CENA 1500 din — Leto XLII - št. 2 Kranj, torek, 10. januarja 1989 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ft** etv\> /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Imamo pravico, da odločamo o svoji usodi Od 9. do 11. januarja 1942. leta se je 200 borcev Cankarjevega bataljona borilo in izborilo bitko proti močnejšemu sovražniku. Iz maščevanja so Nemci 11. in 12. januarja 1942 ustrelili 42 domačinov, vas pa zravnali z zemljo. Na spomeniku je zapisan verz Ivana Jana-Srečka: f »Ko vse se je balo in vse trepetalo, ste vi se uprli, pogledali srepo smrti v obraz! In kar je le tlelo, se je razgorelo, zajelo v svoj ples je sleherno vas.« Bolj kot ogromni spomeniki, nas sporočilo tega verza in živ spomin na dogodke izpred 47 let, opozarjata na usodo generacije, ki je, čeprav mlada, neizkušena, v borbi z močnejšim sovražnikom izborila bitko, pisala in izpisala strani svoje zgodovine, dosegala in dosegla svoje cilje, zasledovala svoje ideale... Minevajo desetletja, svet in razmere so drugačne. Zavedanje, da se svet ni z nami začel, nam narekuje, da generacije pred nami spoštujemo in smo jim hvaležni. Toda, z enako gorečnostjo, kot cenimo rezultate, si jemljemo tudi pravico, da o svoji usodi, o svojem življenju in delu odločamo sami. Odgovorno želimo izpisati strani svoje zgodovine, postaviti si in dosegati svoje cilje, živeti in izživeti svoje življenje. S svojo drugačnostjo, s svojim znanjem, svežino in močjo želimo dati svoj prispevek družbi, pustiti svoje sledove na široki rimski cesti razvoja človeštva. Jugoslavija je v globoki družbeni, politični, gospodarski krizi... Državljanom popuščajo živci, popušča jim potrpljenje. Ne samo, da ne verjamejo več, tudi poslušati ne želijo več praznih objub in laži ve- čnih oblastnikov, z obremenjeno in zapa-ckano vestjo, brez ugleda in zaupanja. Končuje se obdobje arbitrarne moči elite, ko se je živelo sicer mirno, a ne varno. Prihaja jutro noči laži, v kateri so vsi videli stati cesarja golega, besede resnice pa si nihče ni drznil spregovoriti. Na očitek, da se v vodstvu mladinske organizacije borimo za oblast, odgovarjamo pritrdilno. Borimo se za oblast skupščine, za neposredne volitve, za možnost politične konkurence, za možnost izražanja različnosti. Brez tega ni napredka, ni ne svobodnega posameznika, ne svobodne družbe. Borimo se za oblast, ki jo bodo nadzirali državljani in ne obratno. Čez 10 let, enajst mesecev, 22 dni bo očitno brez našega soglasja človeštvo z lahkotnim plešočim korakom stopilo v 21. stoletje. Na nas je, ali bomo enako storili tudi mi, ali pa bomo še naprej počasi, a vztrajno korakali nazaj v srednji vek. Veliko je bilo storjenega, da bi se ideali starejše generacije pokopali, še več, da se ideali mladi generaciji ne bi nikoli niti rodili. A idealov se ne da izstradati, ne zatreti, ne zapreti. Andrej Verbič Dražgoše, 8. 1. 1989 V karavanški predor je vdrla voda Hrušica, 9. januarja - Delavci pri karavanškem predoru na Hrušici so pričakovali vdor vode, zato so povečali odvodnjavanje, vendar ni pomagalo. Voda je zalila nekaj sto metrov predora, tako da ni mogoč dostop do čela predora. V karavanškem predoru so imeli po pričakovanjih geologov že po nekaj sto metrih izkopa precejšnje težave z metanom in vodo, zato so po projektu morali poskrbeti za odtočne kanale, po katerih je ob obeh straneh predora nenehoma tekla voda, ki so jo speljali v Savo. Delavci v predoru so dobro vedeli, da jim je nevaren tako plin kot tudi voda, ki je dotekala iz karavanške hribine od 50 do 100 litrov na sekundo. Delovni pogoji so bili prav zato izredno težki, saj je bilo v predoru stalno veliko blata. Minulo nedeljo zjutraj, ob 4. uri, pa je na 3028 metrih izkopane vrtine voda vdrla na čelo izkopa z vso silo in močjo - vodni curek je bil tako močan, da je pri priči zalilo nekaj deset metrov predora. Nekaj tisoč kubičnih metrov peska je popolnoma »blokiralo« zgornji del, tako da dostop do čela, kjer so vrtali in betonirali, ni bil več mogoč. Na srečo so vdor vode pričakovali in umaknili vse dražje stroje iz predora, tako da materialna škoda ni tako velika, kot bi bila, če bi voda izbruhnila nepričakovano. Že nekaj dni prej so namreč na razne načine poskušali povečati odvodnjavanje iz predora, a pritisk je bil premočan, da bi lahko zaustavili vodno ujmo z domala 200 litri dotoka na sekundo. Delavci Slovenija' - ceste tehnika in Pollenskv - Z611-ner iz Salzburga so skupaj s projektanti in nadzorom poskušali storiti vse, kar se je dalo. Na pomoč so poklicali tudi tuje strokovnjake, ki se ukvarjajo s predorskimi nesrečami. Dva velika vdora -prvi zgodaj zjutraj in drugi ob desetih dopoldne - sta popolnoma onemogočila dostop do čela predora. Na žalost vodni pritisk ne pojenjuje, ampak narašča, zato se bojijo novega večjega vdora. Zdaj se tako projektanti, geologi in izvajalci menijo, kako najbolj učinkovito spraviti vodo v Savo in odstraniti material, ki se je odtrgal in se še vedno trga iz zahtevne karavanške hribine. Materialna škoda je ogromna in predstavlja dodatno obremenitev investicije, za katero že zdaj s težko zbirajo denar, sredstva republiške skupnosti za ceste in tuje kredite. D. Sedej Vršič je normalno prevozen — Vse od leta 1974 kranjskogorci ne pomnijo take zime, ko ne bi bilo snega niti na visokogorskem prelazu Vršič. V petek, 6. januarja, je bila cesta normalno prevozna in ni bilo potrebne nobene avtomobilske zimske opreme, saj cesto posipavajo vsake dva dni. Kje so tiste zime, ko so bili na Vršiču nekaj metrov visoki zameti in ko je pihala ledeno mrzla burja? — D. S. — Foto: F. Perdan yw^W^WBWWWWWWWWasaBB8Biai..lJI.[J.l.iijii,>i.j».uiJiiyiiitiiL ,,iwre>w cetek na selški regionalki - Občinske skupnosti za ceste so se n« začetku tega srednjeročnega obdobja modernizacije na re-8'onalnih cestah opredelile o svojih programih. Kasneje, ko so le-te prešle v upravljanje Skupnosti za ceste Slovenije, je ono dano zagotovilo, da se bodo tudi obveznosti iz občinskih Pr°gramov prenesle v republiko. Vendar pa se pri moderni-I zaciji tovrstnih cest precej zatika. Večinski delež pri financi-I r«mju namreč še vedno ostaja na občinskih skupnostih za ce-j^\Na tak način so se lani jeseni začela tudi pripravljalna /' gCi2^?a m°dernizacijo na regionalni cesti Mlake-Studeno v >^*-~—e / u°^m- Glavna dela se bodo začela spomladi. - A. Ž. Imenitni uspehi Mateje in Veronike Kranj, 8. januarja — Na smučišču v Schwarzenbergu in Mel-lauu v Avstriji blizu meje s Švico sta bila dva veleslaloma in slalom za točke ženskega alpskega svetovnega pokala. Na vseh treh tekmah je zmagala ta čas najboljša smučarka Švicarka Vreni Schneider. V letošnji sezoni je dobila že vse štiri veleslalome in štiri slalome. Na sveh treh tekmah, dva veleslaloma in enem slalomu, je svojo smučarsko vrednost spet pokazala Mateja Sveta. Na obeh veleslalomih je bila četrta. Še večji uspeh sta Mateja Svet in •Veronika Šareč dosegli na slalomu v Mellauu. Mateja je bila druga, Veronika pa četrta, medtem ko je v tem slalomu v drugi vožnji morala s proge Katjuša Pušnik. D. H. Erjavčeva koča pod streho - Planinsko društvo Jesenice se je pred dvema letoma odločilo za veliko investicijo, za temeljito obnovo Erjavčeve koče na Vršiču, ki je bila poprej kot edina visokogorska planinska postojanka odprta vse leto. Staro in dotrajano kočo so popolnoma podrli, na njenem mestu pa stoji danes imenitna stavba, ki jo je alpinistom in planincem društva uspelo do letošnje zime pokriti. Naložba je doslej veljala veliko denarja, zbirali so prostovoljne prispevke od prodaje kartic, denar so dale jeseniške delovne organizacije in posamezniki, sami planinci pa so opravili veliko prostovoljnih delovnih ur. Erjavčeva koča čaka na notranja inštalacijska in druga dela, za kar bo potrebno še ogromno denarja. Akcija za obnovo koče se torej nadaljuje. - D. S. - Foto: D. Se-dej -i P (3 cc _ o co <° —) LU 9 i D23SSOTEHOIAS 2. STRAN / NOVICE IN DOGODIO Torek, 10. januarja 1989 Ob obisku Viktorja Žaklja v Žireh 5000 dolarjev narodnega dohodka terja drugačno delo Pred nekaj dnevi se je Viktor Žakelj, podpredsednik Republiške konference SZDL srečal z žirovskimi komunisti, ki so na razgovor povabili tudi žirovske gospodarstvenike in predstavnike drugih družbenopolitičnih organizacij. Gospodarska in družbena reforma in naše prilagajanje; je bil naslov teme; to je širok spekter vprašanj, ki se ob tem pojavljajo. »Globoka in vsestranska kriza, v kateri smo se znašli, brez dvoma zahteva ustvarjalne ljudi, zato bo potrebna kadrovska prenova na vseh ravneh,« je menil Viktor Žakelj. »V stopnji razvitosti je treba tudi ocenjevati nesoglasja med Slovenijo in Srbijo, ki sta nekakšni nosilki dveh različnih konceptov za pot iz krize. V Sloveniji smo dosegli razvojno stopnjo, ki nujno terja odpiranja v svet, saj se je ekstenzivni koncept gospodarjenja izčrpal. Osnova razvoja, ki je v svetu edino sprejemljiv, je znanje; mi pa nimamo dovolj ne tega znanja ne pravih programov ne dovolj denarja. Premalo je samo govoriti o tržnem gospodarjenju; le-to terja tudi ustvarjalne pogoje, tako v gospodarstvu kot tudi v političnem življenju. V mislih imam demokratizacijo na vseh področjih. Ko govorimo o pomanjkanju sredstev za investicije, moramo tudi vedeti, da oprema danes zastari po dveh, treh letih, zato je še toliko pomembneje, da je družba inovacijsko naravnana; da se odpirajo možnosti produktivnih naložb; da drugače opredeljujemo lastništvo in izenačujemo položaj le-teh. Viktor Žakelj: »Potrebna bo temeljita prevetritev, tako v gospodarstvu kot v družbenem življenju.