracija prinaša svetu svoj bogati literarni delež. ^ .^ADNJEM desetletju se je pojavilo izredno zani-je Je v kulturnem in političnem življenju za vse, kar ^Povezano s problematiko manjšinskih skupin. Med-djtvj na zakonodaja stremi po pravični družbeni ure- > v kateri naj bi se spoštovale pravice ne le posa-vaj0 - m m°g°čnih držav. Legalni predpisi odse-Po ' Ž6^° zakonodajavcev, naj bi se jamčile pravice — dov”teV'*U Prebivalcev ali teritoriju — “majhnih naro- rasn. titi in ln ITlailjšin. Tu pridejo v poštev narodne, verske, e 'n kulturne skupine, ki želijo ohranjati in boga- k0|j^v°j° identiteto. Njihov obstoj je pa ogrožen od o vladnih krogov predvsem zaradi dejstva, da So m. K-ioguv pieuvser ^, aJine po številu pripadnikov. Van- so omejeni rezultati dobi so omejeni rezultati dobronamernih prizadeni j Zaščho takšnih situacij, nam pričata politični Sti- Ve A v na D rzavami kot za zaščito manjšin ne ostanejo le Ju legalnih predpisov. Nihče nam ne more pre- ,. gospodarski položaj današnje mednarodne skupno-endar pa vse borbe za bolj. efektivno razmerje rokovati, do katere mere se bodo želje človeštva uresničile v bodočnosti. Zanimanje za narodne manjšine pa mnogokrat so-upada, čeprav ni nujno, s problematiko priseljencev — emigracije. To sociološko področje vzbuja iz dneva v dan večjo pozornost: v programih univerzitetnih študijev, na raziskovalnih in statističnih centrih ter na mednarodnih kongresih. V zvezi s to tematiko je bil posebne važnosti simpozij o priseljenski književnosti, ki seje pričel 12. a-prila 1980 v Amsterdamu. Na tem in še drugih predhodnih in poznejših kongresih, so znanstveniki skušali vzbi^diti zanimanje za to stvarnost. Ker zainteresirani sodelavci tovrstnih kongresov nimajo na razpolago primernega gradiva, so se morali lotiti te tematike prav od začetka. Postavili so si temelje bodočih študijskih prispevkov; določili so isjiodiščne točke in označili osnovne koncepte. Mimogrede naj omenimo, da pobuda za tovrstna raziskovanja ni prišla le od strani potomcev emigracijskih družin, ampak tudi od sociologov, literatov in zgodovinarjev, ki skušajo doumeti sestavo in razvoj “novih ameriških držav”. Izredna prizadevanja pri teh simpozijih sta izkazali Kanada in ZDA. Veliko število konferenc se je pa vršilo v Evropi, kar priča nepričakovano zanimanje “starega sveta” za to problematiko oz. za ta pojav. Če pa le malo pomislimo, je interes evropskih držav za priseljensko književnost razumljiv, sa je večina emigrantov odšla iz evropskih pokrajin v prekomorske dežele. Le v sodelovanju evropskih in a-meriških znanstvenikov — morda se bodo v bodočnosti priključili še sodelavci iz drugih kontinentov — je možno dojeti zapleteno in barvito situacijo, ki se pojavi ob stiku dveh kultur. V prvi vrsti so udeleženci teh kongresov skušali definirati, kaj obsega priseljenska literatura. Že pri tej prvi točki so si bila mnenja zelo različna — celo sporna. Za večino naj bi bila to predvsem tista književnost, katero ustvarjajo emigranti, v novi državi. Do koliko rodov naj bi pa šteli priseljenca kot emigranta, je pa odvisno le od občutka pripadnosti. Ta zavest pripadnosti je sorazmerna z večjo ali manjšo asimilacijo novemu okolju. Zlahka so ugotovili, da je stopi-tev dveh kultur hitrejša v urbaniziranem okolju kot pa na podeželju. Še počasnejša je asimilacija v kmetijskih ambientih, kjer se je naselitev vršila v poznani obliki prejšnjih stoletij — v okviru kolonij. Po mnenju nekaterih znanstvenikov bi se morala predvsem upoštevati tematika, ne glede na narodni izvor avtorja. Zahteve udeležencev teh simpozijev so bile tudi kontradiktorne, kar se tiče uporabe jezika. Na splošno so prišli do zaključka, da izbira jezika ni odločilnega pomena. Na primer nemško-židovski pisatelj, ki živi v ZDA, bi lahko ustvarjal v kateremukoli izmed treh njegovih poznanih jezikov. Marsikateri so pa bili mnenja, da kadar je avtor literarnega dela priseljenec, ni nujno, da mora biti vsebina v zvezi s priseljensko tematiko. Vendar pa ima v tem zadnjem primeru bistveno in odločilno vlogo uporaba materinščine. Če pomislimo na konkretne situacije, ugotovimo, da se nam ponujajo različne primere, ki nam jasno predstavijo in osvetlijo te trditve. Iz argentinske literature poznamo prozaista Williama Hudsona, ki je pisal v angleščini, a tematika zgodb se odvija na argentinskih tleh. Njegove povesti iz knjige “Alla lejos y hace tiern-po” odkrivajo bravcu sožitje dveh kultur z zornega kota začasnega anglo-saksonskega priseljenca. Različno je stališče Louisa Adamiča, ki ni pisal v materinščini, a se je mnogokrat v svojih spisih dotaknil priseljenske problematike (npr. v knjigi Vnuki). V teh dveh navedenih primerih moramo vključit' literarna dela priseljenske književnosti. Literarna asi-milacija, ki odseva iz stvaritve Poljaka Josepha Konrada, kateri je oblikoval literarna dela v angleščini in so po vsebini oddaljena emigracijski tematiki, pa S3 izključuje iz področja priseljenskega leposlovja. Predstavniki te vrste književnosti stalno tvegajo, da bo prikaz stvarnosti enostranski, nedovršen ali p°vr' šen. Težko je zaobjeti, zaradi razsežnosti in preple(e' nosti dogodkov, celotno obzorje emigracijske realu0-sti. Tako je npr. dr. Ivo Vidan, z zagrebške univerzi pri oceni Adamičevih del zaključil, “da se je po vseJ verjetnosti avtor sam zavedal,da pripada v resnici dv®' ma svetovoma, in da nobenega ne pozna dovolj d°| bro, da bi lahko o njem napisal zares dober roman- Pri ocenjevanju priseljenske književnosti se ne up0' rabljajo tako stroga estetska merila kot za ostalo Hie' raturo. Opravičilo za takšno stališče je predvsem' tem, da se vsaj do prve svetovne vojne ni izseljeva|° visoko število intelektualcev, in še ti so se čimpreJe asimilirali. Kot so mnogokrat naglasili literarni kritiki, je vred' nost priseljenske književnosti predvsem v njenem s° ciološkem in zgodovinskem pomenu. Prav zaradi teg3 so sklenili, da bodo jemali v poštev tudi novinarstv0-znanstvene študije, filozofske razprave itd. Važno* tovrstnega leposlovja je obojestranska. V prvi vrsti Je koristno za deželo, v katero se je pisatelj priselil. ^ tako spozna kulturne in socialne korenine. Po druj? strani so pa takšne ugotovitve zanimive za državo. |Z katere je emigrant odšel. Samo na ta način si lal^° ustvari jasno predstavo: kje in kako odseva kultur'10 življenje njenih emigrantov. V matični Sloveniji seje v zadnjih letih, v nekaterl kulturnih krogih, pojavilo zanimanje za priseljensk0 književnost. In to kot leposlovno stvaritev ter zgodovinski dokument. Vendar je to zanimanje P° gojeno s predsodki, ki jih narekuje komunistični sl stem. Upajmo, da bo čimpreje prišlo do političnih1 socialnih sprememb, ki bodo omogočile objektivih vrednotenje slovenske priseljenske književnosti, predstavlja vsekakor pomemben prispevek k slovens kulturi in zgodovini, katerega je nemogoče prezre • Nebesa drži kakor steber. Kakor most je, ki nosi tovor in jezdeca. Oče je, ki uči, kara, tepe - in mati, ki ljubi. Kakor njiva je: daje, kakor je prejel od svojega sonca, od svojega Boga. (Ivan Pregelj o slovenskem duhovniku) RENŽ BAZIN iezN!HCE bi ne mogel popisati, kakšen božji mir je ZaJ nad tisto podeželsko faro. Fara je bila majhna, lt ai spodobna, nič težavm, lepo vajena starega du-°vnika, ki jo je vodil svojih trideset let. Vas se je h avQla pri cerk\'i. Cerkev je segala do travnatega po-h0cia’ ki se je spuščalo proti reki in ki je od njega primula poleti pesem zemlje, prepojena z vonjem trav. ^Prevelikim župniščem se je v travnik zajedal vrt. y 1 s°nčni žarek je posvetil nanj in zadnji prav tako. Uf!!-ern so že nwln^a zorele češnje, dostikrat pa že ne mislite, da je župnik pri Sv. Filemonu kaj cenil dobro jedačo. Bil je že v tistih letih, ko ifti ?^6r te^ samo spomin. Hodil je v dve gube, oči fazoran °braz, ki se je v njem svetilo dvoje sivih nik "■na enega ni ve^ Vldel! — nosil je okrogle naoč- okr 'n ^ m eno u^° ta^° 47 moral lti m~ ^ °S na drugo stran, kadar si ga nagovoril od napa-pse/(Stran'' Ej< ne< tiub' B°8' župnik ni sam užival ],e^.Pr‘delkov svojega vrta! Paglavci so mu pokradli ^ posebno pa ptiči: kosi, ki so se mastili na božje leto in so v zahvalo na moč prepevali; tista ' Pr‘ložnostni gostje, ki so pomagali kosom v Pen ' tec*n‘h’ kadar je vsega m pretek; pa vrabci in sne'Ce Vseh sort in še sinice, ki jih kar mrgoli in so od je ^žrešne. Podobne so pernatim kosmom in vsake se °>naj za en prst. Obešale so se po vejah, se sukale, le j 'e^tavnle, kljunile zdaj po grozdni jagodi, kavsni-et Po hruški. . . Kot prave tatice, ki v zahvalo sa- mo ostro začivkajo,kakor bi z žago potegnil. Tudi njim župnik od Sv. File-mona zaradi svoje starosti ni več zameril. “Živali se ne poboljšajo,” je pravil. “Ako bi bil hud itanje, češ zakaj niso drugačne, bi moral biti hud na nič koliko svojih faranov! ” In tako se je zadovoljil s tem, da je plosknil v roke, kadar je stopil na svoj vrt, da vsaj ni bil priča prehudemu ropanju. In takrat so zašuštele peruti, kakor da je hud piš posmukal cvetje vsega plevela, ki je nato sfrfotalo po zraku: sivo, belo, rumeno, pisano . . . Lahkoten beg, šumot perutnic, potem pa mir za pet minut. In kakšen mir! Pomislite, da v vasi ni bilo nobenih statev in nobene kovačnice in da se je šum ljudi, njihovih konj in njihovih 'volov, raztresenih po njivah, osamljenih, nevidnih, utapljal in zginjal v drhtenju zraka, ki se je ves dan dvigal od segretih tal. Mlinov ni bilo, po potih ni bilo skoraj nikogar, železnica je bila prav prav daleč. Ko. bi bilo kesanje teh vrtnih tatov kaj dlje časa trajalo, bi bil duhovnik nad svojim brevirjem zaspal od tišine. K sreči pa so se brž vrnili. Vrabec je dal zgled, šoja mu je sledila: vsa tičnica se je spet lotila svojega posla. In župnik je lahko hodil gor in dol, lahko je knjigo zaprl ali odprl, pa godrnjal: “Niti mrvice mi ne bodo pustili letos!” - bilo je kakor pribito: noben ptič ni pustil svojega plena, niti hruške ne, ki je bila stožčasto pristrižena in se je kakor v taktu zibala sredi glavne, s peskom posute poti. Ptiči dobro vedo, da tisti, ki jadikujejo, ničesar ne ukrenejo. Vsako pomlad so gnezdili okoli župnišča p?i.Sv, Filemonu dosti številneje kakor povsod drugod. Najboljša mesta so bila brž zasedem: dupla v drevju, luknje v zidovju, trirogljate rogovile po jablanah in gabrih. Med vsemi šperovci na strehi je iz prgišča trdega sena gledal rjav kljun kakor-mečeva konica. Ko je bilo neko leto vse zasedeno - tako domnevam - je sinica v zadregi odkrila tisto ravno špranjo, I zavarovano z deščico, ki se je odpirala med kamni v zidu na desni strani vhoda v župnišče. Smuknila je skozi, se zadovoljna z ogledom vrnila, nanosila gradiva in spletla gnezdo, ne da bi pozabila na kar koli, kar greje: perje, žimo, lišajeve liste, kakršni pokrivajo drevje. Neko jutro je prišla kuharica Filomena vsa razjarjena s časopisom v roki “Nate, gospod župnik, lej te si papir in še umazan je! Lepo počenjajo!” “Kdo pa, Filomena? ” “Vaši nesrečni ptiči, vsi ptiči, ki jih tod trpite! Kmalu bodo gnezdili šp v vaših skledah za juho ...” “Saj imam samo eno. ” “Ali se niso domislili, da vam gnezdijo v pisemskem nabiralniku! Odprla sem ga, ker je pismonoša zvonil, kar se ne primeri zlepa. Poln je: sena, žime, pajčevine in perja, da bi ga bilo za polno pernico. Sredi vsega tega pa je nekaj, česar nisem videla in kar sika kakor gad!. Župnik od Sv. Filemona se je zahahljal kakor ded, ki mu pripovedujejo otrokove norčije. “Nemara je kakšna dolgorepka, “ je rekel, “samo ona si izmisli takšne burke. Samo ne hodite blizu, Filomena!” Župnik se je podvizal, stopil po vrtu, skozi hišo, čez dvorišče, zasajeno z beluši, do zidane ograde, ki je ločila župnišče od glavne ceste. Previdno in nalahno je nekoliko odprl veliko