Priobčuje S. C.
Iz učenega sveta
O nagvečgih in najmanjših hitrostih
Ko v današnjih dneh toliko slišite in tudi berete o ogromnih brzinah, s katerimi moderni bombniki sejejo smrt in prinašajo razdejanje, vas gotovo zanima, kakšna je njih hitrost in kakšoa je njih pot, ki jo prelete v eni sami sekundi, ko lepo mirno izpregovoriš n. pr. besedo ena in dvajset. Če vzamemo, da je njegova hitrost na uro 550 km, tedaj lahko sami izračunate, kolikšno pot preleti v eni sami sekundi. Izračunali boste okoli 153 m poti, ali bolj učeno rečeno, njegova hitrost je 153 sekundnih metrov (v označbi: 153 m/sek). Ko smo tako izvedeli za hitrost letala, nas še zanimajo druge hitrosti, ki so rnanjše ali večje od te. Pogledali bomo še med živali, zlasti med ptice, pa tudi našega počasneža polža ne bomo pozabili. Kar začnimo pri počasnežih:
Polž prehodi ali pravilno preleze v sekundi 0.09 cm. Ta je seveda res počasen, zato velja za Jjudi počasnih misli in počasnega dela pregovor, da mislijo in delajo po polževo. Toda še vedno je polž pravi korenjak in res hitrec, če ga primerjamo z rastjo človeškega lasu, od katerega je 300.000 krat hitrejši, saj zraste povprečno človeški las samo za 3 desetmilijoninke cm v sekundi. Toda vodni trst v močvirjih zrasle v sekundi že za 0.0005 cm, a goba po dežju v gozdu zraste že za 0.008 cm. Kri v naših žilah je skoro 100 krat hitrejša od polža, saj preteče v glavni žili 8 cm v sekundi.
Pešec napravi pri zmerni hoji 1.2 m/sek, prekosi ga muha z 1.6 m, njo pa tekač z 2.2 m/sek, a jezdec napravi že 3.7 m/sek.
Sedaj brzine rastejo, poglejmo jih po vrsti:
Kolesar in drsalec sta enaka s 5.5 m/sek.
Zmeren veter je hitrejši s 6 m/sek, tekmovalec tekač napravi največ do 10 m/sek, a vseeno ga preko9i deževna kaplja na poti na zemljo z 11 m/sek.
Še nekaj hitrosti naštejmo;
Tovorni vlak.......do    12.5m/sek
Kolesar dirkač......do    17   m/sek
Parnik..........do    19   m/sek
Torpedovka.......do    20   m/sek
Golob pismonoša.....do    20   m/sek
Dirkalni konj.......do    25   m/sek
Smučar tekmovalec   .   .   .   . do    28   m/sek
Avto, srednja vožnja    ...          30   m/sek
Vihar ali burja......          40   m/sek
Brzovlak.........do    45   m/sek
Lastovka.........do    60   m/sek
Dirkalni avto.......do 120   m/sek
Letalo.........do 190   m/sek
Zvok v zraku.......       330   m/sek
Zemlja na ravniku    ....       465   m/sek
Puškina krogla......       800   m/sek
Luna na poti okoli zemlje   .     1000   m/sek
Topovska krogla.....     1500   m/sek
Kaj opazimo? Golob je hitrejši od tovornega vlaka, a lastovica skoraj tako hitra kot potniško letaio, ki napravi 60 m/sek. Vendar najhitrejše letalo ne prekosi zvoka, zato letalo vedno prej slišimo, kot ga pa vidimo nad seboj. Zemlja se na ravniku vendar hitreje zavrti in zvok je ne ujame več. Toda puškina krogla ima večjo hitrost in topovska krogla prekosi hitrost, ki jo doseže luna na poti okoli zemlje.
Sedaj pa še hitrosti, ki si jih človeški um težko predstavlja:
Zemlja napravi v sekundi 29.6 km na poti okoli sonca, a ves zvezdni sestav rimske ceste se giblje že s hitrostjo 300 km v sekundi okoli sebe. Se hitrejša sta svetloba in električni valovi, saj prevale v sekundi 300.000 km.
Če pri tem pomislimo na pot, ki jo zemlja »prevozi«, vidimo, da kljub vsej veliki hitrosti traja vse leto, da napravi pot okoli sonca in nam vrne zopet pomlad. Ne samo hitrost, tudi pot je ogromna. Toda kakšna mora biti šele oddaljenost sonca od zemlje, če porabi svetloba za to pot skoraj 8 minut. Tako je sonce vsak dan v resnici že osem minut nad obzorjem, preden ga sploh vidimo. Za primerjavo tole: Če bi sedli v brzovlak, ki bi vozil 100 km na uro in to brez prestanka noč in dan, bi potrebovali 170 let, da bi prišli z zem-lje na sonce. Zato je svetlobi treba več hitrosti, da Jahko take razdalje preleti.