« Problem predstavlja tudi vedno večje število nezaposlenih, pa tudi strukturna nezaposlenost. Vse te zadeve so lahko vzrok za mnoge nesporazume ali pa hvaležno področje za delovanje tako imenovanih »rešiteljev« vseh vrst. Vemo, da sama Slovenija ne more biti otok s povsem drugačnim življenjem, zato bomo morali v Jugoslaviji poiskati predvsem stične točke in delati nekakšno družbeno sintezo. Zveza komunistov je lahko pobudnik drugačnega načina dela, tako v lastni organizaciji kot sicer v družbi. Projektni principi reševanja posameznih vprašanj bi lahko bili konkretna oblika dela. To pa spet zahteva znanje, kar lahko pridobimo le v sodelovanju in poslovanju s svetom. Tudi izobraževati se bo treba, ne samo doma, temveč tudi v tujini,« je svetoval Viktor Žakelj. Nejko Podobnik Zdravniški priročnik Nujna zdravstvena pomoč v gorah Ljubljana, 9. januarja — Avstrijski zdravnik, alpinist in gorski reševalec, Walter Phleps je dovolil Vasji Žemva in Pavletu Seguli, da lahko slovenski gorski reševalci, brez dinarja odškodnine prevedejo njegovo knjigo. V tisoč izvodih je izšla ob pomoči Rdečega križa, Republiškega štaba za civilno zaščito in Komisije za GRS pri Planinski zvezi Slovenije. Zdravniški priročnik bo dragocen pripomoček za še poglobljeno znanje gorskih reševalcev, splošnih zdravnikov, ki bodo na 146 straneh našli ogromno uporabnih nasvetov za nujno zdravstveno pomoč v gorah in v primeru večjih nesreč in katastrof. Častni načelnik Komisije za GRS Albin Vengust je na tiskovni konferenci povedal, da sta prevajalca, primarij dr. Jože Četina in Vasja Žemva brezplačno opravila zahtevno delo. Papirnica Radeče je podarila papir, tudi zato je cena posameznega izvoda le osem (8) tisoč dinarjev. Danilo Škerbinek, načelnik slovenskih gorskih reševalcev je poudaril stalno preventivno delo gorskih reševalcev. Ti so v knjižici »Gore in varnost« natisnili vseh 38 referatov s posvetovanj, ki so stalna oblika preventivnega dela. M. Kunšič Ob 35-Ietnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene Organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Žlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokorn (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Gorenjci imamo vedno manj razlogov za trkanje po prsih uredništvo tel. 21860 Predvsem sami se bomo morali izvleči Kranj, 5. januarja - Medobčinski svet Zveze komunistov za Gorenjsko se je pretekli četrtek soočil s poslabšanim položajem gorenjskega gospodarstva v letu 1988. Razen pri izvozu smo bili povsod pod ravnijo leta 1987, ki pa tudi ni bilo posebej uspešno. Morda res lahko računamo na zunanjo pomoč, predvsem na tako imenovani razvojni dinar, za katerega konkurira 14 gorenjskih projektov, saj je Gorenjska v preteklosti tudi drugam veliko dajala, vendar se bomo morali pretežno izvleči sami. To pa bo težko ob neugodni sestavi gospodarstva, slabi izkoriščenosti prednosti, ki jih Gorenjska ima, velikih izgubah in brezposelnosti, ki lahko že letos dobi zaskrbljujoče razsežnosti. Podatki, ki so jih na seji povedali Bojan Urlep, Slavko Kalan, Franc Podjed in Jože Rebec, bi nas končno že morali odvrniti od neproduktivnega filozofiranja, obračanja podatkov in povprečij, ugotavljanja stanja in podobnih slabih navad našega življenja. Čeprav prav vse na Gorenjskem ni samo črno in slabo, pa so le v večini pokazatelji, da gospodarska moč Gorenjske peša in da so bremena gorenjskega gospodarstva tudi zaradi zadolženosti povprečno višja kot v Sloveniji. Industrijska proizvodnja je pod ravnjo leta 1987, dohodek gospodarstva je obremenjen 60 odstotno, znosna pa bi bila 40 odstotna obremenitev, izredno visoke so carine, še posebej pa uvozne takse, ki marsikje skupno dosegajo skoraj polovično vrednost uvoženega blaga, obremenitve zaradi proračunske in izvenproračunske porabe utegnejo biti še višje in ne nižje, saj je kar 93 odstotkov zveznega proračuna že vnaprej razdeljenega, birokratizacija terja povečevanje režije, čeprav bi po ocenah gospodarstva lahko okrog polovice uslužbencev premestili ali odpustili, če bi spremenili predpise, na Gorenjskem sta bili leta 1988 začeti le dve večji naložbi, čeprav jih je bilo prijavljenih deset, vendar za nekatere ni popolne dokumentacije, vse ob- čine se otepajo z izgubo, ki je v kranjski in jeseniški že večja od akumulacije, njima pa se lahko pridruži še tržiška občina, če problem BPT ne bo rešen. Brezposelnost postaja vedno resnejši problem. Konec novembra lani je 1789 ljudi iskalo delo. V večini so iskalci prve zaposlitve, mlajši od 26 let, kar kaže, da na Gorenjskem (žal) dosegamo nižjo zaposlenost na račun mladih. Manj je priliva od drugod (mehanskega priliva), podjetja razpisujejo manj prostih delovnih mest, kot pa v resnici ljudi zaposlijo (ali ponovno deluje metoda vez in poznanstev), pripravniki še vedno ostajajo na cesti, nezaposlenost pa bo še kritičnejša, če bo držala ocena skupnosti za zaposlovanje, da se utegne letos število iskalcev zaposlitve povečati na 3800, v gorenjskih tovarnah pa je nad 9500 ljudi, ki bi se jim lahko odpovedali (ekonomski višek)! Na 100 dinarjev ima gorenjsko gospodarstvo 40 dinarjev obresti, slovensko pa 29 dinarjev (če bi bila Gorenjska na enakem, bi bile izgube pokrite). Gorenjske interesne skupnosti pa bodo imele nad 20 milijard dinarjev izgub. Pohvalimo se lahko z izvozom, ki je konec lanskega leta za 84 milijonov dolarjev presegel uvoz, potem pa se seznam pozitivnih primerov, vsaj kar so povedali na četrtkovi seji, konča. Izraz slabega gospodarskega položaja so tudi štraj-ki. Izhod zadnjega v Kibernetiki še ni znan. Ukinjanje tozdov, ki postajajo samostojne delovne organizacije ali samo poslovne enote, se nadaljuje. Posebej slednje je negativno, saj na bodo na primer nekatere občine kot jeseniška obdržale samo še nekaj delovnih organizacij, kar občini zmanjšuje dohodek. Vendar, kot je dejal Dante Jasnič z Jesenic, vedno nismo upravičeni do kritike, saj smo pred leti iste ljudi silili, naj tozde, upravičene ali ne, ustanovijo. Medobčinski svet ZKS za Gorenjsko je v ugotovitvah naštel temne in svetle plati Gorenjske in njenega gospodarstva, v stališčih pa se je med drugim zavzel za uvajanje tržne in trdne ekonomije, za iskanje novih možnosti zaposlovanja in ne le za oblikovanje socialne politike, ki bo med drugim skrbela tudi za nezaposlene, za razbremenitev gospodarstva, za obvezno zaposlovanje pripravnikov, za zmanjševanje režije in porabe, ta splošne kot skupne, ob ukinjanju tistega, kar ni nujno za obstoj in razvoj. Gorenjska se mora zazreti vase, čeprav je upravičena do zunanje pomoči, saj je tudi sama pred leti veliko dajala, je menila članica predsedstva CK ZKS Tina Tomlje. Posplošena obravnava povprečij ne zaleže več. Gorenjska ne sme čakati na ukrepe ekonomske politike, ampak sama potegniti prve poteze, čeprav nima kapitala in ne dovolj smelih kadrov. Kapital je treba najti, če ne doma, pa na tujem, predvsem pa kaže usposabljati vodilne kadre, predvsem finančne, in organizirati poklicne ali nepoklicne skupine strokovnjakov, ki bodo pomagali izgubarjem in sanatorjem ter načrtovalcem novih programov. Z nezaposlenostjo moramo računati, vendar mora najmanj udarjati po mladih, nezaposlenega bolj zavarovati, vendar točneje opredeliti merila, kdo je resnično brezposelen in komu ni treba biti. O tem, kaj je naloga ZK pri reševanju teh težav, je bilo še najmanj govora. Nikakor ne sme ukazovati, katera rešitev je prava, ima pa pravico