vdolbino. Ni se motil. Mošnjasta oblika gnezda, barva, sestava pletenja, rob in podloga, kar jo je bilo videti, ga je razveselila. Poslušal je sikanje valeče samice, ki je ni bilo videti, in ji odgovoril: “Le mirna bodi, mala, poznam te: enaindvajset dni valjenja - tri tedne - da vzrediš sx>oj zarod, to bi rada? Dobiš! Ključek vzamem s seboj. ” Zares je odnesel ključ. Ko je opravil svoje jutranje dolžnosti — ko je obiskal nekaj faranov, ki so bili v stiski ali v revščini, naročil potovki, kakšnega zrnja naj mu prinese iz mesta, pa splezal še na zvonik, kjer je vihar izruval nekaj kamnov — se je spet spomnil sinice. Pomislil je, da bi jo utegnilo zmotiti kakšno pismo, ki bi sredi valjenja padlo v nabiralnik. Domneva je bila sicer malo verjetna: pri Sv. File-monu nihče ni dobival pisem in jih nihče tudi pisaril ni. Pismonoša se je samo sprehajal, tu je prisedel k malici, tam je zvrnil kozarček in vsake svete čase je prinesel komu kakšno pozivnico na nabor ali pa davčno obvestilo v kako kmetijo Bogu za hrbtom. Ko pa se je bližal god svetega Roberta, ki pade, kakor znano, na devetindvajsetega aprila, se je zazdelo župniku, da bi bilo pametno, ko bi pisal edinim trem prijateljem, vrednim tega imena, ki mu jih je bila smrt ohranila, enemu laiku in dvema sobratomd-“Dragi prijatelj, nič mi nikar letos ne vošči za god-Prosim Te! Bilo bi mi neprijetno, ko bi zdajle dobil kakšno pismo. Pozneje Ti bom pojasnil in razum? boš, kako in kaj.. Mislili so, da mu vid peša, in mu zares niso pisali Gospod župnik od Sv. Filemona je bil tega neznansko vesel. Tri tedne ni stopil skozi vrata, da se prite,n ne bi spomnil rožasto pikčastih jajčkov, ki so počivd-li tam prav blizu. In ko je prišel dvaindvajseti dan,se je sklonil, pritisnil uho na špranjo nabiralnika, pa Prl' sluhnil. Žarel je, ko se je vzravnal: “Že čivkajo, Filomena, že čivkajo! Lej si, meni # lahko zahvalijo za življenje, kaj? In ne bo jim žal, dd sem jim to storil, meni pa tudi ne!” Čeprav je bil že tako v letih, je ostalo v njem nekdl skritih končkov otroške duše, ki se ni nič postarala. Prav tisti čas pa je v zelenem salonu na škofij'1 deželnem mestu premišljal škof o imenovanjih, ki b{ jih bilo treba izvršiti Pri njem so bili običajni njeg°\ svetovalci. Ko je spopolnil nekaj vikarskih in župmJ' skih mest, je takole spregovoril: “Gospodje svetovalci, imam v vseh ozirih izvrstnegd kandidata za župnijo v N. Toda zdi se mi prav, ko b' to službo in to čast vsaj ponudil enemu izmed naši najstarejših župnikov, župniku pri Sv. Filemonu. ftd' gotovo ne bo sprejel, že zaradi svoje skromnosti1,1 svoje starosti ne. Toda oddolžili se bomo, kolikor PaC moremo, njegovi zaslužnosti. ” Svetovalci so bili enakih misli in še isti večer je 0 šlo iz škofije pismo, ki ga je podpisal sam škof in le' , melo še tale pripis: “Odgovorite nemudoma, gosp0 župnik, ali pa pridite sami semkaj, ker moram 1 treh dneh svoj predlog poslati vladi!” Pismo je dospelo k Sv. Filemonu prav tisti dd'1' ko so se jajčka predrla. Pismonoša ga je s teža''1’ potisnil skozi špranjo v nabiralnik, kjer je zginilo ■ ■; In prišel je čas, ko je na koncih perutnic malih sl ničk po modrih tulcih, polnih krvi, zrasel puh. $eS mladičev je čivkalo, drgetalo na svojih mehkih 1,0 žicah, odpiralo kljunčke do pod oči in venomer, 0 jutra do večera, čakalo polni kljun hrane, jo p°8° tnilo in že zahtevalo druge. Bila je prva doba, ko m1 diči še nimajo “pameti”. Pri ptičih ta doba ni dolgd-Kmalu so se sporekli v gnezdu, ki je odnehavalo P° prhutanjem kril Ta ali oni se je prekopicnil čez to ■ se sprehajal ob notranjih stenah nabiralnika, se us,a\ Ijal blizu vhoda v brlog, koder je prihajal vanj zrak zunanjega sveta. Potem so se ojunačili in se skobaca ven. Župnik je pa je s trate v bližini z največjim veS _ Ijem opazoval, kako so prihajali izpod deščice iz lUj. biralnika - po dva, trije skupaj. Kako so vzletov0/ se vračali in spet odhajali kakor čebele izpred panle \eSa ustja. In dejal si je:“Lej, otroško dobo so prebili °Pravil sem dobro delo: vsi so godni!... ” Naslednji dan je odšel med uro počitka, ki si jo je Privoščil po kosilu, s ključem v roki do nabiralnika. J°k, tok," je potrkal. Nič odgovora. “Sajsem simi-s'l- ’ je zamomljal župnik. In /e odprl. Z razdejanim gnezdom vred mu je pad- 0 ^ roko - pismo. Bog pomagaj!” je rekel, ko je spoznal pisavo. “Pi-Sm° °d škofa! In kakšno! In odklej neki? ” Ko ga je bral, je prebledel. Filomena, napreziteRobina, brž!” Preden je ubogala, je še vprašala: “Kaj pa je, gospod župnik? ” Škof me že tri tedne čakajo!” Ne boste jih več ujeli, ” je rekla stara. Župnika ni bilo nazaj do naslednjega dne zvečer. 0 Se je vračal, je bil videti miren. Toda mir si pri-°ns včasih le trudoma in zelo si moraš prizadevati. a ga ohraniš! Pomagal je spreči Robim, mu nasul ov-Sa\ s‘ preoblekel talar in izpraznil kovček; v njem je Ponesel s seboj kup za\'ojev stvari, ki jih je nakupil v mes(u. Napočila je ura, ko si ptiči, skriti v vejah, pri-°vedujejo, kako je bilo čez dan. Malo prej se je med nevihto vsula ploha in kapljice so še padale z listja, ki so ga stresali potepuški ptičji parčki in si iskali primernega prenočišča. Ko so spoznali svojega gospodarja in prijatelja, ki je prihajal po peščeni poti, so vzleteli z vej, se spreletavali in gnali nenavaden vrišč, siničke pa, tistih šest, ki še niso imele pravega perja, so poskušale svoje prve zavoje okrog hruške in svoje prve glasove na prostem zraku. Župnik od Sv. Filemona jih je opazoval z očetovskim očesom, a bila je v njem otožna nežnost. Tako gledamo tiste, ki so nas mnogo veljali. .. “No, lej te si, malčki, ” je dejal, “brez mene bi vas ne bilo tukaj in brez vas bi bil jaz mestni župnik. Nič mi ni žal, nak! Ali ne bodite silni: preveč glasni ste s svojo hvaležnostjo. ” Nestrpno je plosknil v roke. Saj si nikoli ni želel kam više, ne, prav zares ne. In celo ta hip je govoril resnico. Vendar je naslednji dan po slabo prespani noči dejal Filomeni, ko sta se menila: “Filomena, če se sinica naslednje leto vrne v nabiralnik, mi boste povedali To res ne gre, nak!. . .” Toda sinica se ni vrnila. Pa tudi velikega pisma s pečatom in škofovim grbom ni bilo več... MOTIV Z BLEJSKEGA GRADU $111 „Kar otrok lahko stori sam, naj naredi sam (Montaigne) Naše stoletje se imenuje stoletje otroka. Vodilno geslo vse moderne vzgoje se glasi: „Vse za otroka!" Toda ravno tu smo se znašli pred svojevrstno, ne preveč razveseljivo neskladnostjo. Če namreč storimo za otroka vse, potem njemu ne preostane nič več. Če odrasli storimo za otroka vse, potem otroku ni treba več zase storiti nič. Posledica tega pa je, da otroci odraslim zrastejo čez glavo. To je danes splošno razširjena tožba sodobnega sveta, zlasti staršev in vzgojiteljev. Če so v prejšnjih časih otroka vzgojno in vzrejno le vse preveč zanemarjali, pa se je sodobni svet nehote znašel v nasprotni skrajnosti. To je skrajnost, do katere je sodobni svet prišel pod vplivom danes že splošno razširjene psihoanalize in njenih nazorov, češ da je pač kar usodno za otroka, če doživlja v zgodnjih letih prikrajšanost ali frustracijo. S tem nazorom je hotela psihoanaliza poudariti, da je treba otroku v nežnih letih čim bolj ustreči, da doživlja uspehe, zadoščenje svojim gonom in ima tako veselje do življenja in dela. Toda čeprav je to geslo „vse za otroka", v katero smo danes tako rekoč zašli, v jedru pravilno, vendar ga ne smemo razumet' dobesedno. Zal uresničuje sodobna družba to geslo vedno bolj dobesedno; potem pa tar-na: „Sejali smo pšenico, žanjemo osat.“ Če namreč delamo vse za otroka, potem otroku nič n® preostane. Nehote smo mu vzel' iz rok njegovo lastno dejavnost in pobudo za delo. Odveč 11111 je lastna pobuda. Najhuje Prl tem pa je, da otrok dobi vtis. kakor da je vse naše prizadeva' nje zanj le naš lastni interes, naša korist, ne njegova. Tako začne nehote kljubovati. Pa zumljivo je, ker meni, da kl)u buje interesom in koristim sta rih, ne pa sebi. To vidimo že pri malih otr° cih, ko nočejo jesti; kljubuje)0^ A to je samo pri tistih, kjer ima^ jo odrasli pretirano skrb za syo jega malčka. Pristna krneč vzgoja, kjer prevladuje trdo oe lo in skrb za vsakdanji kru^; takih vzgojnih težav ne pozna' kajti tam ima oče takoj pripra^ Ijen edino zdravilen in u^inl<° vit odgovor: „Ko bo lačen, že jedel." . , To opazujemo zlasti pri s° skih otrocih ob sodobni s njevani in razširjeni šolski o veznosti, ko naj bi vsak °tr0._ dosegel čim višjo raven SP ne izobrazbe in ko starši in gojitelji prav zato s podvoje^ skrbjo navajajo k učenju čim boljšemu uspehu v šoli- Ko smo mu s pretirano skrbjo vzeli iz rok njegovo lastno pobudo, smo mu vzeli tudi smisel lrj veselje do delovnega življe-nia. Ko je bil majhen, ni hotel Jest>. ko hodi v šolo, se noče učiti, vse iz iste psihološke korenine, to je iz pretirane zaskrbljenosti družbe zanj. Tako moramo skleniti: ko smo „vse storili za otroka", smo preveč storili. Ta „vse“ mora slej ko prej vsak človek, tudi mlad, storiti zase, sam. Ce pa smo zašli v to skrajnost, da smo vse storili za otroka, smo prav zaradi skrajnosti zanj premalo storili. Dr. Anton Trstenjak Motiv 12 Gorenjske Ipkolica Ž iri) "Prav lepo je res na deželi . . poje naša pesem. 3SA, in i&f'" PRED nekaj tedni je moja žena poslušala slovensko 0(ldajo na 3EA, ki jo ima čez vse rada in je ne bi za-^udila za nič na svetu. Bila je zelo vesela, ko so bile ^ed drugim objavljene tudi vse dobre lastnosti fižola. akoj, ko sem prišel iz službe, mi je začela vneto po-}pv/jati, kakšne dobre stvari vsebuje ta izvrstna rast-~ fižol. Medtem ko je fižol baje zelo zdrav in re- 1 en- je obenem zelo primeren za shujševalno kuro Pa četudi se z njim kuha celo kakšna klobasa, suha . a,?"w ali pa suha svinjska rebrca. Vsaj tako nekako rQz^aŠa^a žena radijsko poročilo o fižolu, da je tudi er>‘ vzbudila željo in apetit za to izvrstno hrano. Takoj drugi dan se je odločila, da bo nama obema ^stregla s fižolom. Kupila je seveda še drugih doda-*er celo zbrano vsebino dala na številnik - seve-l’ lonec na pritisk, da bo preje skulw.no in bodo 1 Se dobre lastnosti ostale v fižolu. Ko se je ta kuharska mešanica lepo kuhala in kuha- > Pa je naenkrat začelo šumeti in sikati, kot bi bil v ( sam peklenšček. Ko je žena vsa prestrašena pri-a v kuhinjo, je videla, da je m štedilniku izbruhnil avi vulkan. Iz lonca je brizgala - kakor lava - vrela a fižolova mešanica po stropu in stenah, da je bilo k;?Za' Lahko si predstavljate! Tudi jaz si, četudi sem tokrat v službi. ena je v strahu zbežala na ulico po pomoč. In ko Klisll> Julij 1982 je vulkansko sikanje in brizganje po kuhinji prenehalo, se je četa radovednih sosed pod vodstvom moje žene previdno približala loncu. Komisija, ki naj pregleda in tehnično oceni nepričakovani izbruh. Po daljšem raziskovanju in razmišljanju so gospodinje prišle do zaključka, da je fižol med kuhanjem zamašil ventil za reguliranje pritiska. Ta je v loncu naraščal in naraščal, dokler ni prišlo do brizganja čudovitega in po radiu tako priporočenega fižola po kuhinji. No, fižolova lava se je hitro ohladila in še strdila povrhu, kar je precej otežilo čiščenje, kateremu je moralo slediti tudi pleskanje kuhinje. Tako torej: 75 centov vredni fižol je povzročil kar 200 dolarjev škode. Midva z ženo pa sva se dodobra prepričala, da je fižol zares dober za shujševalno kuro: Shujšali so najini prihranki, midva pa pri tako temeljitem čiščenju tudi kar za petnajst kilogramov (žena seveda za pet, deset pa je mojih!). Vsem, ki imajo problem s shujšanjem, toplo priporočam kuhanje fižola v loncu pod pritiskom. Jaz pa se ga ne dotaknem več, saj me je dobro osušil... Oprostite, svojega imena ne bi želel dati nikomur. Potem bi mi bili geelongški Slovenci vedno na vratih, pa tudi v klubu bi ne imel