terjati od članov, da se postavijo v bran človeka, v bran dobrih programov, da so pobudniki rešitev in reform političnega in gospodarskega sistema. Ob tem sta bili na seji izrečeni dve zanimivi ideji. V Titovem Velenju je bila partija pobudnik za oblikovanje imenitnega razvojnega programa občine in je znala združiti strokovnjake, komuniste in komuniste. In druga. Marsikatero uro partijskega izobraževanja, za katerega ni pretiranega zanimanja, bi lahko koristneje uporabili za razmišljanje o reševanju sedanjih in ne preteklih nadlog. J. Košnjek Zgodba o dobrih gospodarjih Igra sprenevedanja in iskanja opravičil Radovljica, 6. januarja - Občina Radovljica, ki jo je zastopal predsednik (nekdanjega) komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja, in delavec istega upravnega organa sta decembra 1986 sklenila najemno pogodbo, s katero se je najemnik obvezal, da bo z (neurejenim) družbenim zemljiščem v Piškovcih ob Savi Dolinki "gospodaril kot dober gospodar in ga urejal skladno z ostalo okolico". Najemnik, ki ni ne kmet ne ka tudi ocenjuje, da je predsed- gozdar, se je dela lotil skrbno, kot zna le dober gospodar, in predlani posekal (po gozdarski oceni) 102 listavca, debela od 10 do 30 centimetrov, ter osem smrek in borovcev, debelih od 20 do 45 centimetrov (skupno prek 17 kubičnih metrov lesa). S "čiščenjem" obrežja pa bi verjetno' nadaljeval, če ne bi podpredsednik občinske skupščine od govoricah v javnosti postavil vprašanje o zakonitosti takšne pogodbe. Ker je pogodbo v imenu občine podpisal predsednik (nekdanjega) komiteja in član izvršnega sveta, je bil izvršni svet primoran reagirati in je zato zaprosil Javno pravobranilstvo Gorenjske za mnenje o pravilnosti najemne pogodbe. Iz mnenja izhaja, da bi morala občina vsa družbena zemljišča (torej tudi tisto v Piškovcih, ki je šeste kategorije) že do 1. julija 1979 uvrstiti v kmetijski zemljiški sklad, s katerim razpolaga kmetijska zemljiška skupnost - ne pa občina. In drugič: javna pravcbranil- nik (nekdanjega) komiteja, zdaj direktor zavoda za planiranje in urejanje prostora, prekoračil pooblastila, saj bi občino lahko zastopal le izvršni svet. Predsednik (nekdanjega) komiteja in najemnik se kajpak branita. Prvi navaja, da ni bilo razlogov za prenos zemljišča v kmetijski sklad, da mora lastnik priobalnega zemljišča (v tem primeru radovljiška občina) po zakonu o vodah zagotoviti vzdrževanje obale in da ima po sklepu izvršnega sveta izpred osmih let pooblastilo za sklepanje tovrstnih pogodb. Najemnik trdi, da obtožba podpredsednika skupščine temelji na neresničnih podatkih, da je posekal le okrog trideset listavcev in dva iglavca, da les zaradi težavnosti dostopa in kakovosti nima prometne vrednosti, da so ga jeseniški ribiči celo pohvalili za čiščenje obrežja in da vse skupaj ni bilo povezano s pridobitni-štvom, ampak se je želel s tem delom le umakniti v naravni mir zaradi nevzdržnih domačih razmer (bolezen)... Čeprav je cenilec ugotovil, da je najemnik le s posekom iglavcev povzročil škodo v družbeni lastnini in da tudi škoda ni velika (po avgustovskih cenah 143 tisoč dinarjev), je primer, ki ga izvršni svet obravnava že nekaj časa, le igra sprenevedanja in iskanja (zakonskih) opravičil za ravnanje, ob katerem se "navadnim smrtnikom" zastavlja več vprašanj. Zakaj ni občina javno (z razpisom, natečajem, s posre- dovanjem kmetijske zadruge ali gozdnega gospodarstva) poiskala "dobrega gospodarja"? Se veliko ljudi ima doma nevzdržne razmere: zakaj radovljiška občina tudi njim ne omogoči, da bi se v prostem času umaknili v naravni mir. In nenazadnje: zakaj tudi drugim državljanom ne zagotovi možnosti, da bi si na družbenem zemljišču, za Savo, kot dobri gospodarji in varuhi obale nasekali les za kurjavo in za druge potrebe? Zanimanje bi bilo bržčas kar precejšnje! C. Zaplotnik Štipendije za posebej nadarjene Študenti po krivdi univerz zapostavljeni Kranj, 8. januarja - V tem šolskem letu so na Gorenjskem na novo podelili štipendije za posebej nadarjene 92 srednješolcem in študentom, obnovili so jih 218, tako da štipendije te vrste dobiva skupaj 310 šolarjev oziroma dobre tri odstotke srednješolske in študentske populacije. Študentov je med njimi še razmeroma malo. Predlagateljice kandidatov za štipendije za posebej nadarjene so namreč šole, v primeru študentov univerzi, ki sicer vesta za to obliko pomoči uspešnim študentom, vendar jim očitno ne želita materialno olajšati študija. Ali pa je glavni vzrok ta, da so štipendije za posebej nadarjene še dokaj nova oblika, ki živi šele tretje leto. Kljub temu opravičila, zakaj malo študentov, univerzama ne moremo dati. Med redkimi štipendisti so večidel študenti, ki so štipendijo zadržali tudi ob napredovanju iz srednje šole. Merila za pridobitev te štipendije so zelo stroga. Ne gre samo za nadarjenost srednješolcev oziroma študentov, ampak tudi za njihovo delavnost, uspešnost. Zato naslov štipendije ni ravno najbolj primeren, vendar v republiškem odboru zaenkrat ne najdejo ustreznejšega. V kranjskem odboru, ki podeljuje štipendije, tudi predlagajo, da bi štipendije za posebej nadarjene delili na enem mestu, v republiki, saj ugotavljajo, da sicer enotne stroge kriterije v različnih pokrajinah različno strogo pojmujejo. Razlike so že na Gorenjskem, kjer štipendije odobrava pet občinskih odborov, še očitnejše pa med pokrajinami. -- H. Jelovčan Delavski protesti zoper nemoč sindikata Sindikalna članarina "po meri delavcev" Radovljica, 6. januarja - V radovljiški občini sta dve sindikalni organizaciji, kjer so si delavci sami (v nasprotju s statutom) določili, kolikšen delež članarine bodo zadržali doma in koliko jo bodo namenili za delovanje občinskega, republiškega in zveznega sindikata. V leski Verigi so se za tak korak odločili prvega marca lani, v Psihiatrični bolnici Begunje le nekaj dni kasneje, zdaj pa se za takšno delitveno razmerje, ki naj bi bilo "po meri delavcev", zanimajo že tudi v ugledni gorenjski ustanovi s sedežem v Kranju. Čeprav so sindikalni funkcionarji že zagrozili Verigine-mu sindikatu, da ga bodo črtali iz zveze sindikatov, če ne bo spoštoval statuta in delitvenega razmerja (40 odstotkov članarine za delovanje sindikata v tovarni, 60 za delo sindikata na višjih ravneh), pa so v Lescah odločni: 70 odstotkov članarine bo ostalo doma in tudi sindikat v Verigi bo - če ne takšen, pa drugačen (neodvisen)! Motivi za drugačno delitev članarine so v obeh organizacijah, v Verigi in v bolnici, dokaj enaki: nemoč sindikata, da zaščiti delavce pred draginjo, vse hujši socialni problemi med članstvom, neučinkovite metode sindikalnega političnega dela, preobsežen sindikalni aparat na vseh ravneh, pomanjkanje denarja za sindikalno aktivnost v delovni organizaciji, odtujenost forumov od članstva (v sindikatu Slovenskih železarn - članica je tudi Veriga - že več kot pol leta čakajo na odgovor z republike)... V obeh organizacijah so pobudo za drugačno delitev članarine dali delavci in v obeh jo tudi koristno porabljajo. V Verigi, kjer je na račun drugačne delitve ostalo v tovarni približno deset milijonov dinarjev članarine več, kot bi jo sicer ob spoštovanju statutarnega razmerja, so jo največ namenili za pomoč socialno ogroženim, sicer pa tudi za "vzajemno blagajno", iz katere prejemajo delavci polletna brezobrestna posojila (do 200 tisoč dinarjev). V Psihiatrični bolnici Begunje jo porabljajo za solidarnostno pomoč delavcem, del pa tudi za vzdrževanje počitniških prikolic in za ostalo sindikalno dejavnost. Čeprav v občinskem sindikalnem vodstvu pričakujejo, da bo vsaj Veriga kmalu spet začela spoštovati statut in delitveno razmerje, sta primera dovolj resno opozorilo sindikatu (ne le radovljiškemu, ampak tudi vsem drugim), da bo moral v politični reformi, ki se nam obeta, korenito spremeniti svoj obraz, sicer ga bodo v to primorali delavci - tudi s tem, da mu bodo zamajali temelje financiranja. C. Zaplotnik Torek, 10. januarja 1989 GOSPODARSTVO 3. STRAN f»gS^/©3JvKGLAS Zaposlitvene razmere so negotove, kajti kdove kaj bo letos s presežki delavcev Brezposelnost trka tudi na gorenjska vrata (Ne)sodobni tokovi «dl Uvedba vstopnih vizumov bi bila v nasprotju s tokovi v sodobnem svetu, je dejal naš zunanji minister, toda v nasprotju je tudi rekordna nataliteta na Kosovu. *anJ» januarJa - Omejevanje in celo zniževanje zaposlenosti se še odraža v rastoči brezposelnosti, ki je še donedavna, zlasti na Gorenjskem nismo poznali, še več, tovarne so vabile ?