miru. Pvdrobne informacije o kuhanju fižola vam brezplažno posreduje slovenska oddaja na 3EA. p. basil^* r Lipka Fr. Basil A. Valentine, O.F.M., Baraga House, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 8618118 in (03) 861 7787 Slovenske sestre - f.rančiškanke Brezmadežne Slomšek.House, 4 Cameron Court, Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 9874 + Mesec junij nam je na svojo drugo nedeljo prinesel slovesnost praznika Rešnjega Telesa in Krvi. Naša procesija seveda v razkošnosti še malo ni podobna procesijam doma, vsaj tistim ne, ki smo jih bili vajeni pred vojno. Je le skromen spomin nanje v naših zdomskih možnostih. Najsvetejše spremljamo v sprevodu okrog cerkve med petjem naših lepih evharističnih pesmi. Otroci trosijo cvetje pred njim, nekaj narodnih noš popestri sliko, prav tako tudi naša — četudi preprosta - bandera. Blagoslov imamo en sam, na vrhu stopnišča pred glavnim cerkvenim vhodom. Po blagoslovu se zbrani verniki premaknejo za Najsvetejšim v cerkev k slovesni daritvi. Tudi letos je bilo tako. Kljub zimskemu dnevu je bilo udeležencev kar precej in bili so zadovoljni. Vesel sem bil, da je prišel za to nedeljo iz Sydneya pred odhodom iz Avstralije po slovo afriški misijonar p. Evgen Ketiš. Rešil me je zadrege. Saj je letos prišel praznik ravno na drugo nedeljo v mesecu, ko sta redno poleg dveh. maš doma na sporedu še maša v Geelongu ter popoldanska v St. Albansu. Tako sem jih imel s kom razdeliti: p. Evgen je ostal za bogoslužje doma, jaz sem šel na pot. Tokrat z Glasniki, ki so peli pri mašah v obeh naselbinah. Iskrena zahvala geelongškim kakor sentalbanskim rojakom za gostoljubnost, ki so jo ta dan izkazali naši mladini! Prvi so Glasnikom pripravili B.B.Q. v parku (bil je kljub zimi in hladu krasen sončni dan), drugi pa zakusko v dvorani farne šole. + Upam, da bodo GLASNIKI tudi na nedeljo 25. julija lepo sprejeti, ko bodo obiskali Albury—VVodongo. Peli bodo pri tamkajšnji slovenski maši ob petih p°" poldne. Seveda bodo odšli z avtobusom že zjutraj iz Melbourna (cena prevoza je 12 dolarjev na osebo) ter bodo opoldne že tam, dočim bom moral jaz priti za njimi šele po zadnji maši v Kew. Popoldne bodo rol**" dinci gostje tamkajšnjega slovenskega društva. Če bo preostalo kaj časa pred mašo, si bodo ogledali tudi bližnjo gojilnico postrvi. Na poti bodo šli mimo Bone-gille, kjer so mnogi njihovi starši preživljali prve tedne v Avstraliji. + Je še kaj mladincev, deklet in fantov, ki bi se radi pridružili mladinskemu pevskemu zboru našega verskega središča? Seveda tudi za pevske vaje in nastope, ne le za družabna srečanja. GLASNIKI jih bod° radi sprejeli v svojo družbo. + Za LETNI SEJEM Društva sv. Eme — na prvo nedeljo v avgustu — vas vabi posebni oglas na teh straneh. Na sejmu po deseti maši je v naši dvorani kaj živahno in je slika zares pestra. Kupiti morete raznovrstne reči: lepa ročna dela. odlično pecivo, knjige’ nabožne predmete, rožne sadike ... Na sporedu je tudi srečolov z lepimi dobitki. Pokažimo, da znamo ceniti trud prirediteljic, saJ gre izkupiček v dobre namene! Kdor ima doma kaj vrednega, kar je zase zamen]2 za novo, naj staro podari za SEJEM! Morda bo stvar kdo drugi rad odkupil zase. + Tudi za osmi MLADINSKI KONCERT, na nedelj« 29. avgusta popoldne, je oglas drugje v tej številki-^3' beležite si datum za gotovo udeležbo, saj je konceft sleherno leto zares vredna kulturna prireditev. Mlačno pa tu še posebej vabim, naj se čim prej prijaVI (gotovo do konca julija!), kdor želi nastopiti. S ten1 ima prednost pri izbiri pesmi in zagotovljen nastop' saj se bomo na zakasnele prijave ozirali le v slučaj • če čas sporeda ne bo že izpolnjen. Naj povem, da nekaj prijav že imamo, med njin1 tudi drugoletni avstralski prvak, harmonikar Bran Tomažič — Smec. Tudi Glasniki so zagotovili nastop' ČUTIM DOLŽNOST, da se v MISLIH iskreno zahvalim vsem, ki ste mi čestitali ob prejemu imenovan)3 M.B.E. (Member of the Most Excellent Order of the British Empire) na letošnji kraljičin rojstni dan 12. lun,,^o Visokega odlikovanja si nisem nikoli niti želel niti nadejal. Prejel sem ga za delo med izseljenci ("service migrants”) in iskreno čutim, da priznanje ne velja samo meni, ampak vsem, ki so mi bili doslej voljni ponriag3 in mi še stoje ob strani ter mi bodo tudi v bodoče. Brez sodelavcev na poljih raznega udejstvovanja med nam -pa naj bo verskega, kulturnega ali socialnega, bi sam za našo narodno skupnost v Avstraliji ne mogel d°s storiti. I Moram priznati, da sem bil prijetno presenečen, koliko iskrenega veselja so ob odlikovanju pokazali mn°9 slovenski rojaki, kakor tudi znanci avstralske in drugih narodnosti. Še enkrat vsem skupaj prisrčna zahva za čestitke! — P. Bazilij er>ako pevčki adelaidskega verskega središča. Tako Vse kaže, da bo Mladinski koncert tudi letos lep UsPeh. Bog daj! So nastopil tudi kdo iz Canberre, Sydneya ali od ^god? Res je zadnja ieta prireditev izgubila vseav-stralski značaj, a zaradi tega nihče mladincev od dru-ni izključen, pač pa iskreno dobrodošel za na- stop. * Tudi DAN OSTARELIH z WALKATHONOM se ar hitro bliža. Imamo ga običajno na tretjo septem-fsko nedeljo, letos 19. septembra. Walkathon bo šel P° običajni poti po bulvarju ob Yarri, ker nam je pot znana in zaradi malenkostnega prometa ni nevarna. °'žina celotne poti je nekaj manj od dvanajstih kilometrov. Vso mladino vabimo k udeležbi, pa seveda Uc*i odrasle, kdor je celih in zdravih nog ter si želi za sPremembo malo telovadbe v dobre namene. Čim več , b° hodilo in čim več sponzorjev za svoje kilometre °do nabrali, tem večja bo tudi vsota za bodoči DOM UTKA. Nabiralne pole so že na razpolago v ver skem središču. Lani sem posebej apeliral tudi na mladince raznih ^ih društev, pa žal brez odziva, zato prošnje letos ne .0rn ponavljal. Rad pa bi poudaril, da v versko sredi-® spadajo slovenske verne družine ne glede na pridnost kateremu koli izmed klubov. Torej tudi mla-na’ saj je krščena. Z Walkathonom jim je dana lepa 1‘ka, da srečajo druge mladince in obenem nekaj re za slovensko versko skupnost. ^a soboto 19. junija zjutraj je previden s svetimi ‘ramemi v Royal Melbourne Hospital—u izdihnil . MOHORKO. Težka bolezen mu je v kratkem k su komaj enega meseca izpila življenjske moči. Po-^°J»ik je bil rojen 19. marca 1933 v Ptuju. V Kranju lan z J°žic0 Nunčič, doma iz Šentjerneja % ,.P*enjs^em- Družina je leta 1970 emigrirala v Av-Sv * 'j°' kjer je Jože dobil delo v Fordu ter ga držal do lebolezni, prijetni domek pa so si postavili ne da-tUj0c* tovarne, v Campbellfieldu. Poleg žene zapušča 1 dva sinova, Zorana (19 let) in Zmaga (17 let), nj- OVensko mašo zadušnico smo imeli v torek 22. ju-v Marijini cerkvici v Campbellfieldu, nato je sledil 8reb na pokopališče v Fawkner. pa °Zalje družini in sorodnikom v domovini, Jožetu naj Bog podeli večni pokoj! R. I. P. + P tTl|a^0r°k ta mesec nismo imeli — tako izgleda, da se Prikl' *3°^e z‘ms*c‘*1 ^ni- za Poroke res niso najbolj jav a^n^' Zanimivo: imam pa zato že kar precej pri-te^ Za poroke prihodnjega leta. Pravijo, da je zelo raš v° rnesto za poročni obed, če ga ne rezervi-p saj pol leta predčasno . . . eg nekaj krstov drugih narodnosti je bil slovenil isl; : SEJEM! SEJEM! ! j; DRUŠTVO SV. EN/ ga prireja letos ; na pr:o avgustovo > - 1. AVGUSTA - !; po deseti maši \ \ v cerkveni dvorani. s ROČNA DELA, PECIVO, KNJIGE IN ŠE MARSIKAJ .. . SREČOLOV z lepimi dobitki! j Posebna poslastica: prašiček na ražnju! !; !; VABLJENI!!! | ski krst pri nas tokrat en sam: za ANDREJA bodo klicali novega sinka družine Branka REPOLUSK in Regine r. Gomboc. K našemu krstnemu kamnu so ga prinesli 20. junija iz St. Albansa. Čestitke! + V gornji oglas za SEJEM sem moral dodati Specialiteto in še tu naj k poročilu o SEJMU Društva sv. Eme dodam (mi je šele zdaj prišlo na ušesa), da bo naprodaj tudi sveže pečena svinjina. Lončarjev Božo je obljubil, da bo z darovi dobrotnikov nabavil prašička in ga pred pričetkom sejma na dvorišču Baragovega doma zavrtel na ražnju. Mmmm! Kdor se že zdaj oblizuje, naj torej gotovo pride na Sejem! + Večerno maso s pobožnostjo v čast Srcu Jezusovemu bomo imeli na prvi petek v avgustu (6. avg.), ki je tudi praznik Jezusovega spremenjenja na gori Tabor. Zapovedan praznik Marijinega vnebovzetja ali Veliki šmaren (15. avg.) pa pride letos ravno na nedeljo. Enako praznik Marije Kraljice nebes in zemlje dne 22. avgusta. Redna maša je pri nas čez teden ob sedmih zjutraj. Ob priliki obletnic ali sporočila o smrti drage osebe pa se rad domenim z domačimi, da se zberemo k večerni maši. Nedeljske maše so navadno oddane za tedne vnaprej in ostale pokojne le dodamo v spomin. Melbournskim Slovencem se priporoča > KAMNOSEŠKO PODJETJE \ V1ZZINI MEMORIALS I Verga Bros. Pty. Ltd. [ 9 TRAVALLA AVE., THOMASTOVVN. VIC I Telefon: 359 5509, ► doma: 470 4046 in 470 4095. I Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. , Garancija za vsako delo! | ♦ »»»> wwvvvvvvwvvwvwwvwvw w m m »» w + SEJEM! i edeljo 1 izpeol fri£loivot PLANINSKI TURIZEM je važen del slovenskega turističnega gospodarstva. To pove številka, daje slovenske gore obiskalo 1,5 milijona planincev, med njimi precej tujcev, ki se zaradi lepot naših planin spet in spet vračajo. Na voljo je bilo ljubiteljem planin 165 planinskih koč s 5549 ležišči. Žal so na posvetovanju 125 predsednikov planinskih društev in gospodarjev planinskih koč ugotovili, da so oči turističnih delavcev uprte v glavnem proti morju in na jezera, planinsko gospodarstvo pa je potisnjeno v kot. Radi bi dobili več podpore, kajti neizmerljiv delež planincev je v prostovoljnem delu pri obnavljanju koč in poti. "DRUŽINA" slovenski verski tednik, je 7. maja letos praznovala tridesetletnico izhajanja. Ustanovil jo je zdaj že pokojni dr. Mihael »Toroš, administrator Slovenskega primorja, to je ozemlja, kije bilo med prvo in drugo svetovno vojno pod Italijo. Prvi odgovorni urednik je bil zdaj tudi že pokojni župnik v Kromper-ku pri Gorici, znani slovenski skladatelj Vinko Vodopivec. Uredniške posle je pričel duhovnik ljubljanske nadškofije dr. Jože Premrov, ki še živi v Ljubljani. Časi so bili Cerkvi še bolj nasprotni kot so danes, zato pričetek izdajanja verskega lista kaj tvegana zadeva, ki je obetala veliko težav in nasprotovanja. Vendar so uspeli in tudi naklada — 30.000 izvodov — je bila za takrat dokaj visoka. Tednik “Družina” je danes odlična povezava vernikov slovenske Cerkve, z vodstvom škofij in med seboj, v danih razmerah z visoko naklado in tudi pestro vsebino, od vzgojnih člankov do infor- mativnih poročil od doma in po svetu. Razumljiv0; da ima pri informacijah tednik roke zvezane ter si upa marsikaj objaviti komaj med vrsticami. A tako je pri slehernem tisku po deželah totalitarnih režimov. Verniki so samo veseli, da list sme izhajati -težave urednikov in sodelavcev pri poročanju so jin1 več ali manj prikrite . .. Danes je odgovorni urednik tednika dr. Ivan Mer-lak, glavni urednik dr. Drago Klemenčič, tehnični urednik pa Tone Seifert. “Družini” čestita in ji želi obilo uspehov v bodoče tudi avstralski del Slovenije v svetu! LJUBLJANSKI Geološki zavod se je lotil organih' ranja dokumentacijskega centra za geološke in geomehanske raziskave po vsem slovenskem prostoru. Nedavno so na slovenskem Krasu ugotovili tolikšne količine podzemnih voda, da menijo, da v nekaj letih ne bo ne pitna ne drugačna voda povzročala skrbi tem11 našemu ”suhemu” področju. Geološki zavod ima zaposlenih 2.900 delavcev, od katerih pa je tretjina skoraj nenehno na tujem. Najdemo jih na treh kontinentih: kot iskalce zlate rude' Gvajani, raziskovalce zalog .