^Tvce ot* drugod. Zdaj pa so se stvari zasukale, vse težje gospodarske razmere in neobhodna tehnično- tehnološka prenova je doseljevanje delavcev povsem ustavilo. Aktualni so postali presežki delavcev, ki jih za zdaj preštevamo le v gospodarstvu, prav pa bi bilo in razmere nas bodo verjetno kmalu prisilile, da jih bodo tudi v negospodarstvu, kjer se lani zaposlovanje še ni ustavilo. Ker v gospodarstvu presežke rešujejo predvsem s pripiranjem zaposlitvenih vrat in namesto tistih, ki odhajajo v pokoj, ne zaposlujejo novih, imajo težave ^fVu mladi, ki iščejo prvo službo, zlasti tisti, ki še niso opravili pripravništva, kar je za slehernega mladega človeka, ki veliko truda vloži v študij, nato pa ne dobi dela, seveda zelo boleče. Zaposlitvene razmere so se lani bistveno spremenile, lahko rečemo zasukale Dolgoročne in srednjeročne plane, ki smo jih še donedavna tako vneto pisali, so razmere že na marsikaterem področju dobesedno spodnesle in ostali so le skupek želja, ki jih nihče več ne jemlje resno. To vsekakor velja za zaposlovanje, saj so v srednjeročnem planu kot poglavitne naloge zapisane: zaposlitev celotnega naravnega prirastka, izboljšanje izobrazbene sestave zaposlenih in njihovo strokovno usposabljanje ter vsaj zadrževanje obsega brezposelnosti. Celo na Gorenjskem, ki je desetletja vabila delavce od drugod, še donedavna predvsem iz Bosne, te naloge ne bodo uresničene, ostajajo le želje, da naj bi vsakdo dobil delo in ga tudi obdržal. Temu pa seveda že nekaj časa ni več tako, letos pa so zaposlitvene razmere še bolj negotove, kot so bile lani, ko je že prišlo do zasuka. V vseh gorenjskih občinah, izjema je bila le radovljiška, je namreč prišlo do upada zaposlenosti, predvsem zaradi znižanja zaposlenosti v industriji, medtem ko v negospodarstvu tega še ni bilo zaznati, bistveno nižja kot v preteklih letih pa je bila tudi rast zaposlenosti v zasebni obrti. Upad zaposlenosti v industriji je šel v korak s padanjem obsega industrijske proizvodnje, ki na Gorenjskem pada že drugo leto, vendar pa je upad zaposlenosti le manjši kot upad obsega proizvodnje, zaradi tega je seveda fizična produktivnost v industriji nižja. Vseh podatkov za lansko leto še nimamo, lahko pa zanesljivo rečemo, da bo resničnost daleč od srednjeročnega načrta, ki je predvideval 0,7 odstotni porast zaposlenosti. Dosti stvarnejše so bile lanske občinske resolucije, ki so upoštevale napovedi oz-dov (zlasti v kranjski in jeseniški, pa tudi trziški občini) in predvidele na Gorenjskem v povprečju 0,8 odstotni upad zaposlenosti. Tudi resolucijska predvidevanja so bili Preoptimistična, kajti po devetih mesecih lanskega leta je zaposlenost upadla že za 1,4 odstotka oziroma za 1.200 delavcev. V lanskem šolskem letu je bilo na Gorenjskem na sto zaposlenih podeljenih 6,7 kadrovskih štipendij, kar tri občine in sicer Kranj, Radovljica in Škofja Loka pa so že dosegle 7 štipendistov na sto zaposlenih. To je seveda najboljši način, da si organizacije zagotove kader, mladi pa po končani šoli lahko takoj dobe delo. Kajti zelo boleče je, če po trudu, ki ga je vložil v študij, mlad človek ne dobi dela. Sredi decembra je denimo prvo zaposlitev iskalo 81 srednješolcev, med njimi kar 30 gimnazijcev, ter 24 z višjo in visoko izobrazbo. Letos bo iz šol prišlo 2.240 mladih, prišteti velja še 530 brezposelnih in letošnja kadrovska ponudba bo tako na Gorenjskem znašala 2.770 delavcev. Verjetno ste opazili, da ni kakor doslej prišteto doseljevanje, ki se je praktično ustavilo. Naravni odliv (upokojitve) pa je ocenjen na 1.740 delavcev; največji bo v Kranju, kjer naj bi znašal približno 600 delavcev, na Jesenicah 365, v Škof-ji Loki 360, v Radovljici 265 in v Tržiču 145. Ce bodo organzacije tako kot lani le 55 odstotno nadomestile odhode v pokoj, se bo zaradi tega na novo lahko' zaposlilo le 960 delavcev. Presežke še vedno skrivajo Do upada zaposlenosti je prišlo predvsem zaradi nenadomeščanja oziroma le delnega nadomeščanja izpraznjenih delovnih mest, saj je to zaposlitvena politika, ki so jo ubrali v marsikateri organizaciji, da bi zmanjšali število zaposlenih, kar zahtevajo obupne gospodarske razmere, ponekod pa tudi tehnično-tehnološka prenova. Skratka zaposlitvena vrata so priprli, zaradi odhodov v pokoj pa - kolikor se pač da - ne zaposlujejo novih delavcev. Namesto tega na ta dela razporejajo delavce, ki so postali ekonomski in tehnološki presežek, kakor jim popularno pravimo. Zlasti v gospodarstvu so začeli preštevati svoje vrste, v negospodarstvu še ne (v devetih mesecih lanskega leta zaposlenost v negospodarstvu ni upadla, še vedno je rasla), previdno pa seveda o tem govore, saj je problem občutljiv. Lani so na primer napovedali, da bo odveč skoraj 1.300 delavcev, med brezposelne pa naj bi jih odšlo 280, vendar se to ni uresničilo. Vse kaže, da so jih prerazporedili znotraj organizacij, novih delavcev pa zaradi tega seveda niso zaposlovali. Takšno ravnanje je se- veda razumljivo, saj jasnih odgovorov, kako bomo pri nas reševali probleme delavcev, ki so zaradi ekonomskih ali tehnoloških razlogov postali odveč, še ni. S tem se odpira problem zaposlovanja mladih Takšno omejevanje oziroma zniževanje zaposlenosti seveda odseva v porastu brezposelnosti in odpira predvsem problem zaposlovanja mladih, kajti prav mladi so seveda pri takšnem načinu najbolj prizadeti. Na Gorenjskem je bila konec septembra brezposelnost 2 odstotna, v Sloveniji se je proti koncu leta povzpela na 3 odstotke. Tudi napovedi za letošnje leto niso nič kaj obetavne, pri Skupnoti za zaposlovanje Gorenjske so oceno napravili v dveh različicah. Po prvi bo v primeru ničelne rasti zaposlenosti in celotne nadomestitve naravnega odliva brezposelnih približno 2.500 ljudi, stopnja brezposelnosti pa bo približno 2,9 odstotna. Po drugi pa bi se v primeru, da bi naravni odliv le delno nadomestili, stopnja brezposelnosti povzpela na 3,7 odstotkov, brezposelnih pa bi bilo približno 3.200 ljudi. V prvem .primeru bi se brezposelnost glede na lansko leto povečala za 60 odstotkov, v drugem primeru pa za 105 odstotkov. Ni še jasno, kaj bo prinesla gospodarska reforma, zlasti zakon o podjetjih in zakon o delovnih razmerjih, ki bo verjetno korenito posegel v zaposlitvene tokove. Če bodo uveljavljene tržne zakonitosti in trg delovne sile, potem bodo mladi, ki bodo letos prišli iz šol, imeli več možnosti za zaposlitev kot v primeru, če bo še naprej v praksi politika priprtih zaposlitvenih vrat. M. Volčjak Ob uradnem odprtju VATC na Trati Krajevna omrežja prehitevajo zmogljivosti central Škofja Loka, 8. decembra - Čeprav je nova vozliščna avtomatska te lefonska centrala na Trati zaživela že 21. oktobra lanir je bilo njeno uradno odprtje šele v četrtek. Gotovo je prav, da se tako velika pridobitev za občino vstavi v okvir občinskega praznika, saj gre za dogodek, vreden celih deset milijard dinarjev, od katerih so v Skofji Loki zbrali kar polovico. Nova centrala na Trati ima zmogljivost 3000 naročniških priključkov in 768 prenosnikov. V glavni prometni uri lahko obvlada in obdela do 200.000 pozivov ter omogoča uvajanje nekaterih novih telekomunikacijskih storitev. Čeprav Iskrina metaconta M10 CN ni največji dosežek tehnike, ki jo premoremo v Jugoslaviji (žal imamo tudi v Sloveniji monopole), je to vendarle centrala, ki bo za lep čas zadoščala za potrebe škofjeloške občine. Kot smo bežno omenili v uvodu, nova vozliščna centrala na Trati omogoča nove priključke. Do izteka minulega leta so delavci PTT Kranj vključili že 949 novih naročnikov, od tega 828 v mestnih oziroma primestnih krajevnih skupnostih, ostale pa v Železnikih. Zaradi neurejenih notranjih inštalacij v blokih še ni priključenih samo 41 naročnikov v mestu Škofja Loka. Z novo centralo, iz katere vodijo vse telefonske niti po škofjeloški občini, pa so dani tudi po-' goji za razširitev in izboljšanje medkrajevnega omrežja v Poljanski dolini. Predvidoma letos bo polofen glavni kabel do Zi-rov, nato pa opravljene preveza-nanj s starega omrežja. V ve Selški dolini bo potrebno samo podaljšati kabel za Sorico in Davčo. Ob velikem telefonskem uspehu v škofjeloški občini pa je prav, da pogledamo tudi nekoliko širše po Gorenjski. Lani je PTT Kranj na novo priključilo 4322 telefonskih naročnikov, največ v škofjeloški in jeseniški občini. Lahko rečemo, da je Gorenjska zadovoljivo pokrita s telefonskim omrežjem. Po njej se prepreda toliko žic, da bi z njimi lahko osemkrat ovili ekvator. Pogosto slišimo, da delavci PTT Kranj niso pretirano navdušeni nad poplavo telefonskih akcij. Je to res? Precej, odgovarjajo. Investicijska ekspanzija, ki jo Gorenjci smo imeli lani 19,4 priključkov na sto prebivalcev (Slovenija 17, Jugoslavija 12), in sicer v kranjski in trziški občini 21,8, v jeseniški 16, radovljiški 17,7, škofjeloški 18,9. To je sicer samo toliko, kot jih je imela sosednja Avstrija 1975. leta (leta 1986 jih je imela 37,3, Francija kar 42,6). Vendar pa ne smemo prezreti skromnega izhodiščnega stanja. Še leta 1983, denimo, je bilo na Gorenjskem le 12,2 priključka na sto prebivalcev. Letos bo po načrtih PTT Kranj povprečje 20,7. Pomeni, da bo prišel en priključek na pet prebivalcev oziroma da bodo že dokaj osamljene hiše, ki telefona ne bodo imele. diktirajo zlasti v krajevnih skupnostih, jih namreč spravlja v zelo neroden položaj. Ker nimajo možnosti, da bi poslovali tržno, afnpak so t.i. državna firma z državno določenimi cenami, telefonske zmogljivosti znatno prehitevajo rast njihovega dohodka. Zaradi skromnega dohodka ne morejo plačati vzdrževalcev, kolikor bi jih rabili, pa tudi sicer so telekomunikacijski profili delavcev zadnja leta razgrabljeni. Torej se lahko zgodi, da bo kje prišlo do telefonskega infarkta. Se zlasti tudi zato, ker se vzporedno z omrežji ne gradijo tudi primerno zmogljive vo-zliščne centrale. Posebej v radovljiški občini se bo nujno že letos dogovoriti vsaj za način financiranja za novo oziroma razširjeno centralo, podobno škofjeloški. H. Jelovčan O Kosovu C i/ Ljubljani bodo v četrtek in petek, 12. in 13. januarja, v ankarjevem domu pripravili posebno posvetovanje, na kate-ern se bodo kot osrednje točke z različnih vidikov dotaknili Problematike SAP Kosovo. j2 , Ob vseh podatkih in vsakodnevnih novicah, ki prihajajo 6 P°krajine, bo verjetno za marsikoga zanimivo prisluhniti J zPravam, ki bodo poslušale, kosovsko problematiko umesti-Yysedržavni okvir. Razgovori bodo potekali oba dneva v dopoldanskem času od 10. do 13. ure in popoldan od,15..do 19. ure v sejni dvorani E 3. V. B. Managerska šola na Brdu pri Kranju Seminarji ocenjeni s štiri do pet Kranj, januarja - V torek, 10. januarja, popoldne bodo v Centru za usposabljanje vodilnih delavcev pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki deluje na Brdu pri Kranju, svečano podelili diplome 25 slušateljem sedemtedenskih seminarjev o vodenju poslovnih procesov. V managerski oziroma direktorski šoli na Brdu, kakor radi rečemo Centru za usposabljanje vodilnih delavcev, imajo torej za sabo še eno uspešno leto, žal pa so še vedno edina tovrstna šola pri nas. V njej se je doslej usposabljala tretjina najvišjih slovenskih vodilnih delavcev, več kot 80 odstotkov vseh je imelo visokošolsko izobrazbo, med njimi pa je bilo 8,5 odstotkov ljudi z doktoratom ali magisterijem. Med našimi pa je bilo tudi nekaj tujih udeležencev, lani jih je prišlo 114, predvsem postdiplomci iz Švice in udeleženci worksho- pa o tehnoloških spremembah in kulturi upravljanja v devetdesetih letih, ki so prišli iz dvajsetih držav. Zanimivo je, kako slušatelji ocenjujejo kvaliteto seminarjev, lani so jim v povprečju dali oceno 4,5. Z organizacijsko izvedbo pa je bilo zadovoljnih kar 98,9 odstotkov udeležencev. Najpogostejši slušatelji v šoli na Brdu so vodilni delavci Gorenja, lani jih je bilo med vsemi kar 10 odstotkov. Verjetno je tudi to prispevalo k vse boljšemu poslovnemu uspehu Gorenja. M. V. V avtomobilskih in avtobusnih konvojih, v prenapolnjenih vlakih so se naši zdomci vrnili na delo, predvsem v Nemčijo. V zadnjih nedeljskih poročilih smo lahko ujeli vestičko, da so med prazniki največ denarja porabili za novoletna slavja, saj so za bogate večerje kar zakupili hotelske zmogljivosti in domačini so se lahko le sprehajali mimo osvetljenih hotelskih vrat in med zobmi preklinjali ubogi dinar. Na račun naših zdomcev smo slišali tudi nekaj novih šal, v spominu mi je ostalo, da v Muenchenu vsak drugi govori srbohrvaško, vsak prvi pa že albansko. Novoletne praznike pa je spremljala tudi ponovno izražena želja zahodnonemškega notranjega ministrstva o uvedbi vstopnega vizuma za Jugoslovane, kakršnega že moramo imeti za Francijo. Naš zunanji minister Budimir Lončar je seveda reagiral in med drugim dejal, da bi bila uvedba vizumov v nasprotju s sodobnimi tokovi v svetu. Seveda je res, toda v nasprotju s sodobnimi tokovi v svetu, zlasti Evropi je tudi rekordna nataliteta na Kosovu, ne le v Evropi, tudi na svetu. Po oceni strokovnjakov se je namreč v pravkar minulem letu rodilo kar 29,1 otrok na tisoč prebivalcev (jugoslovansko povprečje je znašalo 15,1 otrok, v Slovenijo pa se je rodilo 14,2 otrok na tisoč prebivalcev, še manj pa se jih je Hrvaškem, v ožji Srbiji in v Vojvodini). Ker je tudi na Kosovu smrtnost zelo upadla, saj je znašala le 5,1 na tisoč prebivalcev (Jugoslavija 9, Slovenija 10,2), je naravni prirastek seveda daleč največji in na Kosovu je lani znašal 24, v vsej Jugoslaviji pa le 6,2 na tisoč prebivalcev. Ta prirastek se nekam seveda mora razliti, saj doma ne dobi dela in res je težko verjeti, da imajo vsi (menda jih je več kot deset tisoč), ki v Zahodni Nemčiji prosijo in čakajo na politični azil, zanj tudi tehtne razloge. Morda je nekaj res takih, večina pa verjetno tam želi dobiti delo. Kajti, kdor prosi za politični azil, je vsaj trenutno preskrbljen. Od države do države je ta preskrbljenost malce različna, še najboljša je v skandinavskih državah, kjer so zlasti na Norveškem odprti za politične begunce, ki se lahko za pol leta, kolikor časa čakajo na politični azil, na državne stroške, z družino nastanijo v hotelu. Če se takšne prošnje nakopičijo, si država seveda lahko nakoplje dokajšnje stroške, ki jih opozicijske stranke spretno mečejo pod noge stranki na oblasti. Ko bomo zagnali vik in krik, kako nesramni so postali do nas Zahodni Nemci, velja vzeti v obzir tudi te notranje, v bistvu gospodarske in ne zgolj politične razloge. M. Volčjak IZ GOSPODARSKEGA SVETA Več telefonskih zvez in govorilnic V skupnosti jugoslovanskih PTT organizacij obljubljajo, da bodo letos zagotovili okoli 260 tisoč novih telefonskih priključkov. Poštarji tudi pravijo, da bo Jugoslavija tako imela 3,7 milijona telefonskih zvez. Poleg tega bo v vseh večjih krajih po državi in v turističnih krajih že do poletne sezone znatno več javnih govorilnic. Ob klasičnih telefonskih govorilnicah bodo postavili tudi aparate na žetone in magnetne kartice. Golfi dražji tudi v Nemčiji Medtem ko smo pri nas vajeni podražitev avtomobilov znamke golf vsakih nekaj tednov, so se po daljšem času tudi v ZRN odločili, da se*vsi Volkswagnovi avtomobili (razen corrada) podražijo. Kupci novih avtomobilov bodo tako zanje morali odšteti "kar" i,9 odstotka več kot lansko leto. Najcenejši volksvvagnov avto stane zdaj 14.485 mark (prej 14.210 mark), golf z motorjem 55KM (41kW) pa stane 16.960 mark. V DELOVNI HALJI Helena Repnik Ob sredah pa v šolo Skoraj polovica delavcev in de-|H lavk pri obrtnikih z Gorenjske lp je lani sodelovalo z Medobčin-s*" skim skladom za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela Kranj, Trg revolucije 3. Koristili so lahko šolanje ob delu in iz dela, družbenopolitično izobraževanje ter spoznali nekatere dele naše širše in ožje domovine. Med delavkami, ki že vedo, kako sklad pomaga pri pridobitvi primerne šolske izobrazbe, sta tudi Ana Jenko in Helena Repnik, ki obiskujeta tretji letnik Srednje šole za gostinstvo in turizem Ljubljana — smer kuharstvo. Heleno smo zmotili pri delu v kuhinji, medtem ko je bila Ana v šoli. »Enkrat na teden hodiva v šolo v Ljubljano. Ob sredah imamo predavanja med 15. in 19. uro. Štiri do pet sred poslušamo predavanja iz dveh predmetov in potem opravljava izpit.« Kdo vaju je spodbudil za šolanje ob delu?« »Lastnica penziona Darja Jagodic. Tu sem zaposlena dobra tri leta in takoj sem prisluhnila njeni pobudi, da postanem kuharica z ustrezno izobrazbo.« Kdaj manjkata v šoli?« » Dogovorjeni sva, da vedno ena gre v šolo. Sreda je pri nas razmeroma zahteven dan in večkrat se zgodi, da ne more ena ali druga v šolo. Ker pa imam službo dopoldne ali popoldne, si tako uredim, da lahko sproti delam izpite. Upam, da bom letos opravila tretji letnik in tako zaključila IV. stopnjo šolanja. Želim, da bi pridobila tudi V. stopnjo in imela kar zadovoljivo izobrazbo.« »Šolanje ti plačuje sklad?« »Kolegici Anici je povedal za sklad stric, in ko sva se pozanimali, ali njegovi podatki drže, sva zvedeli, da naju bo sklad financiral. Seveda, pod znanimi pogoji. Osnovna zadolžitev je, da redno opravljam izpite. To pa mi ne povzroča težav, ker šola ustreza mojim pričakovanjem.