železove rude v Gvineji-premoga in vode na Sinaju, bakra v Turčiji, fosfatav Tuniziji, apatita v Tanzaniji. . . Sodelujejo pri rudarskih investicijskih delih na ruhrskem področju v Zahodni Nemčiji in doprinesli so svoj delež pri prebij3' nju tunela St. Gotthard v Švici. Zavodovi strokovnj3' ki so doslej v 23 državah sodelovali pri raznih delil' pod okriljem agencij Združenih narodov. NA KOSTANJ AH ob Vrbskem jezeru na Kor°] škem so po petdesetih letih premora letos spet oživil' Drabosnjakovo “žalostno komedijo”. Starodavni pa' sijon so v domačem narečju odigrali dvakrat za letošnje binkošti. Prva vprizoritev je bila leta 1826, nato s° prireditev Kostanjčani ponavljali v določenih prešle^' kih okrog sto let v postnem času. Zadnje predstave bile zaporedoma v letih 1932 in 1933. K letošnji se je zbralo kar precej gledalcev, celo dva avtobusa >z matične domovine. Avstrijska televizija je snemal3 celotno prireditev, ljubljanska le nekaj prizorov. SLO V E NI A N FUNERAL SER VICE 724 5408 A.F.D.A. 72 3093 Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih. Andrej Šuster — Drabosnjak sodi med začetnike ^ovenske dramatike. Bil je nekak kmečki vsevedež, * . je slikal panjske končnice in koval verze ter zapi- \\ t s°val ali v “koroško špraho” prevajal vse, kar je ljudi + ^ Zanimalo. Priredil je šest svetopisemskih iger, ohranile Pa so se le tri: Pastirska ali božična igra, Igra o izgub-jenem sinu in pa Igra o Kristusovem trpljenju, ki so J° zdaj spet spravili v življenje. Drabosnjak jo je napi-sal leta 1818. S predstavo Pasijona so Kostanjci dokazali, da so tudi danes še kos Drabosnjaku in da na Kostanjah, ki s° za marsikoga že kar nemški kraj, še živi slovenski r°d, ki želi ohraniti domače kulturno izročilo. Ogleduješ po lepem darilu, zlasti morda pred dy obiskom domovine?, A novomašnikov imamo letos v Sloveniji sedem- naJst, kar je manjše število od prejšnjih let, pa smo ga Vendar veseli. Izmed škofijskih bogoslovcev jih je bilo Posvečenih enajst, dva sta frančiškana, dva lazarista, eden je dominikanec, eden pa salezijanec. Najmlajši n'ed njimi ima 25 let, najstarejši letošnji novomašnik Pa je dr. Anton Rustja iz Vipavskega križa. Je pozni P°klic, saj je star že 67 let. Ne le nove maše, tudi mašniška posvečenja so bila na različnih krajih: v ljubljanski in mariborski stolnici1’ eno celo v zagrebški. Dva sta bila posvečena na j'etih gorah ob Sotli, eden v cerkvi v Dobrepolju, a frančiškana pa v cerkvi sv. Frančiška v Šiški. ^se kaže, da se bo število vsakoletnih novomašni-še zmanjševalo. Zato je za nas en vzrok več, da vztrajnost novomašnikov prosimo Gospoda žetve r mu priporočamo tudi za bodoča leta vse tiste, ki . namerava povabiti v svoj vinograd. Naj bi ne predli glasu! 1 ■ 1 ’ r i- y Oglasi se pri nas: imamo bogato izbiro ^ BRUŠENIH OPALOV in DRAGIH KAMNOV, i’ izdelujemo pa tudi ‘Vy ZLATNINO in SREBRNINO po lastnih načrtih ali Vaših željah. Ko kupujete opale, dr^ge kamne, zlatnino. i" i' i' i’ r i' ir a KOVACS GEMS & MINERALSv 291-293 WATTLETREE ROAD, ' EAST MALVERN (Melbourne), 3146 f A Telefon: 509 5611 1’ A ^ ’ 4y zaročne in poročne prstane . OBIŠČITE NAS! Pomenili se bomo v slovenskem jeziku! kov Za Po Gospodovi volji si moramo duhovnike sami izprositi. “Prosite Gospoda žetve, da pošlje delavcev na svojo žetev,” so Kristusove besede. Menim, da jih na splošno kristjani vse premalo upoštevamo in jemljemo zares. .. Letošnjim slovenskim novomašnikom tudi avstralski Slovenci iz srca čestitamo. Želimo jim vztrajnosti na začeti poti dela za Gospodovo čredo. Pri vsem tem'se mi samo od sebe stavlja tudi vprašanje, kdaj bo med našo avstralsko skupino kak novomašnik. Najbrž premalo molimo v ta namen ... pi° sl'*<0 je omenila v Sl11u (na strani 190) ^sPa Zrjm. p0k0jnj tah F SLEDNIK v S,ri°r,'ŠČU As*<>" tov na sliki 1 v Avstraliji? Tudi za nas velja NEKAJ ODLOMKOV sem vzel tokrat iz svetega pisma. Pri vseh je Gospodova beseda kaj zgovorna in jasna. Ko so Jezusa hoteli ujeti v besedi glede davčnih dajatev, so bili domala prepričani, da se ne bo mogel kar tako izmuzniti: za odgovor ga bodo ali tožili pri oblasteh, ali pa mazali pred ljudstvom. Toda zmotili so se. Nihče jim ne bi mogel odgovoriti lepše, kot jim je Jezus v svoji božji modrosti:"Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega!" Z drugimi besedami: Prejemate cesarske novce in trgujete z njimi - vaša odvisnost od njega zahteva tudi gotovo mero spoštovanja in dolžnosti Toda pri tem naj nihče ne pozabi, kaj je dolžan vsemogočnemu Bogu, ki je vse več kakor svetna oblast! Skrb za ta svet in to življenje, ob kateri se poslužujemo cesarskega denarja, nas ne sme nikoli premotiti, da bi pozabili na duhovno življenje in na naše pravilno razmerje do Njega, ki nas je ustvaril in nas v življenju vzdržuje ter bo enkrat od ms zahteval obračun. Pri drugem odlomku, o službi dvema gospodoma, ki je v resnici nemogoča, pa je Gospod tudi zelo odločen. Govori o skrbi za svetne stvari, za svetne zadeve, ki nikdar in nikoli ne smejo biti naš cilj, ampak le sredstvo. Dobrine tega sveta nam morajo služiti, a tako, da še vedno lahko hodimo po poti k Bogu, katero nam je namenil in začrtal Stvarnik. Gorje, če popustimo in se zadeva okrene! Potem mi postanemo sužnji st\’arem, mi služimo mamonu in mu strežemo. Mamon, ki ms je ujel v svoje mreže, nas ne bo tako lahko izpustil. Ne pomaga nam prepričevanje, da smo še Gospodovi, ker smo krščeni in se imenujemo kristjanu ‘‘Nihče ne more služiti dvema gospodoma, "je odločno izjavil Kristus. Kolebanje na eno ali drugo stran ni niti značajno, niti rešilno. Gospod noče, da bi se neredno navezovali m časne dobrine, pa mj bodo v kakršnih koli oblikah. Če zaslužimo ime kristjana, moramo biti v službi celi, stalni in nerazdvojenl Seveda se smemo posluževati stvari, naj že bodo nujno potrebne za življenje, ali tudi le v naše veselje in zadovoljstvo. Dokler je vse pošteno, dokler uporabljamo pravična sredstva in nikomur v škodo ali m račun bližnjega, smo še vedno lahko upravičeno prepričani, da služimo Bogu. Spominjam se zgodbe o možu, ki je sicer tudi molil, od časa do časa pa je znal prav grdo klicati hudic^ Ko ga je prijatelj opomnil, da se za kristjana to l,L 1 spodobi, mu je odgovoril:“Veš, to delam za vsak slu čaj. Nič še nisem gotov, kam pridem po smrti. Mol se moram tudi hudiču prikupiti, če mi slučajno o smrti spodrsne in me on dobi v roke...” Res je zgodba v obliki šale, pa je v njej jedro rest11 ce, ki kaže m mnoge moderne “kristjane”. Vera jim življenju tako malo pomeni. Nobene resne odgovon10' s ti ne čutijo do Boga, zato pa jim taka vera tudi >lC more prinesti sadov. Saj ni del njihovega življenja, om pak samo privesek, ki so ga dobili brez lastnega zas11 ženja pri krstu, zato ga ne znajo ceniti. V vsakdanji1 življenju jim je najbrž bolj v breme kot pa dragoci’lia dediščina, ki je ne smemo kar tako brez misli zapta viti. Kolikor jih še kaj priklepa nanjo, je le tradia!a' pa še ta tako šibkih korenin, da jim ni mogoče pos>’L dovati potrebnih sokov za duhovno rast. Vse je h’2 ^ nanjost brez resnične vsebine, pa četudi bi doma morda visel križ ali sveta podoba, pa četudi bi praznike ali od časa do časa morda le še obisk c*rkveno bogoslužje. Kajti zanje sta tudi križ ali sveta 11 oba le okras brez vsebine, udeležba pri maši pa °°lj zunanja pripadnost neki skupnosti. Srce ne išče j°Ša in mu ni mar, kaj se pri maši dogaja m oltar- .. (~e vzamemo ob tem nekaj praktičnih primerov iz ,vljenja med nami: pj^akšen kristjan je, kdor sicer pride k maši, potem e,iostavno ves čas maše stoji s prijatelji pred cerkvi- • kadi in se razgovarja? Morda bo rekel, da je pri-2a v cerkev vsaj svojo družino. Prav! Kaj pa skrb a hstno zveličanje? Kaj njegov očetovski zgled, ki °troci v sleherni družini tako potrebujejo? Vseka- ta kor i ves Q n*e£°vemu krščanstvu manjka najosnovnejše za-1 Kaj naj od take vere pričakuje? Prav ničesar. lft jn®* zgovorno kaže, da mu maša nič ne pomeni 's Vp Sfus morete skužiti dvema gospodoma, "je dejal Kri- dru~nes’ se 12 nekdanjih težkih začetkov naša l'1oli)Va razvi!a!° v ^ePe klube, kjer se toči pijača in >a ter nikdar ni dovolj razvedrila vseh vrst . . ., Pat atn žalostna dejstva, ki nam niso v čast. Cerkev J ulij 1982 k njemu svoje učence skupaj s he-rek6:"Učenik,vemo, da si resnicolju-resnici učiš pot božjo in se ne meniš za tar ne gledaš na osebo. Povej nam to-Se ^ zdi: ali se sme dajati cesarju davek ^us pa je spoznal njih zlobnost in re-skuSate, hinavci? Pokažite mi dav-6c- Prinesli so mu denar. In reče jim: le ta podoba in napis?" Rek6 mu:"Ce-c Tedaj jim pravi:"Dajte torej cesarju Carjevega, in Bogu kar je božjega." v (Mt 22, 16 — 21) 'bo c ne more služiti dvema gospodoma: ^ bo ene9a sovra^'l 'n drugega ljubil, \e er,ega držal in drugega zaničeval. Ne SlJ^iti Bogu in mamonu." (Mt 6, 24) vVsak, kdor mi pravi:'Gospod, Gospod', ^beško kraljestvo; temveč kdor spol-J° mojega Očeta, ki je v nebesih, tisti ebeŠko kraljestvo." (Mt 7, 21) J je mnogim enostavno nadomestil - klub. Veliko obrazov ni več pri slovenski maši, ker zanjo ni več časa. Nedeljsko versko dolžnost so zamenjali s klubsko dejavnostjo, ki se žal marsikje in marsikdaj pričenja že kar v nedeljo dopoldne. Nič nimam proti takim aktivnostim, razvedrilu in športu vseh vrst, dokler je v mejah in na pravi višini v lestvici vrednot. Ko postane edini cilj sobot in nedelj, da izpodrine celo vezi z lastnikom Gospodovega dne, prinaša osebam, njih družinam in končno skupnosti - prekletstvo. Težko razumem, kako se ne bi dalo oboje lepo združiti in najti čas za eno in drugo. Saj “dati Bogu, kar je božjega” ne pomeni, da se moraš odpovedati razvedrilu in vsemu drugemu. Ne, pač pa pravilno vrednotenje po opravljeni dolžnosti do Boga vse ostalo posveti in da našemu dnevu svoj blagoslov. Koliko več je užitka ob zavesti, da smo prav ravmli. ‘‘Potrebno — koristno — sladko!” je stara modrost. Ko zamenjamo vrstni red teh treh besed in postavimo sladko m prvo mesto, ni od modrosti prav nič ostalo. Slej ko prej bomo spozmli, da smo z zamenjavo ogoljufali - sebe. “Ne morete služiti dvema gospodoma ...” Res, kar čudno se zdi človeku poznati na zunaj krščansko družino, v kateri pa se preklinja in kvanta, govori proti Cerkvi, napada njeno vodstvo, obrekuje duhovnike.. . Kako more otrok, ki raste v taki družini, ohraniti svoje krščanstvo in ljubiti Cerkev, ki mu je lahko v toliko oporo na poti skozi življenje? Tudi prvo obhajilo (koliko jih bo po tem prvem, je veliko vprašanje) in birma mu ne bosta mogla vliti dovolj zavesti, da je biti katoličan milost, ki je vredna naše zvestobe. Resničen kristjan je tisti, ki zna dati cesarju kar je cesarjevega, bližnjemu kar mu pripada, pa tudi sebi in svoji družini bo privoščil vse potrebno, koristno in sladko po vrstnem redu, pošteno seveda in v mejah svojih zmožnosti. Ne bo pa pri vsem tem pozabil, kaj je dolžan Stvarniku. Častil ga bo kot svojega edinega Gospoda, hvaležno se mu bo zahvaljeval za prejete dobrote, saj je do ms - kar priznajmo! -zelo radodaren. Potem ga bo lahko prosil še za vse tisto, kar si želi od Njega zase in za svojo družino. In prepričan je lahko, da ga bo Bog tudi poslušal in uslišal, če mu bo le to, kar prosi, v duhovno korist. Zavedal se bo tudi resnice Kristusovih besed:“Ne vsak, kdor mi pravi ‘Gospod, Gospod’, pojde v nebeško kraljestvo; temveč kdor spolnjuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, tisti pojde p nebeško kraljestvo . . . ” Samo iskreno spolnjevanje božje volje prinaša zadovoljstvo in končno plačilo za zvesto službo. Bomo hodili po tej poti? Poskusimo! izpod sydneyslčni skupini in vsemu slovenskemu na- NAŠI POKOJNI: V soboto 22. maja je v zgodnjih jutranjih urah v Westmead Centre bolnišnici izdihnila ANGELA ZINKA ASTER-STATER, rojena Demojzes dne 21. aprila v Podgradu pri Ilirski Bistrici kot hčerka Antona in Terezije r. Vatovec. Poročila se je v Trstu leta 1947 s Stankom Aster-Stater. Dve