« Pri obrtnikih na Gorenjskem je še veliko mladih delavcev in delavk brez primerne izobrazbe. Lahko bi bili veseli, če bi sledili Anici in Heleni in izkoristili svojo mladost, svežo glavo in čas za šolanje ob delu. Vedno bodo veseli, če bodo sledili tej pobudi in si pridobili trajno ustrezno izobrazbo za svoje delo. Stane Jesenovec /ureja MARIJA VOLČJAK g GLAS 4. STRAN Torek, 10. januarja 1989 Z KRATKE Z GORENJSKE Proslava v Železnikih - V soboto zvečer so krajevni in občinski praznik hkrati svečano proslavili tudi v kulturnem domr v Železnikih. Slavnostni govorik na prireditvi, kjer so v kulturni i programu nastopili godbeniki, učenci in pevci, je bil podpredsednik republiške konference Socialistične zveze Viktor Žakelj. Na prireditvi pa so ob krajevnem prazniku podelili tudi priznanja krajevne skupnosti. Podelili so jih ABC Pomurka-tozdu prodaja na drobno Škofja Loka, Poldki Pegam in Filipu Tarfilu iz Železnikov, Miranu Benedičiču iz Racovnika in Maksu Gasarju iz Zalega loga. - A. Ž. Nov izdelek Bled - V Tozdu Rečica delovne organizacije LIP Bled so začeli izdelovati nova vratna krila, ki se precej razlikujejo od njihovih standardnih tovrstnih izdelkov. To so vratna krila s sredico iz pasov in stilna krila z vloženimi polnili. Delajo jih po naročilu za zahodno-nemškega kupca, (jr) Knjižnični poslovnik Radovljica - Svet matične knjižnice A. T. Linharta je še pred iztekom leta sprejel poslovnik o delu knjižnice v letošnjem prvem polletju. Po novem bo članarina v knjižnicah do konca polletja znašala 15 tisoč dinarjev in sicer v knjižnicah Radovljica, Bled, Lesce in Bohinjska Bistrica. V vseh drugih krajevnih knjižnicah v občini pa bo 12 tisoč dinarjev. Enotna, tri tisoč dinarjev, pa bo povsod v občini za otroke. Izposojevalni pogoji ostanejo nespremenjeni, zamudnino pa so povečali na 250 dinarjev. Nečlani dobijo knjige po tisoč dinarjev za izvod, revije pa po 500 dinarjev, (jr) Novosti na Kobli Bohinjska Bistrica - Ob smučiščih na Kobli je letos več novosti. Med spodnjo postajo vlečnice na Kozjem hrbtu in sedežnico Kobla I je lastnik bifeja v nekdanji prikolici postavil manjšo lesenjačo. Gorenjska banka je odkupila Mencingerjevo kočo in jo obnovila ter povečala. Koča je že odprta, urediti pa morajo le še okolico. Ob parkirnem prostoru na Ravnah je zasebnik z Bleda zgradil lepo brunarico, v kateri bo restavracija s prenočišči. Obnovili so tudi notranjost železniške restavracije. Dostop do smučišč bo veliko boljši, saj so delavci Cestnega podjetja popravili in tudi zavarovali cesto do parkirnega prostora med sedežnico Kobla I in II. (bb) Šola v Lipnici čaka - Na decembrskem skupnem sestanku vodstev krajevnih skupnosti in predstavnikov organizacij združenega dela iz Lipniške doline v radovljiški občini, ki ga je tokrat (tovrstne skupne sestanke imajo vsako leto enkrat) sklicala krajevna konferenca socialistične zveze Kamna Gorica, so med skupnimi problemi v dolini odločno in ponovno izpostavili tudi adaptacijo osnovne šole v Lipnici. Šola, ki je bila med prvini v občini zgrajena iz tako imenovanega referendumskega programa, je s soglasno ugotovitvijo vseh v občini nujno potrebna prenove. Predsednik izvršnega sveta občinske skupščine je na sestanku v Podnartu izjavil, da ne vidi nobenih ovir, da za blejsko šolo ne bi prišla na vrsto Upniška. Edino vprašanje je, kako bo to časovno izvedljivo zaradi denarja... -A. Ž. Kip Jakobu Aljažu Dovje - Miha Kersnik, predsednik odbora za graditev spomenika Jakobu Aljažu, je povedal, da je kip, ki ga bodo postavili avgusta, narejen. Kje ga bodo postavili, se še niso odločili. Polovico denarja so prispevali prebivalci naselij, za polovico pa poteka akcija za zbiranje denarja v Sloveniji, Jugoslaviji in v zamejstvu, (bb) Podaljšali so peron Jesenice - Na železniški postaji Jesenice na prvem tiru stojijo kar trije vlaki in sicer proti Ljubljani, Novi Gorici in Beljaku. Potnike z vlakov s Primorske je najbolj motilo, da peron ni bil zgrajen do konca in so zato težko vstopali in izstopali na te vlake. Pred novim letom pa so prvi peron zgradili (podaljšali) do zahodnega signala, kjer ustavljajo potniški vlaki s Primorske, (bb) Boljša preskrba gostov Mojstrana - Turistično društvo išče investitorja, ki bi zgradil nov hotel in s tem poskrbel tudi za boljšo preskrbo gostov, ki jih je v kraju celo leto precej. Na letni skupščini turističnega društva decembra so ugotovili, da bi izvajalca lahko dobili, problem pa je investitor. Rešitev vidijo, če bi se za gradnjo hotela odločil eden ali več zasebnikov, (bb) Še kar nasilno vseljeni Soteska - Železniška transportna organizacija v Novi Gorici je poskrbela, da so že skoraj vsa njena poslopja ob progi obnovljena in popravljena. Izjema je le poslopje v Soteski v dolini Save Bohinjke. Izgled še posebej kazi nekdanja stanovanjska hiša. Vanjo so se namreč nasilno naselili zaposleni iz različnih delovnih organizacij v radovljiški občini. Prav nič jih ne moti, da nimajo pitne vode, elektrike in kurjave. Zadovoljni so, da jim ni treba plačevati najemnine... (bb) ureja ANDREJ ŽALAR Krajevna skupnost Železniki Uresničevanje referendumskega programa Železniki, 9. januarja - V decembrski številki glasila krajevne skupnosti Železniki, ki je izšla nekaj dni pred začetkom praznovanja krajevnega praznika (osrednja prireditev je bila v soboto zvečer v kulturnem domu), je predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Benedičič zapisal: »Načrti naše krajevne skupnosti za leto 1988 so bili izjemno ambiciozni, kljub vsem težavam pa skoraj v celoti realizirani. Zato leto 1988 v krajevni skupnosti lahko ocenjujemo kot zelo uspešno.« Sicer pa je bil celoten program krajevne skupnosti za leto 1988 podrejen in hkrati uglašen na uresničevanje referendumskega programa. Tako je bilo načrtovano nadaljevanje del na odcepu proti Davči, rekonstrukcija in asfaltiranje ceste proti Smolevi, Megušnici in Ojstremu vrhu, pa ceste Mla-ke-Podlonk in Mlake-Prtovč ter nenazadnje nadaljevanje in zaključek del na domu v Zalem logu in odkup zemljišča, izdelava projektov ter izgradnja mrliških vežic do tretje gradbene faze. »Razen mrliških vežic za vse ostale naloge lahko ugotovim, da smo jih uresničili v načrtovanem obsegu,« ocenjuje predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Benedičič. »Na cesti v Davčo so od konca asfalta do žbontar-skega mostu zgrajeni oporni zidovi, pri čemer je naša krajevna skupnost zagotovila 109 milijonov dinarjev. Na območju vaškega odbora Ojstri vrh smo obnovili in asfaltirali lokalno cesto, krajevni cesti v Smolevo in v Megušnico. Pravzaprav smo na tem območju naredili celo več, kot je bilo načrtovano. Enako lahko ugotovim za vaški odbor Podlonk-Prtovč, kjer smo obnovili in asfaltirali cesto Mlake-Podlonk in Mlake-Prtovč. Poleg vloženega denarja pa so krajani tu naredili še 1100 delovnih ur. Po programu pa je potekala tudi gradnja doma kulture na Zalem logu, ki naj bi bil letos gotov.« Še najbolj se jim je lani zataknilo pri mrliških vežicah. Iz objektivnih razlogov se namreč v krajevni skupnosti niso mogli dogovoriti oziroma sporazumeti o zemljišču. Zato so morali na letos prenesti tudi vse druge aktivnosti. Vendar pa ocenjujejo, da bodo letos vse formalnosti glede zemljišča in projektov za vežice uredili. V okviru refe- rendumskega programa pa so razen že omenjenih akcij lani dokončali tudi dela na odcepu za Martinj vrh ter sanirali poškodbe na cesti v Škrobovi in Birtovi grapi. »Referendumski program je bil sicer glavna naloga, vendar pa smo naredili precej tudi izven tega programa. Največ je bilo s skupnimi močmi in prizadevnostjo krajanov narejenega na lokalnih in krajevnih cestah. Omenim naj tudi, da je bil po dolgotrajnih zapletih končno postavljen kiosk za plin. Skupaj s krajevnima skupnostima Selca in Dražgoše smo se lotili razširitve avtomatske telefonske centrale v Železnikih in sicer za 200 številk in dograditve omrežja. Akcija se končuje v predvidenem roku.