leti kasneje — dne 5. decembra 1949 — je družina na ladji “Helenic Prince” prišla v Avstralijo. Pogrebno mašo smo imeli v sredo 26. maja, sledil je pokop na slovenskem delu pokopališča v Rookwoodu. Pokojna Zinka je v vojnem času veliko pretrpela. Od obeh okupatorjev je bila ustrahovana, zaprta in mučena. Zlasti je veliko trpela enajst mesecev v zloglasnem taborišču Mathausen. Končno se ji je posrečilo zbežati in je z nekaterimi drugimi ubežniki peš prišla domov. Seveda tudi doma ni bila varna in se je morala skrivati pri sorodnikih v drugem kraju. Pokojnica zapušča moža Stanka, hčerko Slavico por. Dunbar, sina Slavka ter hčerki Marijo Kristino por. Van Eck (zdaj v Saudi Arabiji) in Ave Marijo por. Leonard, v Kanadi in rodni domovini pa še sedem sester in enega brata. Dne 23. maja je na svojem domu v Kingsfordu umrl rojak FRANC BITEŽNIK, rojen 5. aprila 1921 v vasi Ravne pri Grgarju kot sin Franca in Amalije r. Humar. Leta 1949 se je v Batah poročil v Marijo Go-lin, med nas pa je mlada družina dospela leta 1952 na ladji “Nelly”. Pokojnik je bil skrben mož in oče štirih otrok. Rad je prihajal v našo cerkev, kadar je le mogel. Vedno seje zanimal za razvoj našega verskega središča in je bil dolga leta tudi naročnik “Misli”. Pogrebna maša je bila opravljena v farni cerkvi v Decey-ville dne 27. maja, pokopan pa je bil na pokopališču Botany. Zapušča ženo Marijo, sinova Mira in Stevena ter hčerki Jožico in Ivo. Dne 20. aprila se je pri delu v tovarni aluminija Comalco Co. v sydneyskem okraju Yennora hudo ponesrečil rojak FELIKS ZADRAVEC. Prepeljali so ga v bolnišnico v Fairfield, kjer je prejel zakramente in kmalu nato podlegel poškodbam. Pokojnik je bil rojen 30. decembra 1947 v Zg. Šalovcih.pri Središču ob Dravi. Leta 1969 seje v Melbournu poročil, pa je žal kmalu prišlo do ločitve. Zadnja leta je živel v Fair-fieldu in bil zaposlen kot ključavničar. Ker policijskemu angleškemu sporočilu domačim ni bilo odgovora, so čakali s pogrebom do 10. maja. Ta dan je p. Terrence opravil molitve ob pokojnikovem truplu (pogrebni zavod Walters and Son, Dulvvich Hill), pogreb na Botany pokopališču pa je imel frančiškanski pater iz Waverley. Pokojnik zapušča v domovini mater in več sester. V četrtek 27. maja je v Westmead bolnišnici umrla ROZAMILA DRČAR r. Mavser. Luč sveta je zagledala 1. aprila 1907 v Mirni na Dolenjskem kot hčerka Janeza in Marije r. Grandovec. Med vojno je leta 1944 izgubila moža Ivana. V Avstralijo je prišla leta 1961 in živela najprej v Wollahri, nato v Paddingtonu, pozneje v Blakehurstu in Pennshurstu, nazadnje pa v okraju Northmead. Sama mi je pripovedovala, daje pod sedanjim režimom v domovini veliko pretrpela v zaporih, kar jo je zelo uničilo, da je veliko bolehala in zlasti zadnja leta iskala zdravja po bolnišnicah. Na zadnji dan maja smo imeli pri Sv. Rafaelu zanjo pogrebno mašo, pokopali pa smo jo na slovenskem pokopališču v Rookvvoodu. Pokojnica zapušča hčerko Ivo por. Vajon in sina Rudija. Tik pred oddajo naših sydneyskih poročil na pošto za uredništvo "Misli”, moram dodati še eno ime, ki je med tukajšnjimi Slovenci, zlasti starejšimi, precej poznano: DR. RATKO OLIP je umrl dne 21. junija okrog devete večerne ure v St. Vincent’s Hospitalu, Darlinghurst. Pokojni rojak je bil rojen v Trstu dne 23. avgusta 1913 kot sin Janka in Ivaniče r. Megušar. Po poklicu je bil pravnik, a v Avstraliji je služboval pri turistični agenciji ter je marsikdo preko njega urejeval svoje potovanje na obisk domovine. Že nekaj mesecev je resno bolehal za sladkorno boleznijo, ki ji zdaj tudi zdravniška pomoč ni bila več kos. Dr. Olip je prišel v Avstralijo leta 1952. Poročen je bil z Eldoro r. Dogee. Poleg nje zapušča sina Johna (20 let) ter hčerke Sonjo (18 let), Tanjo (15 let) in Carmen (9 let). Pogrebne molitve za pokoj njegove duše so bile opravljene ob krsti v četrtek 24. jumja v kapeli pokopališča v Botany, kjer je bil tudi pokopan. Zvedel sem, da je proti koncu aprila v Canberr' (Ainslie Village) umrl rojak IVAN STIPAN1Č. mi njegovi osebni podatki niso poznani. Zelo bon' hvaležen za sodelovanje: kdor ve kaj več o njeni-naj sporoči na naše versko središče v Merrylands. ali pa na uredništvo “Misli”. Vse pokojne priporočajmo v molitvah božjemu usmiljenju, njih sorodnikom tukaj in v domovini p3 izrekamo naše iskreno sožalje! R.I.P. KRST — Antonia Colnarič, Toongabbie, N.S.W-Oče Anton, mati Janja r. Pašalič. Botra sta bila kola in Mira Kalemušič, -- Sv. Rafael, 12. julija 1982. POROKA — John Anton Kovačič, Kaleen, A.C.J-’ sin Ludvika in Ivanke r. Pibrovec, ter Ruth Čarobne Evans, Adelaide, S.A., hčerka Johna in Desiree r. Unger. Priči sta bila ženinov brat Ludvik Kovači ml. in Jane Heath. — Hall, A.C.T., 22. maja 1982. P. VALERIJ^ k. "\ bi. jv- ciril in meTOP: BLAGOSLOVITA tlRŠ ROD. T Posebej jima ob njunem prazniku priporočimo tudi naš izseljenski rod! Gorence L. Barclay: esem r°man Prevedel Silvester Čuk Ilustriral Lojze Perko ( ŠESTO POGLA V JE: ZASTOR SE ODGRNE) Se preden je dobro sedla, je sklenila, da ne bo spet Ma »Rožnega venca«, saj je znala še celo vrsto drugih Pesmi. Povabljenci pač pričakujejo še česa drugega in noče Jlh razočarati. Začela je torej igrati krasen Handlov preludij, toda že prvih taktih se je v njej oglasil tisti prirojeni čut za Pravičnost. Ne, ko se je vrnila na oder, ni poslušala želje puhastega otroka, ampak voljo globoko pretresenega mo-slcega, ki je bil nekam čudno ganjen. To, da je Gartha Dalmaina ganila tako zelo, da je po-žabil celo na svojo običajno vljudnost, je bilo zanjo naj- večje priznanje. Ko je igrala Handlovo skladbo, je vse njeno bistvo po-^vljaio tisti Garthov »morate!« in čutila je, da ga mora ubogati. Ko je končala skladbo za klavir, je za nekaj hipov Urtlolkniia, nato pa ponovno udarila začetne akorde »Rož-"ega venca«. Ubogala je Gartha in drugič zapela: *Vse ure, ki sem jih prebila s teboj, moj ljubi, Se mi zdijo kot biserne jagode, nanizane na vrvici... Vsak dan jih prebiram, eno za drugo, kot bi molila rožni venec, svoj rožni venec... Vsaka ura je biser, vsak biser molitev, da bi moja osamljena duša našla svoj mir. Biser za biserom — prebiram ves venec, dokler se na koncu ne ustavim pri križu. Spomini so sladki in bridki obenem, *rce žaluje za vsem, kar izgubi. Vsak biser poljubljam, pri tem se učim Poljubljati križ ■ ■ ■ poljubljati križ ■ ■ ■« rnič ved ^ep, Ko je odigrala in šla z odra, je Garth še vedno nepre-stal tam pod stopnicami. Njegov obraz je bil še 110 tako bled, v njegovih očeh pa ni bilo več tistega Mešenega hrepenenja. Zdaj je v njih sijala neka druga. NAŠE NABIRKE BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU: $32.— Ivan Kobal; $25.—Julij Pretnar; $22.— Peter Bizjan; $20.— Marija Mo-cicka; $15.— Štefanija Smole, Jože Kosi. Julka Erzetič; $10.— Zora Kirn, Karel Knap, Majda Skubla, Stanko Pekol, Minca Eberle-Zupan, Alojzija Košir; $7,— Marija Preisig; $5,— Maks Furlan, VVilliam Mrdjen, Marija Pfajfer, Margaret Hatežič, Ivanka Repina, Jože Kuč-ko, Frank Tudor, Andrea Bosa, Marija Zai, Marija Telich, Maks Brunčič, Anton Berkopec; $3.— Milan Kavič, Milena Erzetič, Anton Skok, Livio Novak, Milka Medica, Anton Ludvik; $2.30 Maks Kraynik; $2.— Anton Mršnik, Zdenka Novak, Ivanka Batagelj, Rudolf Vitez, Jakob BožiČ, Leopold De-jak, Štefanija Šorec; $1.30 Vera Kray-nik; $1.— Gabriel Cefarin, Marko Pintar, Alojz Očko, N.N., Marija Goldman. ZA VIETNAMSKE BEGUNCE (ZA LAČNE): $20.— Ana Dranginis; $10,— Tomažek PetriČ (namesto venca družine Petrič na grob gospe Zinke Aster-Stater); $5,— Silvo Rošker; $3.— Marija Telich; $2,— Alojzija Košir. NAŠIM POSINOVLJENIM MISIJONARJEM - TOGO, AFRIKA: $50,— Julka Mrčun; $25.— Jože Krušeč z družino (za lačne); $20,— N. N. v Melbournu ( v spomin tisočev žrtev,pobitih v juniju 1945 v domovini); $15,— Alojz Golja (za lačne), Marija Zai. ZA CERKEV V NOVI GORICI: $200.- N.N. (Brisbane); $20,- Alojz Golja. Dobrotnikom Bog povrni! tVtRV MIAM "ZINKA.. .!" "Zinka ..." zvenijo spomini, "Zinka ..." mi kliče srce. "Zinka ..." mi v srčni milini utripi te k Tebi ihte.. . Oh, Zinka, povej mi, kje si? So dolgi, predolgi ti dnevi, brez Tebe mi prazno je vse, in stalno — ponoči, podnevi — mi toži po Tebi srce. Oh, Zinka, me slišiš kaj Ti? V neskončni samoti tu bledem, preganjam in lomim dolgčas ter sanje o Tebi si predem in večkrat se zjočem na glas... Zaman morda duša trpi? Oh, Zinka, v neznani daljavi, Bog vedi, kje zdaj se mudiš. .. Pa vendar, če moreš, odzdravi, sporoči, če res še živiš!.. . Se klic moj le v zrak izgubi? Grmenje odmeva v gozdovih streljanje in klanje povsod, nem strah po vaseh in domovih: prepolno je vojnih grozot.. . Bog vedi, če Zinka živi? Zdihujem ter kličem in stočem, še upa to zvesto srce — zaman pa jaz zvedeti hočem, kje pot je, ki pelje do nje. Mi Zinka za vedno že spi? Krog iščem, sprašujem in pišem: res zvedeti moram, kje je... A solze v obupu si brišem, ko nihče o Zinki ne ve. . . Kaj res moje Zinke več ni? A ona molči mi boleče, za moje bridkosti ne ve, ko zanjo mi duša trepeče, se trga mi zanjo srce. Oh, kje moja Zinka leži? Oh, Zinka, v daljavi brezmejni, kjer koli že v grobu ležiš — le migni in duši mi žejni še enkrat povej, kaj želiš! Oh, Zinka, povej mi, kje si! Saj Stanko le k Tebi želi.. . Stanko Aster-Stater čudovita svetloba, svetloba občudovanja, ki je Janino srce globoko pretresla, kajti še nikoli ni videla česa takega. je šla po stopnicah dol, se je mlademu možu nasmehni^3 in mu ljubeznivo in prijateljsko podala obe roki. Garth je pristopil in vzel njene roke v svoje dlani. Nekaj časa sta oba molčala, potem pa je Garth ves pretresen zaječal: »O Bog, o Bog!« »Ne izgovarjajte tega imena brez potrebe!« ga je opo111' nila Jane. »Brez potrebe! O ne, nikoli nisem mislil resneje• •• Vsak dober dar prihaja od zgoraj ... Zakaj se čudite, da kličem Njega, od katerega prihaja dar, ko ne najde'11 besed, da bi ta dar pohvalil sam?« Jane je mdrno pogledala Gartha naravnost v oči in njenih očeh je bilo brati izraz zadovoljstva. »Torej ste bili z mojo pesmijo zadovoljni?« »Če sem bil zadovoljen z vašo pesmijo?« je pon°vl Garth in na njegovem obrazu se je pokazala neka zadreg3, »Ne vem ...« »Čemu pa potem vsa ta laskava priznanja?« je rekla Jane smeje. »Ker ste mi odgrnili zastor, Jane,« je pripomnil Gar^ Še vedno je održal Janine roke v svojih. Ko je izgovarja zadnje besede, je njeni roki narahlo obrnil, z največji01 spoštovanjem in nežnostjo poljubil najprej eno, poteiri drugo, ju spustil in odšel, Jane pa je šla sama na teraso- SEDMO POGLAVJE GARTHOV R02NI VENEC Tistega ^pčera je ostala Jane le malo časa v saloi111’ Zabava ji ni bila všeč, pohvale, s katerimi so jo vsi obsI pali, pa so ji šle na živce. Vrh tega pa je čutila potreb0^ da ostane nekaj časa sama v svoji sobi, da bi mogla miru premisliti vse, kar se je nocoj dogodilo med nJ in Garthom. Jane se je zavedala, da je v tem dogodku nekaj, čen1'-1 ne more priti do dna in to zadnje Garthovo dejanje je njenem srcu vzbudilo občutke, ki jih dotlej še ni poznal'-Prav mučno se ji je zdelo, ko ji je tako poljubljal ' Vendar se je vse to zgodilo s tolikšnim spoštovanje1,1' kakor bi ji hotel s tem posvetiti roke za plemenito P° slanstvo, da z glasbo in petjem dviga potrta srca. Še vedno je na svojih rokah čutila dotik njeg°v'* ustnic in nikakor se ni mogla znebiti tega občutka. se ji je celo, da je na njih ostalo nekaj otipljivega in v5, kot enkrat se je zalotila, kako je ogledovala svoje £ z nekim strahom. Ko jo je to ponovno prijelo, se J odločila, da pojde v svojo sobo. ^ Vojvodinja je sedela ob klavirju, obkrožena od po',a ljencev, ki so se bučno zabavali. ^ Jane je čisto potihoma vstala in šla proti vratom, toda arth je bil hitrejši od nje. Jane si niti misliti ni mogla, ako se je naenkrat ta ^j0vek znašel pred njo, ko ga e Pa pravkar videla, kako je v skupini okoli vojvodinje 8°voril z lady Ingleby. se je oc^Pr^ vrata *n Jane je šla ven. Dve misli sta križali v njeni duši: ali naj Gartha ošteje, ali pa naj _ ^eče: »Ukažite mi, kar koli hočete in storila bom brez basanja!« Vendar je molčala, j. Garth jo je spremil v vežo, prižgal svečo, vrgel vžiga-c° Tommyju, srebrni svečnik pa podal Jane. Videti je ^‘ blazno srečen. Jane je šlo na živce, da ta človek uživa reč°, katere ne more uživati tudi ona. Poleg tega je bil tudi skrajni čas prekiniti ta molk, ki ji zgovorno ; r,ca o tolikih stvareh, o katerih je bolje ne govoriti. . "Lahko noč, Dal. Zamudili boste vojvodinjino opona-nJe gostov!« v j° je pogledal. Oči so se mu zableščale v svitu °sčenke, ki jo je držala Jane. s *Ne«, je ,rekel, »ničesar in nikogar ne bom zamudil. Tam v* čakal samo na to, da pojdete ven. Ne maram se s v salon. Grem malo v drevored, da se nadiham ezega zraka. Stal bom pod hrasti in molil svoj rožni nec... Do nocoj nisem vedel, da imam svoj rožni nec> toda imam ga, imam ga!« “Zdi se mi, da jih imate kar dvanajst,« je rekla Jane . »Meni se pa zdi, da se motite,« je odvrnil Garth, »kajti ■am točno enega, a ta ima veliko biserov. Preštel jih IT|- ko bom sam tam doli.« »In križ?« je vprašala Jane. fo »Nisem še prišel do njega,« se je nasmehnil Garth. »Moj venec nima križa.« *in K rožn,i vcnec ima križ, Dal,« je rekla Jane blago, bojim se, da vam bo hudo, ko odkrijete svoj križ!« Garthu Pa še na misel ni prišlo, da bi se bal, tako ^ozavesten je bil. *Ko ga odkrijem, bom, upam, mogel...« se ane je nehote pogledala svoje roke. On je to opazil in Nasmehnil, dasi je isti hip pod zarjavelo kožo tudi zardel. ■ mirno iti svojemu križu nasproti.« (Nadaljevanje) Lepo je v Beli krajini . . . Ob sporočilu smrti gospe ZINKE ASTER-STA TER ("Izpod sydneyskih stolpov", stran 179 te številke) objavljamo na robniku leve strani pesem njenega moža Stanka, dolgoletnega sydneyskega naročnika MISLI. Je ena starih pesmi njegove šštevilne zbirke in ima pripis:Stanko,v času borbe in težkih strašnih dni - svoji ljubljeni Zinki, ki morda že v grobu leži. . . Prešnica, 13. aprila 1945. Pesem je nastala v vihri vojne in revolucije, ko Stanko šest dolgih mesecev ni imel nobene zveze z ljubljeno Zinko in se je bal naj hujšega. Zdaj se je želel posloviti od drage pokojnice s temi takratnimi verzi, saj — kot piše — ga ob njeni smrti ''obdajajo isti občutki", le da je zdaj vsaj za to naše življenje "slovo resnično". Ugodil sem Stankovi prošnji in mu obenem izrekam iskreno sožalje ob težki izgubi. - Urednik. Ladinski koncert ... že osmi v vrsti vsakoletnih koncertov melbournskega ver-ega središča, bo letos NA NEDELJO 29. AVGUSTA popoldne v Baragovi dvorani v Kew. Dobiček Prireditve je zopet namenjen Skladu za bodoči DOM POČITKA. Nastopa slovenska mladina z glasbenimi in pevskimi točkami, skupinsko ali posamič. Pohitite s pr'iavami, ker bodo zadnji prijavljenci prišli v poštev le, če trajanje koncerta še ne bo izpolnjeno. Svoj sPored predložite do konca julija, da ga uskladimo v celoto in ne bo ponavljanja istih pesmi. Kot prvi je obljubil nastop naš avstralski prvak Branko Tomažič-Srnec. Enako pevski skupini ■asniki in adelaidski mladinski zbor. - Naj bo tudi letošnji KONCERT lep kulturni uspeh! P. Bazilij adelaidski &C£%tejodm e vi Fr. Janez Tretjak, O.F.M., Holy Family Slovene Mission, 32 Holden St., Hindmarsh, S.A. 5007 Telefon: (08) 46 5733 MESEC je okrog in zopet je treba nekaj poiskati in napisati za MISLI. Najprej moram povedati, daje ravno danes (23. junija) prispelo na gradbišče naše cerkve naročeno železno ogrodje. V času vlivanja temeljev ni bilo na tržišču železja mer. ki odgovarjajo načrtom naše zgradbe. Takrat me je p. Bazilij “potro-štal”, da pri zidavi marsikdaj kaj zastane ter pač vzame časa, predno se pride “pod streho”. Pa je bil gospod Bolner uspešen pri iskanju in posebej se je zanimal, daje bilo železje čim prej pripravljeno. Zidarski mojster Stefan Kolman meni, da morajo biti v enem mesecu zidovi končani. Tako upamo to delo praviti do konca julija, streha pa pride na vrsto v avgustu — in bomo z našo cerkvico res pod lastno streho. Kot sem že v prejšnjih MISLIH omenil, bo slovesni blagoslov temeljnega kamna na nedeljo 25. julija popoldne ob treh. Za to priložnost smo prosili Slovenski klub, da bi nam odstopil dvorano za nekaj ur. Upam, da se bomo lahko pogovorili in pričeli kot sosedje bolj sodelovati. Maše imamo po starem urniku: ob delavnikih zvečer ob sedmih — le ob sredah je pol ure prej, ob sedmih pa ima mladinski zbor svojo pevsko vajo. Naj ob tej priliki povabim še druge mlade, ki imajo posluh za petje, da se pridružijo našim pevčkom. Ob nedeljah pa je maša v naši cerkvi ob 9:30 dopoldne. Na zapovedane praznike je maša le zvečer ob sedmih. Rojaki v Berriju imajo slovensko mašo v tamkajšnji farni cerkvi vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob petih popoldne. Le v mesecu juliju bo sprememba zaradi blagoslova temeljnega kamna naše cerkve. Se bomo ob junijskem obisku skupaj pomenili, kateri dan v juliju bo za slovensko mašo najprikladnejši. Verouk imamo vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od enajste do dvanajste ure dopoldne. Zakrament sprave (sveto spoved) morete opraviti pred vsako sveto mašo, ob nedeljah od 9:00 do 9:25. Ob drugem času po dogovoru. V mesecu maju smo adelaidski Slovenci, kot sem napovedal v majskih MISLIH, poromali v Berri. Tam smo se v farni cerkvi “Our Lady of the River” okrepčali duhovno, potem na prijetnem srečanju s tamkajšnjimi rojaki pa tudi telesno. Bilo je resnično prav° doživetje, ki bo nam vsem ostalo v najlepšem spominu. Ko smo se veselo razpoloženi vračali proti dornU' je večina spraševala, kdaj bo zopet kaj podobnega. • • Naj se na tem mestu v imenu vseh adelaidskih rojakov iskreno zahvalim Slovencem Berrija za gostoljubnost. Posebno smo hvaležni tamkajšnjemu ansamblu “Planika”, ki je vse dvignil na noge, da so se zavrteli in bili dobre volje. Čistega dobička za sklad gradnje naše cerkve ]e srečanje prineslo 875,— dolarjev. Bog povrni vsem-Hvala tudi Adelaidčanom, ki so imeli skrbi in d^3 s pripravo hrane in pa z loterijo. Pri loteriji sta gospe Marija Bernik in Lojzka Isler zaslužili za Sklad kaf 260.— dolaijev, berrijski rojaki pa so k loteriji prispevali vsoto 75,— dolaijev. Upam, da se bomo še kdaj srečali na takšen ali P°' doben način. Slovenska radijska ura v priredbi našega verskeg3 središča je vsako drugo sredo v mesecu ob osmih zve. čer. Oddaja ima namen, da nas duhovno bogati. v ste vabljeni, da ji prisluhnete, pa tudi pripomb in kfl tike se ne branimo. Oddaja je za adelaidske rojake; zato imate vso pravico svetovati, kakšno oddajo s' želite. Med adelaidskimi novicami sta tudi dve, ki nas vse malo zresnijo. Opozarjajo nas, da mora biti življeI1Je urejeno, ker moramo stopiti pred Sodnika živih 1,1 mrtvili z urejenimi računi, ne vemo pa kdaj • • V četrtek 17. junija zjutraj je od srčne kapi zadcl omahnil FRANC FLAJNIK, rojen leta 1923, Vinic3' Beli krajini. Kot je bil skromen, tih in preprost, tak® se je tudi tiho ločil od nas. Pogrebna maša je bil3' farni cerkvi v Ottowaju, kjer je družina živela, p°Sr . pa na pokopališče Cheltenham. Daje bil pokojnik Prl ljudeh priljubljen, je pričal pogreb. Prostorna cerK sv. Jožefa je bila polna, med slovensko mašo zaduši11 co mu je zapel naš organist Jože Šterbenc. na P0*'0 pališču pa se je v imenu slovenske skupnosti od njee poslovil dr. Stanislav Frank. V nedeljo 20. junija pa je med nami umrl S I A*'*' SLAV TROST iz Vrhpolja nad Vipavo, kjer je bil f® jen 26. aprila 1927. Že dolgo časaje bil bolan. kllu njegovi močni volji, da bo ozdravel, mu niti zdrav'11 ški poseg z operacijo ni mogel podaljšati življenja, grebna maša je bila v farni cerkvi Srca Jezusoveg3 po- ttindmarshu, kamor je z družino (žena ni slovenskega r°du) hodil k italijanski maši. Oba pokojna rojaka naj počivata v miru božjem! Sorodnikom izrekam iskreno sožalje! P. JANEZ SPET je božja dekla smrt prišla med nas in neusmiljeno pokosila našega prijatelja FRANCA FLAJNIKA. je bila slovenska beseda, ki jo je slišal in izgovoril " naj bo slovenska beseda tudi zadnja v slovo! Naša skupnost je okrnjena — nič več ni ista kot je pred dnevi. Vsi čutimo praznino ob izgubi. Pokojni Franc se je rodil 1923 v Beli krajini, precej °ddaljeni pokrajini od središčne Slovenije. Belokranj-c' so tihi, pridni in delavni ljudje. Njegova življenjska Pot gotovo ni bila posuta z rožicami. Takoj po rojstvu — en dan je bil star — mu je umrla mati, zato ni n'koli mogel biti deležen materine ljubezni. Dobil je Mačeho, ta pa, četudi najboljša, nikoli ne more nado-rriestiti ljubeče matere. Potem je hodil v šolo, delal in Vraščal. Osemnajst let je imel, ko je izbruhnila vojna, izmere so ga pripeljale v Vaško stražo, po kapitula-Cli' Italije leta 1943 pa se je znašel v partizanski bri-9adi Ivana Cankarja. Vojna vihra ga je podila čez drn !n strn po Sloveniji in Hrvatski, dokler ni bil na Šta-lerskem ujet. Nemci so ga poslali v taborišče, kjer v trPljenju dočakal konec vojne. Po vojni se ni vračal domov. Odločil se je za emigracijo v Avstralijo. (Iz zapiskov naše kronike povzemam, da je bil pokojni Franc Flajnik eden prvih štirih slovenskih fantov, ki so 13. februarja 1948 s prihodom v Avstralijo na ladji “General Steward” pričeli dolgo vrsto tisočev povojnih slovenskih beguncev na peto celino. Ostali trije so Nace Ahlin, Jože Božič ter zdaj že pokojni Vilko Potnik. — Op. ur.) Nastanil se je v adelaidskem okraju Ottoway, kjer si je s svojo ženo Pavlo uredil prijeten dom in kjer sta se jima rodila dva otroka, hčerka Vida in sin Peter. Ves čas v Avstraliji je delal v lesni industriji. Ko se je na četrtek 17. junija odpravljal na delo, je omahnil v smrt zaradi srčnega napada. Franc je ob raznih boleznih večkrat izrazil željo, da bi hotel hitro smrt, brez hudega trpljenja. Ni imel dosti dobrega v življenju, a ta njegova skromna želja o hitri smrti se mu je izpolnila: umrl je brez dolgotrajne bolezni in hudih bolečin. Prepričan sem, da je bil lepo pripravljen kljub nenadnemu odpoklicu, saj je bil vse življenje po srcu zelo dober človek in izredno pošten. V imenu slovenske verske skupnosti najgloblje sožalje vdovi Pavli, Vidi in Petru ter vsemu sorodstvu! Francu pa naj bo lahka avstralska gruda! (Iz nagrobnega govora dr. Stanislava FRANKA, kateremu se ob izreku sožalja Flajnikovim pridružuje tudi urednik, ki je pokojnika poznal in visoko cenil.) RUSE OB DRAVI Ni ga, ki bi razmišljal, kaj je selški župnik po božji volji in po poštenega naroda poštenih željah. Menda Sa ni stanu, ki bi bil od tistih ljudi, ki so v svetu kruto malo dobrega storili, pokvarili in zastrupili pa že bilijone, tako omalovaževan, smešen in zaničevan, kakor je poklic župnika na kmetih. Toda resnica je in °stane do sodnega dne: Ni šala biti - dober selški župnik, in kdor je dober in popoln njega ne odtehta n°ben drug poklic. - FRANC ŠALEŠKI FINŽGAR z vseh vetrov 0 DUHOVNIH POKLICIH v svetu je zanimivo razlagal Egidij Vigano, sedmi naslednik sv. Janeza Boška v vodstvu salezijanskega reda, ki je nedavno obiskal Slovenijo. “Nikdar ne smemo biti pesimisti, kadar primanjkuje duhovnih poklicev — položaj se lahko nenadoma spremeni,” je dejal. Vigano se je pravkar vrnil iz Argentine. Tam in po vsej Latinski Ameriki se po določenem obdobju krize število duhovnih poklicev stalno dviga. “V Argentini imajo zdaj 1750 bogoslovcev samo argentinske škofije, a poleg teh je še veliko redovniških bogoslovcev. V salezijanskem noviciatu je tam trenutno 46 fantov. Vsako leto s kakšnih drugih univerz prestopi na teološko fakulteto okoli 40 študentov. Govoril sem s kardinalom iz Cordobe, ki