« Ob zahtevnem programu krajevne skupnosti in referendumskega samoprispevka pa velja omeniti ob praznovanju še nekatere pridobitve na območju krajevne skupnosti. Kar zadeva adaptacijo in dograditev šole Prešernove brigade, je bilo do zdaj narejenega že več, kot je bilo po programu načr- Franc Benedičič Po referendumskem programu naj bi letos v Zalem logu dobili kulturni dom... Lani je bilo obnovljene in asfaltirane prek tri kilometre ceste Podlonk in Prtovč... tovano. Zgrajena je bila trgovina na Kresu, stekla pa je tudi gradnja prvega stanovanjskega bloka na Trnju, stanovanja pa naj bi bila vseljiva konec tega leta. Zaradi denarja pa se zatika pri rekonstrukciji Alplesove toplarne in širitvi toplovodnega omrežja ter pri odkupu zemljišča za vrtec. Podobno bi lahko ugotovili glede izgradnje centralnega gasilskega doma, kjer kljub naporom še vedno niso našli primerne lokacije. Kar zadeva ureditveni načrt starega dela Železnikov, pa naj bi se to zimo dokopali do strokovnih podlag. Veliko dela jim v krajevni skupnosti torej ostaja tudi za letos. Tudi to leto bo glavna naloga uresničevanje referendumskega programa. Upajo pa hkrati, da bo tudi drugim, kljub težkemu gospodarskemu položaju, uspelo uresničiti tisto, kar je bilo dogovorjeno in načrtovano. A. Žalar Mesnica v Vodovodnem stolpu Želja in lepa beseda Kranj, januarja - Sedem let sta že Franc Kimovec in Ivan Rozman zaposlena v prodajalni mesa Kmetijsko živilskega kombinata Kranj v krajevni skupnosti Vodovodni stolp v Kranju. Kmalu bo dve leti, ko sta ob krajevnem prazniku Vodovodnega stolpa dobila posebno priznanje krajevne skupnosti za prijaznost in uslužnost do strank. Svojevrstna pohvala za njuno delo pa je bilo tudi obvestilo, ki smo ga v uredništvo prejeli iz krajevne skupnosti, da naj ju obiščemo in predstavimo za zgled še komu. Pred desetletjem in več mlado naselje Vodovodni stolp se je do zdaj že kar precej postaralo. Med stanovalci je vedno več upokojencev in zato se je, tako ugotavljajo v potrošniškem svetu oziroma v organih krajevne skupnosti, tudi kupna moč precej spremenila. Velika večina jih je, ki se že vsak dan sproti oskrbujejo s prehrambenimi in drugimi izdelki. In tako je tudi v mesnici. Da je kupna moč nasploh, v tem naselju pa morda še malo bolj, padla, opažata tudi Franc Kimovec in Ivan Rozman. »Pred leti, ko sva začela prodajati meso in izdelke v tej mesnici, jih je bilo kar precej, ki so pogosto želeli dobro meso in so se z njim oskrbeli za nekaj dni ali dlje. Zdaj jih je vse več, ki povprašujejo po cenejših vrstah mesa in ki pridejo večkrat, pa vzamejo nekaj malega,« pravi Franc, ki je že 30 let mesar, doma pa je iz Zaloga pri Cerkljah. »Včasih je že kar težko prodajati, saj cenejših vrst mesa primanjkuje. Vendar, ker poznava domala že vse stanovalce, se, če se le da, založiva /s*~>+*,.._ vedno s takšnim mesom in izdelki, da jih bo- va čimbolje zadovoljila.« »Primerna za-lože-nost in dobra postrežba pa v tej mesnici nista vse,« je povedal Ivan, ki ima 19 let službe, doma pa je z Jame. »Ob pomanjkanju denarja si ljudje vse bolj želijo tudi prijazne besede in kratkega vsakdanjega klepeta. Po tolikih letih, odkar sva tu, ko smo se vsi skupaj že dodobra spoznali, pa nama tudi to v službi ni težko. Saj poznamo tisti pregovor: Lepa beseda, vedno tudi lepo mesto najde. To pa je danes velikokrat več vredno, kot tisto, po kar si prišel v trgovino...« Verjamemo, da so se stanovalci v Vodovodnem stolpu nekako navadili na Franca in Ivana in onadva prav tako na njih. Zato je razumljiva tudi skupna želja, da naj tako ostane tudi v prihodnje... A. Žalar Konference gasilcev Kranj - Ta mesec se v prostovoljnih in industrijskih gasilskih društvih na Gorenjskem začenjajo letne konference. Končane morajo biti do konca februarja, na njih pa bodo ocenjevali lansko delo in se dogovarjali za letošnje naloge. Na Gorenjskem je 111 prostovoljnih gasilskih društev in 18 industrijskih, (ip) Poceni zapravljanje dobrega imena »Kavbojsko reševanje« problema Primer iz Tozda Komercialni servis je milo rečeno nenavaden in škoda je, da si zaradi tega tudi KŽK Kranj tako poceni zapravlja dobro ime. Sicer pa je, kot kaže, postalo že kar modno, da se brez posveta z vodstvom krajevne skupnosti in krajani odloča, kdaj bo nekdo neki lokal odprl ali zaprl... V krajevni skupnosti Bratov Smuk na Planini v Kranju se je vse skupaj po novem letu zgodilo nekako po kavbojsko. Samo in* Ana Maglovski, ki sta v kiosku ob ulici Rudija Papeža 34 v zadovoljstvo krajevne skupnosti oziroma krajanov prodajala sadje in zelenjavo ter še nekatere druge izdelke, sta izvedela le, da bo 4. januarja letos opravljena primopredaja, kar naj bi bilo izvedljivo na podlagi njunega pogodbenega odnosa s KŽK - Tozd Komericalni servis Kranj. Seveda pa zakonca Maglovski brez kakrš- / nekoli pismene ~ obrazložitve in \ sklepa na takšno razlogo nista hotela pristati. Nič manj kot zakonca Maglovski pa je postopek in način Tozda Komercialni servis presenetil tudi krajane in vodstvo krajevne skupnosti. Tajnica iz krajevne skupnosti nam je povedala, da so sicer vedeli, da je inventura v kiosku septembra letos pokazala manjši primanjkljaj. Vendar pa jih je ukrep po novem letu presenetil, posebej še, ker so v krajevni skupnosti decembra o tem razpravljali in ocenili, da zakonca Maglovski vzorno skrbita za založenost, postrežbo in preskrbo v kiosku. O tem so obvestili tudi KŽK Kranj. Kaj in zakaj jih je potem v tozdu privedlo k odločitvi, da se na tak nenavaden način opravi primopredaja (oziroma, da se znebi zakoncev Maglovski), nismo mogli ugotoviti. Pač pa nam je predstavnik skupnih služb KŽK Kranj Tone Roblek povedal, da je primer že obravnavala pravna služba KŽK in da zakonca Maglovski v kiosku lahko prodajata naprej. Pojasnil je, da je normalni postopek trimesečni odpovedni rok, da pa v konkretnem primeru niti ne vidi razloga za odpoved in da je način glede kioska in primera Maglovski neljub incident, ki ga bodo takoj razrešili in zadevo uredili v zadovoljstvo krajanov oziroma odgovornih v krajevni skupnosti. Verjamemo, da bodo neljubi dogodek v KŽK, ki kaže na to, da se tako ne dela, resnično razrešili. Vendar pa, kot smo že uvodoma ugotovili, pri vsej stvari vseeno nekaj zelo moti. Kaže, da se odgovorni v delovnih organizacijah oziroma v kraju še vedno veliko premalo zavedajo, da je kakršnokoli ukrepanje, brez seznanitve, pojasnjevanja in posvetovanja s sredino in krajem, lahko hudo samovoljno. Marsikje so odgovorni in ljudje v delovnih organizacijah to že spoznali in danes s krajem oziroma krajani dobro sodelujejo. Prav bi bilo, da bi to spoznali tudi v KŽK (in še v kakšni, predvsem trgovski delovni organizaciji). Skupno sporazumevanje in razreševanje je v končni posledici vsekakor veliko boljše kot pa samovoljno in enostransko ukrepanje. A_ ^ Torek, 10. januarja 1989 /KULTURA 5. STRAN f^S^SScJJ©}EHGLAS Gradovi na območju Kranja GRADOVI SO V STOLETJIH ZAMENJALI LICE Kranj - V Mestni hiši je Gorenjski muzej pripravil zanimivo razstavo o gradovih na kranjskem območju. Še pred otvoritvijo razstave je o tej zgodovinski zapuščini povedala marsikaj zanimivega Majda Žontar, kustosinja za zgodovino pri Gorenjskem muzeju. Razstavo je oblikoval arhitekt ing. Matija Suhadolc. Grad Strmol kot ga je v Slavi vojvodine kranjske videl Valva-zor pred tristo leti. Najstarejšega gradu v Kranju na razstavi vsekakor ni zaslediti drugače kot v zapisanih dokumentih. V enem od zgodovinskih virov je sicer leta 1075 omenjena utrdba škofov iz tirolskega Briksna, vendar pa ostankov gradov doslej niso izdala še nobena izkopavanja. Tudi za drugi najstarejši grad, ki ga viri omenjajo, utrdbo nekega kranjskega krajišnika, za sedaj razen pisnih, še ni nobenih materialnih dokazov. Kakšen namen ima razstava? »Pred več leti je bila na Gorenjskem sicer že opravljena študija o gorenjskih gradovih -teh je okoli sto - vendar se takrat ni bilo mogoče bolj podrobno ukvarjati le s kranjskimi gradovi. To, kar smo hoteli zdaj pokazati, je poleg nekdanjih Val-vazorjevih podob o kranjskih gradovih ter drugih dokumentih, najpomembnejše, da smo naredili topografijo nekaterih gradov, ki jih hudo načenja zob časa. V Kranju imamo sicer vrsto lepo ohranjenih gradov, kot so Brdo, Kieselstein, Strmol in drugi, razen tega pa nekatere najstarejše že prerašča trava. To velja tako za grad v pobočju Šmarjetne, za Pusti grad nad Preddvorom ipd.« Kaj lahko rečete za gradove na kranjskem območju, so ohranjeni bolj kot kje drugje ali ne? »V primeri s Slovenijo se niti ne moremo pritoževati. Povsod tam, kjer so grajskim stavbam namenili neko dejavnost, so se gradovi ohranili. Tako je recimo s prej omenjenimi gradovi, razen tega pa so se na tak način iztrgali propadu grad na Golniku, grad Turn na primer se ohranja v okviru doma za upokojence. Imeli pa smo tudi to srečo, da med vojno noben grad ni pogorel. S tem pa seveda ni rečeno, da vojna ni zapustila posledic. Po vojni praktično v teh graj- Mvkonos FOTOGRAFSKE UPODOBITVE Kranj — Razstavo v galerijskih prostorih Prešernove hiše je Marjan ■ Miro Dobovšek namenil fotografskim upodobitvam enega naJzanimivejših otokov v grškem morju-Mykonosu. Otok s svojimi skoraj 80 km2 površine in 4000 prebivalci spada k otočju Kvkladov >n je bližnji sosed otoka Dela, v antiki znanem po svojem ______ Apolonovem kultu. Dobovška je kot fotografa zanimala predvsem arhitekturi- rr.