je predsednik škofovske konference. Pred sedmimi leti je bilo v njegovem semenišču 13 bogoslovcev, sedaj jih je 172. Ne more več sprejemati bogoslovcev iz drugih škofij, ker še za svoje nima dovolj prostora . . Veliko število duhovnih poklicev je tudi na Filipinih, v Indiji in na Poljskem. Kritično je po angleško govorečem svetu — v ZDA, Avstraliji, Angliji, Irski — in morda tudi Nemčiji. Poklici se še vedno močno zmanjšujejo v zahodni Evropi — v Italiji, Nemčiji, Avstriji, Franciji, Belgiji, Nizozemski in Španiji. Tu namreč najbolj napreduje sekularizacija in potrošni- štvo. Sem naj bi spadala še tudi Jugoslavija s svojim marksistično—ateističnim ozračjem ter vplivom nia-terializma in kapitalizma. Potrošništvo cvete: vsakdo bi rad imel vse tisto, kar vidi pri sosedu . . . PAPEŽEVO imenovanje svetih bratov Cirila in Metoda za zavetnika Evrope (poleg zavetnika sv. Benedikta) že kaže svoje sadove. Trideseti študijsk* teden v italijanskem mestu Spoletu, ki ima središče za študije o srednjem veku, je bil posvečen vprašanj11 prispevka Slovanov k evropski civilizaciji. Pod naslovom “Zahodni in južni Slovani v visokem srednjem veku” je več predavateljev prikazalo prihod slovafl' skih ljudstev v sedanje kraje in njihovo vključitev v srednjeveško stvarnost. Zanimivo je bilo zlasti predavanje o svetih bratih Cirilu in Metodu ter njunem razmerju do Bizanca in Rima. O tem študijskem tednu je poročal tudi vatikansk* list “Osservatore Romano” ter poudaril njegovo p°' membnost. Njegov članek končuje takole:“To je o* eden prvih korakov k spoznanju, kaj vse so Slovani dali evropski civilizaciji, s katerim hoče novejše zg0' dovinopisje popraviti dolgotrajni greh opuščanja zanemarjanja.” SOVJETSKA ZVEZA pripravlja načrt, ki naj spre' meni njeno agrarno-gospodarsko stanje. Saj uvaža 0 gromne količine raznih živil, od žit do sadja, zelenj3 ve. mleka in mesa. Načrt naj prinese večje doma^e kmetijske uspehe na podlagi decentralizacije kmetij ske uprave, s teni pa okrepitev gospodarstva. Državi'11 blagajna krvavi vsled deviz, ki jih mora uporabiti za uvoz živil. Po uradnih poročilih uvaža Sovjetska zveza samo raznih žit kar 44 milijonov ton letno. Morda so že začetek načrta nove odredbe Krenilj3, po katerih bodo morali odslej državljani popiti 16 /c. manj mleka in pojesti 21 % manj zelenjave, 20 % sadja, 17 % manj mesa, 4 % manj žitaric kot pred pet^ mi leti. Pač pa smejo pojesti po teh odredbah 1& ' Dr. J. KOCE, Fiat 2, 139 High St., Kew, Vic. 3101 — Tel. 862-3027 (Najstarejši tudi po letih objavljanja oglasov v Mislih) CE HOČETE POTOVATI, se z zaupanjem obrnite name. Imam v vseh večjih mestih Evrope in Amerike ne samo poslovne ampak tudi prijateljske zveze. TOUR WORLD INTERNATIONAL, 155 Collins Street, Melbourne, 3000 — Tel. 6541233, Consultant Dr. J. KOCE Več krompirja, ki ga očitno pridelajo dovolj doma. 'ako je tudi prehrana ljudstva v Sovjetski zvezi pod strogo kontrolo. Le kaj pravijo na te odredbe tisti, ki se v svobodam in vsega presitem svetu navdušujejo za ruski si-stem? Kakšno vpitje bi nastalo med nami, če bi nam Canberrska vlada odločila, kaj in koliko smemo poje-sti •.. V KANADI je vodstvo katoliških šol pred petimi izdelalo program, ki naj bi otrokom priseljencev na področju velikega Toronta nudil poleg angleščine *n francoščine še tri jezike večjih etničnih skupin: ^rajinščino, portugalščino in italijanščino. Poročilo 0 tej petletni poskušnji je kaj zadovoljivo: Na 63 šo-ah poučujejo te tri jezike. Od 94,000 otrok, ki obiskujejo katoliške šole, se med tednom uči tretjega je-^a 27,600 otrok, 7,000 učencev pa nekaj ur ob ^°ncu tedna. Poročilo poudarja, da so pozitivne poledice tega pouka očitne: otroci doma raje govorijo Materinski jezik, starši pa tudi z večjim zanimanjem iri raje sodelujejo s šolsko upravo. Po zgledu katoliških šol so zdaj tudi kanadske dr-Zavne šole pričele z istim šolskim programom tretjega Jezika. IVAN KRAMBERGER je slovenski izseljenec v uisburgu v Zahodni Nemčiji, doma pa je iz Negove v Slovenskih goricah. Zahodnonemški časopisi so ga Akrili kot “dobrega človeka iz Duisburga” in pa “poljskega Samarijana”. Mož je strokovnjak za čiščenje s pomočjo umetnih ledvic, posveča pa se že dol-80 časa tihi pomoči ubogim in bolnim, starim in od-r‘nienim na rob. Zadnji čas je poslal na Poljsko že . paketov zdravil, pa tudi njegova rodna domovina !e Prejela v teku let že kar veliko takih pošiljk. Bolnici v Murski Soboti je podaril celo stroj za čiščenje (umetne ledvice) v vrednosti okoli 40,000 nem-Sk>h mark. ^ 'Porurskemu Samarijanu” želijo tudi avstralske 'SLI v imenu vseh tukajšnjih rojakov še veliko let sPešnega karitativnega dela. Ponosni smo na njegov ž$ed v Sloveniji v svetu, saj danes žal tako malo ljudi na druge. Roke so kar prevečkrat in pri premno-obrnjene le k sebi.. . 0 SPOMENIKU ŽRTVAM JALTE v Londonu smo *e Poročali, čim smo zvedeli, da ga nameravajo postaji- Da že stoji, smo brali poročilo v goriškem “Kanskem glasu” dne 22. aprila letos. Takole se glasi: ■ P° 35 letih so Angleži le na neki način priznali svo-krivdo in soodgovornost za množično izročanje ?,r°tikomunistov komunističnim vladam v letu 1945. ki Urarsko in zlatarsko podjetje: Alexander VVATCHMAKER AND JEWELLER 31 The Centre, Seven Hills, N.S.VV. (nasproti postaje) Telefon 622 1408 vam nudi 20% popusta na vsa popravila ur in zlatnine (šest mesecev garancije) in 5% na vse nakupe. Engraviranje imen brezplačno. HANDMADF. JEWELLERY DESIGNED AND MADE IN OUR OWN WORKROOM. Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte o ugodnih pogojih. — Priporočata se Edvard in Kristina ROBNIK Že leta 1976 je skupina poslancev britanskega spodnjega doma dala pobudo za postavitev spomenika žrtvam jaltskih dogovorov. Dne 6. marca letos je bil ta spomenik odkrit. Stoji nasproti Victoria — Albert muzeju na Thurloe Square, South Kensington. Odkritje spomenika so med drugimi počastili poslanci konservativcev, laburistične in liberalne stranke. Spomenik je blagoslovil londonski protestantski škof, ni pa bilo na žalost predstavnika kardinala Hu-mea. Ruski emigrantski zbor je pri tem zapel nekaj žalostink. Glavni govornik je bil Sir Brain; ta je prvič v javnosti priznal britansko odgovornost pri vračanju antikomunistov, katerim se je zgodila vnebovpijoča krivica. Napis na spomeniku pa o tem še sramežljivo molči. Tako poročilo. Spomenik jaltskim žrtvam torej v Londonu stoji — kljub temu, da je bilo baje nekaj mednarodnih protestov za njegovo postavitev. In priča tudi o naših vrnjenih ter brez sodbe pobitih, ki jim v domovini še svečko na grob ne morejo dati, kaj šele postaviti dostojen spomenik ... Slo' re za dva milijona vrnjenih Rusov, kozakov in Jugo- 'vanov, številko,ki jo danes Angleži sami priznavajo. MELBOURNSKI SLOVENCI! Kadar potrebujete TAXI TRUCK za selitev in podobno, se boste z MAKSOM HARTMANOM po domače pomenili za čas prevoza, delo pa bo opravljeno dobro in po konkurenčni ceni. Kličite tez dan: 311 6366 RAPID TRANSPORT SERVICES PTY. LTD. (vprašajte za Maksa Hartmana!) Ob večernih urah kličite Maksovo številko doma: 850 4090 koMček naših mladih NACE K — ta je pacek: venomer po luži kobaca kot žaba in se s pujskom druži. TONČEK je kajonček: venomer nagaja in za rep poredno vleče papagaja. TINČEK potepinček rad okrog se klati. "Tak je kot razbojnik!" se huduje mati. JOŽEK kot star možek dim iz pipe puha, FRANČEK kot pijanček kolne: "Primaru ha!" LEPI BRATCI DARČEK lenuharček zgodaj zjutraj se zbudi: ob enajstih čvrsto še kot polh smrči. Kaj nekoč postali bodo naši vrli bratci? "Vzeli jih cigani bodo, ali gozdni škratci!" mati se huduje. V očku pa brstijo upi zlati: "Vsi gospodje imenitni bodo in bogati!" Mirko Kunčič Dragi striček! Mamici narekujem, kaj naj piše namesto mene, ker sem še premajhen: star sem pet let in hodim v malo šolo. Podpisati se že znam in seveda tudi veliko rišem-Zelo vesel sem bil, ko sem v majski številki “Misli’ videl svoje ime: dobi! sem nagrado, ker sem pobarvaj velikonočno risbico. 0, kako sem vesel Jezuščka, ki se ponoči sveti. Do zdaj mi je ponoči ob posteljici vedno gorela lučka, ker me je rado strah. Zdaj pa nič več! Sveti mi Jezušček, ki name pazi! Lepo se ti zanj zahvaljujem in mi bo v lep spomin! Povem naj tudi, da mi mamica prebere vse pesniški so objavljene v kotičku. Zvečer, preden zaspim. Pa mi bere tudi slovenske pravljice. Lepo pozdravljam tebe, dragi striček, ter vse slo- venske otroke. In še enkrat hvala za lepega Jezuščka-Tvoj — Tomažek Petrič, Croydon Park, N.S.W. DRAGI OTROCI! O RICKY-ju MAVRIČU iz sydneyskega okraja Chatsvvood smo pisali že v maju 1978. Takrat je na sliki sedel za svojimi orglami, poudarjeno pa je bilo v članku, da je nadarjen muzikant. Odlično igra elektronske orgle in je že velikokrat nastopal na raznih koncertih ter pri raznih tekmovanjih dosegal prva mesta. Najbrž je bil prvi med tukajšnjimi Slovenci, ki je nastopil v sydneyski operi in igral na veličastnih orglah, na katerih igrajo na svojih gostovanjih svetovno-znani mojstri. Danes pa vam ga ne predstavljamo kot muzikanta, saj se je zadnji čas moral njegov muzikalni konjiček umakniti študiju. Ricky se je po maturi v katoliški šoli St. Aloysius College, Milson's Point, vpisal na sydneysko univerzo. Študiral je ekonomijo ter pred nekaj meseci graduiral : prejel je bakalaureat iz ekonomije (B. E. C.). Slika ga kaže vsega nasmejanega na dan, ko je prejel diplomo. A s tem še ni končal svojega šolanja: vpisal se je še na pravno fakulteto iste univerze. Tako upa, da bo v letu 1984 prejel še eno diplomo — iz civilnega prava. Vredno je omeniti, da ima Ricky poleg muzikalnega konjička še enega: izredno se zanima za kompu-terje. Obiskovalcem rad pokaže, v koliko koristnih namenov se lahko uporablja ta moderna iznajdb3 tehnike. Njegov lastni komputer mu pomaga Prl študiju prava. Obenem pa Ricky sestavlja tudi raz^ programe ter igre in prav z njimi si je prislužil korn puter: nekatere svoje programe proda, nekatere Pa le posodi in z avtorsko pravico prejema honorarje o vsake prodaje. Ricky je že obiskal rojstno domovino staršev Goriška Brda. S svojimi strici, tetami in bratranci se le kar lepo po slovensko pomenil. Fantu želimo prav iz srca še veliko uspehov prisfl7. diju ter seveda pri obeh konjičkih: pri orglah ter Prl komputerjih. Naj omenim za konec, da ima Ricky tudi starejše'S že poročenega brata Jadrana, ki je že vrsto let v plomatski službi. Služboval je v Grčiji, nato v BaM koku na Tajskem, zdaj pa je drugi tajnik na držaWe oddelku za zunanje zadeve v Canberri. Tudi on ja vre den naših čestitk k lepim uspehom. croydon PARK, N.S.VV. - Že dolgo se nisem n,c oglasila. Pa naj vam danes sporočim zanimivo in veselo novico, da smo v Sydneyu imeli 3. junija letos Priliko videti po televiziji kar tri Slovence. Na sporedu IT COULD BE YOU” je za svoje dobrodelno delo dobila častni naslov “GOOD BEIGHBOUR” - gospa Malči (Amalija) Šoštar iz Sydneya. Naša rojakinja Malči obiskuje bolne in osamljene rojake po bolnišnicah, hodi pa tudi v zapore in obiskuje zaprte Jugoslovane (na Slovenca, pravi, še ni na-etela!). pred televizijsko kamero je pogumno odgo-Varjala na vprašanja Berryja Croceija, ki program vodi, ter se milo smehljala, a iz ozadja sta jo ponosno in smeje gledala Pavla Gruden in Lojze Košorok. Publika Pa ji je seveda močno ploskala. Od podjetja Keith Lord je Malči v dar prejela hladilnik znamke Kalvina-*0r> ki ji bo v spomin na ta dogodek in v zalivalo za delo usmiljenja. Ponosna sem bila na Malči, ko sem jo zagledala na televizijskem ekranu in iz srca vesela, da je častni naslov “dobrega soseda” prejela tudi Slovenka. Naj povem še, da Malči osebno poznam. Je vdova 'n živi skupaj s hčerko, ki dela v banki. Malči za svoje aritativno delo ni od nikogar plačana in le malo ljudi Ve’ da ga opravlja. Je zelo skromna in ima zelo,dobro Srce, ki je polno ljubezni in razumevanja do vseh. Ko Pr|de Malči na obisk, je prav tako kot da bi prišla na °bisk dobra mama. Hvala vam, Malči in ponosni smo na vas! — Danica “etrič. RYDALMERE, N.S.VV. — Težko je oceniti, koliko s° ljudem priljubljene naše avstralske MISLI. Prepri-pa sem, da jih bo zgodovina nekdaj prištela k naj-J zaslužnim publikacijam slovenskega zdomstva. Zase lahko rečem, da skrbno hranim vsako števil-°< ker se mi zdi škoda, da bi se izgubil tako zanimiv °kurnentar o avstralskih Slovencih. Vendar pa žal ni-mam celotne zbirke od vsega početka - mislim, da je ?rav majhno število tistih, ki jo imajo. Dobro bi bilo, bi vsaj nekaj originalnih izvodov obdržali za zgodo-■naije in pa za slovensko mladino v Avstraliji. POTU J KT F V RIM? — DOBRODOŠLI! Hotel Bled II. kat, Via S. Croce in Gerusalemme, 40 00185 ROMA (ITALY). Tel.: (06) 772 102 in (06) 757 9941 ^°be s kopalnico, radioaparalom, klimatsko kolrolo, ^ntralna lega. Prostor za parkiranje. Restavracija. Slovensko osebje. v~V križem austT alske Slovenije Zato izrekam prošnjo: če je kdo med naročniki, ki ima kaj starih MISLI na razpolago (zlasti od leta 1960 nazaj), ga vljudno prosim, naj to sporoči podpisanemu po uredništvu ali kakor koli. Zelo mu bomo hvaležni vsi, ki se zanimamo za ohranitev slovenske kulture v naši novi domovini. - Ivan Kobal. WHYALLA — NORRIE, S. A. — Skoraj bomo obhajali srebrni jubilej bivanja naše družine v zdomstvu — petindvajset let, kar smo s solzami v očeh stali na dvorišču tetinega doma, blizu meje na avstrijski strani, ter se s pogledom v dolino Kuzme na možev rojstni kraj poslavljali od drage domovine. Težka so bila tista begunska leta, pa smo jih premostili in lahko smo srečni, da živimo v miru, pa četudi daleč od doma. Ravno na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, smo prišli v begunsko taborišče Asten pri Linzu, ki je imel takrat polno naših ljudi. Tam nas je sprejel mnogim izseljencem poznani dr. Ferdinand Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno. Popravljamo zasebno in zn vse večje zavarovalnice A. V. MOTOR BODY REPAIRS 1/117 LEWIS RD„ WANTIRNA SOUTH, 3152, VIC. — Telefon delavnice 221 5536 TOWING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232-4314 Rojak VOJKO VOUK SLOVENSKO MIZARSTVO se priporoča melbournskim rojakom za 'izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni Telefon: 459 7275 FRANC ARNUŠ 76 Beverley Road, ROSANNA. Vic. MiSH KOLEDNIK, tamkajšnji taboriščni župnik. Mnogim je pomagal v tistih časih pri izselitvi v nove domovine širom sveta. Tudi med avstralskimi Slovenci so rojaki, ki jih je on v skromni taboriščni cerkvici poročil, nekatere mlajše pa seveda krstil. Koliko se je mučil za nas, pa žel tudi veliko nerazumevanja in obrekovanja, kar je menda usoda slehernega duhovnika, zlasti tistega, ki zares skuša biti — kakor sveti Pavel — vsem vse. Kot so poročale MISLI v lanski oktobrski številki, je dobri gospod umrl v Marijinem Podgorju, v Rožni dolini na Koroškem. Ob našem obisku domovine pred tremi leti smo se oglasili, tutii pri njem. Pokojnik je znan po svojih številnih prevodih slovenskih knjig — samo Jurij Kozjak je po njegovi zaslugi preveden baje v 55 tujih jezikov. Ko nas je med obiskom vodil po belih marmornatih stopnicah, je s ponosom poudaril, da “jih je zaslužil z Jurijem Kozjakom”. Svojo hišo “Domus Christi” je nameijal za upokojene duhovnike — me res zanima, kaj bo zdaj z njegovimi kar preideal-nimi načrti. Uredništvu pošiljam s pismom tudi nekaj fotografij. Na eni je pokojni dr. Kolednik z ministranti. Poleg naših .dveh fantov Andreja in Romana je na njej tudi sin Kunstljevih, ki so prav tako tu v Avstraliji. Tudi če ni mogoča objava, obdržite jih lahko za kroniko, ker imam duplikate. (Poglejte na stran 175! — Op.ur.) Pokojnega dr. Kolednika bomo ohranili v blagem spominu in naj mu bo lahka koroška zemlja! K. T. ADMINISTRATIVE SERVICES Pt>. Ud 182 Norton Street. Leichhardt, N_S.\V., 2040 TAX CONSULTANTS — INSURANCE BROKERS Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in dru?b ter kontraktorjev. kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune ("Income tax return”), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete. Posvetujte se z rojakom: V FFRFOl.JA, J M THAMF. F VVFINBFRG Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — 'Tariff Companics". Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen. v nezgodah; zavarovanja nepremičnin itd. (NVorkers' Compensation, Public Risk. Superan-nuation scheme, Pension Funds.) Telefon: SYDNEV 560 4766 in 560 4490 E. Z. OFFICE MACHINES Zastopnik podjetij Olympia in Adler strojev sc melbournskim Slovencem priporoča za predajo novih in starih pisalnih, računskih in podobnih strojev vseh znamk Izvršujemo vse vrste popravil' V zalogi imamo slovenske črke C SŽ ki jih Vaš pisalni stroj morda še nima EMIL ZAJC 9 Tennjson Ave., ( I.AVTON, Vic. 3169 Telefon: 544 8466 ► Mnogo prisrčnih pozdravov vsem nekdanjim prebivalcem taborišča Asten pošiljata — Marta in Roma0 Zrim z družino. WILEY PARK, N.S.VV. - Dragi oče urednik! Prosila bi, če objavite v mesečniku “Misli” naslednje obvestilo. Iščem namreč gospo Mileno Arčon-Skurigin> ki je bila pred leti učiteljica v Trstu, zdaj pa menda živi nekje v Perthu ali VV.A. Če bo čitala te vrstice, ali jih bo čital kdo, ki imenovano osebo pozna, naj J1 prosim pokaže tole objavo. Naj sporoči svoj nasl°v na uredništvo, ali pa piše oz. telefonira naravnost meni: Lucija Kijurina, 9 Cornelia Street. Wiley Par^’ N.S.W., 2195 - telefon: (02)759-1741. Za gospo Mileno bi zelo rada zvedela tudi redovna sestra Dolores Lesjak, ki je njena sorodnica. Hvala za uslugo, zlati pa očetu uredniku za objava Lep pozdrav vsem! — Lucija Kijurina. KINGSFORD, N.S.VV. — Vsem prijateljem in zna'1' cem, ki morda še niso zvedeli, sporočamo žalostn0 ☆ * * •d ■tt -s •d •d •d •d •d ■d ■d ■d * S A * * •fr * 9A LOVVER PLAZA, SOUTH KRN CROSS HOTEL BUILDING, MELBOURNE Tel. 63 1650 Za razne prilike smo Vam na uslugo v našem studiu, v cerkvi ali doma! ZA POROKO: 75 različnih barvnih fotografij s poročnim albumom vred — samo Sl 20.— Slike za potni list — v dvajsetih minutah! o * * 1‘t t * * it * j* * * 4 t A a # * Sc želite nautiti voziti avto? ŠOFERSKI POUK Vam z veseljem nudi “FRANK’S AVTO ŠOLA” 32 THE BOULEVARD, FAIRFIEI.D WEST, N.S.W„ 2165 Telefon: 72 1583 Vest, da smo nenadoma izgubili dragega moža in oče-la ' FRANCA BITEŽNIKA. Dne 23. maja 1982 ob P°1 enajstih zvečer ga je zadela srčna kap. Pokojnik je bil rojen 5. aprila 1921 v Ravnah pri rgaiju, blizu Nove Gorice, v Avstralijo pa je prišla ■'asa družina v maju 1952 z ladjo “Nellie”. Vsa leta SI'10 živeli v sydneyskem okraju Kingsford, kjer nas je aJ tako nepričakovano obiskala smrt. Pokojnega moža in očeta priporočamo vsem prija-. , Jern in znancem v spomin pred Gospodom. Naj po-ClVa v božjem miru! — Žalujoča družina Bitežnik: Zer>a Marica ter otroci Jožica, Miro, Iva in Števen. kdo bi vedel povedati ... t kje je ga. MILENA ARČON-SKURIGIN.Več o 111 preberite na prejšnji strani (pismo ga. Kijurina)! ^ Bi kdo morda vedel, kje živi ALOJZIJ MATJAŠEC, 1 se je zadnjikrat oglasil pred nekaj leti iz naslova: p111- Fitzroy in Hall Sts., Moorepark, 2010, N. S. W. njem poizveduje v Franciji njegova sestra Marija rgora preko slovenskega verskega središča Sydney. Ljubljane je prišla preko naše študentke na r^eyski univerzi prošnja, da bi poizvedeli, kje živi ^ NlLO KOŽUH. Njegov zadnji naslov je iz Pertha, A. Kdor ga pozna, naj javi uredništvu, ali pa naj ga P°irmi, naj se oglasi domačim v Ljubljano. WiNE Dl N E and DANCE Razvedrilo, domato hrano in pijačo Vam nudi LAKE VIEW RESTAURANT in RECEPTION CENTRE 42 Kanahooka Road, Tel.: 61 7101 DAPTO, N.S.VV., 2530 Tudi za poroke in razne druge prilike skupinskih praznovanj se priporočata MILI in JAKOB BOŽIČ REŠITEV junijske križanke: Vodoravno: 1. klopota; 6. (pri križanki je tiskarski 'škrat napravil iz 6. številko 2, za kar prosim ugankarje oproščenja) goa; 8. topo; 10. sod; 11. page; 12. bar; 13. t.l.; 14. sovaščan; 15. palača; 17. vloga; 19. skop; 21. krma; 23. tlaka; 24. Jadran; 26. zaposlen; 27. oj; 28. old; 29. dlan; 30. vse; 31. Klek; 32. Tea; 33. planeti. — Navpično: 1. K.A.; 2. otava; 3. pogača; 4. o-peša; 5. to; 6. bol; 7. od; 9. dan; 10. stavka; 11. pola; 12. Balkan; 14. saga; 15. pomlad; 16. spanje; 18. /. r.; 19. slan; 20. O.K.; 22. maslen; 23. tren; 24. jodla; 25. dlake; 26. zlo; 27. osa; 30. ve; 31. ki; 32. ti. Rešitev so poslali: Sestre v Slomškovem domu, Žalika Svenšek, Francka Anž in in Marija Spilar, Janez Plut, Ivanka Kropich, Vesela Ramuta, Danica Petrič, Vera Kraynik, Jože Grilj, Vinko Jager, Vicky Mrak, Olga Bogovič, Stanko Aster-Stater, Frančiška Klun, Amalia Kucler, Viktorija Gajšek, Jože Belovič, Milan Prešeren, Zora G ec. — Žreb je določil nagrado AMALIJI KUCLER. Uradujemo: fe* teden od 9 do 5.30 ,n sobotah od 9 do 1 ure. INCOME TAX RETURNSi Skozi vse leto nudimo poklicne usluge pri Vaših raznih davčnih obveznostih in problemih. MERCURY TAX SERVICE 518 SYDNEY ROAD, BRUNSVVICK, VIC. 3056 Telefon: 387 7055 (2 liniji) Lastoik podjetja: STANKO PENCA NO APPOINTMENTS NECESSARY KRIŽANKA (Ivanka Žabkar) Vodoravno: 1. osebni zaimek; 4. hiter odmik iz strahu; 5. del obraza; 7. rastlina lepega cveta a v zvezi z mamili; 8. predmet v zvezi s šolsko tablo; 10. ena merilnih priprav; 11. neumnica; 13. znamka žarnic; 15. razvedrilo za naša ušesa; 18. množična snov; 19. ona (v angleščini); 21. prostorna veža; 23. pridelek gotove žuželke; 24. apetit; 25. kratica za eno izmed sredstev povezave na daljavo; 26. površinska mera. Navpično: 1. del obraza; 2. kraj pri Ljubljani; 3. s tujimi zobmi služi; 4. znani rojak — indijanski misijonar preteklega stoletja; 5. kratica za številko (tujka); 6. slovenska reka; 7. ponazorilo glasu goveda; 8. poslednji prostor; 9. egiptovski sončni bog; 12. kraj pri No\tem mestu; 14. premik zraka; 16. bodeča rastlina; 17. obvezna dajatev; 18. gospod (angleška kratica); 19. pra-vec; 20. okrajšano moško ime; 22. začetnici imena in priimka sydneyskega rojaka, ki je znan kot pevovodja; 25. kazalni zaimek. - 20 23 Rešitev pošljite do 24. julija, ko bo žrebanje nagrajenca! DOVTIPNE OD DOMA - RESNICI V BRK . . . + Čuvajmo ljudi! Nekdo bo moral vračati dolgove. + Nacionalizacija po domače: Tvoje. Naše. Moje. + Nagrobni spomenik bo ostal prazen: napis na njem so cenzurirali. + Je res treba ukiniti kilometrino? Ali smo res do konca zavozili? + V referatih delavski razred toliko omenjajo, da se mu nenehno kolca. + Hvalabogu, da imamo tako razvito birokracijo! Če te ne bi imeli, bi imeli največjo brezposelnost na svetu. + Novi dinar iz domače zlitine: skratka LAŽJI v vsakem smislu. + Delavski razred gre v raj — to bo verjetno kmalu e-dino brezplačno potovanje v tujino. + V naših vinih je čedalje več resnice in čedalje manj alkohola. V gostilni. Gost:“Tako trdega mesa pa še nisem nikoli jedel! Natakar:“Res? — Potem ste pa prvič pri nas.” Melbournski rojaki! Želite morda kupiti po zmerni ceni KOKOŠI, ali zares SVEŽA JAJCA? Oboje Vam nudi kokošja farma Bruna in Alme SDRAULIG (komaj miljo in pol od Slovenskega grička v Elthamu). Research Warrandyte Road, RESEARCH Telefon: 437-1868 Melbournskim rojakom je na uslugo ZOBNI TEHNIK — D E NT A L TECHNICIAN LUBI PIRNAT 18 WRIDGWAY AVE., BURVVOOD, Vic. Telefon: 288 4159 Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. Full denture Service and repairs. VlkTORlJSKIM SLOVENCEM E3 TOBIN BROTHERS funeral direetors NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144 Malvern 1382 High Street, 509 4720 Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 Mentone 93 2460 192 Misli, Ju''.! 1982:.