^konosa, hiše in cerkev Paraportiani iz 17. stoletja v neposredni ohzini morske obale. j *T°^ intenzivno modrino mediteranskega neba deluje snežnobe-st af *ektura otoka skoraj nestvarno. Njena svetla pojavnost, či-ost ploskev, linij in volumnov, ki jo sestavljajo, je na fotografiji po-obna kristalni tvorbi, ki je ne moti noben nepotreben dodatek. In-nzivnost belih površin zunanjščine cerkve je avtor stopnjeval ne am° s pomočjo kontrastne modrine neba, temveč tudi rastlinskega etenila. Pri tem se je izogibal celostnih pogledov na njeno arhitek-nro. S premišljenim izrezom stavbnih oblik in spremembo očišča je otografija dobila monumentalen, v nekaterih primerih kar fantastičen videz. k ,^*i predstavitvi otoškega stanovanjskega stavbarstva se je Do-arh> Poslužil podobnih oblikovalnih elementov kot pri cerkveni nitekturi, le da je namesto temnih ploskev neba za kontrastno pr-no uporabil mrežo senc, ki se je zarisovala v belo površino tal in n. Prezentacija barvno izstopajoče opreme deluje v nekaterih pri-erih s svojo tridelno barvno tonacijo kot surrealistično tihožitje, st ..kakšen povzetek barvnih in oblikovnih sestavin otoka pred-sta ir -*z ^rm raznobarvnih ploskev zgrajena kompozicija, ki jo se-le VrJajo modra ploskev neba in morja, bela ploskev arhitekture, ze-u * Ploskev rastlinja in rdeče obarvana ploskev, ki simbolizira zem-p '. ^mišljeno sestavljena kompozicija ne deluje kot fotografija, je oti yP°^°bria abstraktno zasnovani sliki, čeprav zgrajeni s pomočjo ^ Pljivih realističnih sestavin. Cene Avguštin skih stavbah ni ostalo ničesar, kar bi sodilo v muzej, pa tudi sicer ni bilo ničesar.« Potemtakem je najslabše za grad, če so v njem stanovanja? »Primerov propadanja takšnih stanovanjskih gradov bi našli kar nekaj in ne samo v Kranju. Najbolj žalosten primer je v Kranju vsekakor Šempeterska graščina, v kateri so stanovalci. S stanovanjskim dinarjem se gradov pač ne da vzdrževati.« Iz katerega obdobja pa so ohranjeni kranjski gradovi? da ne bi imeli več bogatih ljudi na Kranjskem. Ni pa spremenjena le zunanjost gradov, pač pa tudi notranjost, zgodovinarji tam zdaj ne najdemo skoraj nič več prvotno oblikovanih prostorov. Da ne govorih o opremi, predmetih.« Kaj bo potem poleg sedanjih gradov sploh ohranjeno zanamcem? »Pokrajina z gradovi vsekakor ostaja. Tudi sedanji sicer nič kolikokrat prezidani in spremenjeni gradovi. Ohranjajo pa se Ob poti, ki vodi na Jakoba nad Preddvorom, so ostanki enega najstarejših gradov iz prve polovice 12. stoletja, Pusti grad. — Foto: Holvnski »Ohranjeni so le srednjeveški gradovi, vsi so iz 16. stoletja. Kar je starejšega, je v razvalinah. Seveda pa gradovi, kot jih poznamo danes, nikakor niso takšni kot ob svojem nastanku. Tudi taki niso, kot jih je v Slavi vojvodine kranjske v bakrorezih predstavil Valvazor. Pred njim ni nobene podobe o kranjskih gradovih. Seveda gradovi niso ohranili svojo srednjeveško podobo, pač pa so jih kasneje večinoma barokizirali. Kasneje pa sploh niso več zidali gradov, kot tudi dokumenti, kje vse so bili gradovi, kako so jih postavili v pokrajino, kaj je bilo najprej na-zidanega itd.« Boste razstavo pokazali samo v Kranju? »Samo v Kranju. Popestrili pa jo bomo z nekaterimi predmeti, ki so bili ohranjeni v baročni kapeli v Stražišču, pa še nekaj drugih predmetov bo na ogled. Prav v gradovih najdenih predmetov pa žal v muzeju nimamo.« Lea Mencinger Gorenjska kulturna srečanja v letu 1989 VEČ IZOBRAŽEVANJA ZA LJUBITELJE Kdor kolikor toliko redno spremlja ljubiteljsko kulturno dejavnost na Gorenjskem, zagotovo pozna vsaj eno, če ne več oblik sodelovanja gorenjskih Zvez kulturnih organizacij ali krajše, ZKO-jev. Manj ljudi pa ve, da je povezanih kar sedem občin, saj se po kulturni plati vključujeta tudi kamniška in domžalska občina. Pa ne le zato, ker slišite značilni »sem šva« vse do Trojan, ampak ker so kulturni delavci našli skupen jezik, kako spodbujati in širiti ljubiteljsko kulturno delo in njegove rezultate, predvsem pa seveda najkvalitetnejše, tudi preko občinskih meja, na področni — gorenjski ravni. rezultat dogovorov o sodelovanju med Gorenjsko in Obalo na kulturnem področju. Škoda je le, da se v akcije in prireditve slabše vključujejo predstavniki koroških kulturnih zvez, pa čeprav je še pred nekaj leti kazalo, da je sodelovanje s Slovenci onstran Karavank steklo že brez težav. V mladem letu je torej dovolj časa in priložnosti, da se prebudi tisto, kar je zaspalo, razvija tisto, kar se je komaj pred nedavnim porodilo, in da se poglobi in razrase tisto, kar je že dobro pognalo korenine. V letu 1989 bo Revija odraslih pevskih zborov v Kranju, Revija mladinskih in otroških zborov v Tržiču, Srečanje pihalnih orkestrov v Škofji Loki, Srečanje instrumentalnih skupin v Kamniku, Srečanje odraslih gledaliških skupin v Tržiču in mladinskih na Jesenicah, kjer bo tudi Srečanje folklornih skupin, Srečanji lutkovnih in likovnih skupin pa bosta v Domžalah. Kranj bo gostil gorenjske plesne skupine in organiziral strokovno ekskurzijo za likovnike, v Radovljici pa bo Srečanje otro- Kar šestnajst različnih srečanj je na vsakoletnem programu gorenjskega združevanja. Srečujejo se pevci, od najmlajših, do upokojencev, gledališčni-ki, lutkarji, folkloristi, plesalci, godbeniki, literati, likovniki, fotografi in filmarji. S pregledom njihovega dela se je moč seznaniti vsako leto v drugi občini, saj po dogovoru med gorenjskimi občinami prireditve kolobarijo. Če lahko za prireditve rečemo, da z manjšimi izjemami (v letu 1988 ni bilo treh srečanj — malih vokalnih skupin, instrumentalnih skupin in pionirskih gledaliških skupin) uspešno potekajo in se ob prizadevanjih in trudu organizatorjev tudi kakovostno razvijajo, pa je treba priznati, da druga, zelo pomembna naloga — izobraževanje — še vedno ne dosega zastavljenih ciljev. Morda so tu še najuspešnejši gledališčniki s stalnimi seminarskimi oblikami. Tako za večino seminarjev področnega značaja še ne vemo, ali bodo, niti kdaj in kje. Zato pa so že znani kraji, ponekod pa tudi termini, kje in kdaj bodo letošnja gorenjska srečanja. O tem so se dogovorili predstavniki vseh sedmih občinskih ZKO na decembrskem sestanku v Radovljici. Tako bo že prvo letošnje srečanje 13. januarja v Domžalah, kjer se bodo srečale male vokalne skupine. Tokrat bo prvič gost skupina, ki bo zastopala ZKO Obale kot prvi oprijemljiv ških folklornih skupin in Srečanje foto in filmskih skupin. V Škofji Loki se bodo srečali mladi literati, upokojenci pa si bodo zapeli na Jesenicah. Letošnje leto bo koordinator dela gorenjskih zvez Zveza kulturnih organizacij občine Domžale. Tomaž Bole KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše danes, v torek, ob 18. uri odpirajo zgodovinsko razstavo Gradovi na območju Kranja. V Prešernovi hiši je odprta razstava fotografij Marjana Mira Dobovška. V Stebriščni dvorani Mestne hiše Breda Klemenčič razstavlja unikate ročnih pletenin. V Prešernovem gledališču ta teden poteka drugi del abonmajskih predstav. Gostuje Mestno gledališče ljubljansko s predstavo Lope de Vege La discreta enamorada. Jutri, v sredo, je predstava za red sreda H. V dvorani Glasbene šole bo danes, v torek, ob 20. uri koncert Vesne Stankovič - violina in Tatjane Surev - klavir. JESENICE - V Kosovi graščini razstavlja steklene izdelke Ljubica Ratkajec Kočica. ŠKOFJA LOKA - Danes, v torek, ob 17. uri vodi uro pravljic v Knjižnici I. Tavčarja Marija Lebar. Jutri, v sredo, ob 18. uri bo Robert Potokar v večeru z diapozitivi govoril o New Yorku. Stalne zbirke Loškega muzeja so odprte ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. RADOVLJICA - V četrtek, 12. januarja, ob 19.30 bo v knjigarni Državne založbe Slovenije na Cankarjevi cesti Januša Beravs predstavila knjigo Trenutki tišine. ŽELEZNIKI - V salonu Alples je odprta razstava del članov likovne skupine Iskra Železniki. LJUBLJANA - V Mali galeriji na Titovi cesti danes, v torek, ob 19. uri odpirajo razstavo slik ljubljanskega umetnika Sergeja Kapusa. APZ France Prešeren in Slovenicum KONCERTI MOZARTOVE GLASBE Ljubljana - Že 15. januarja se kot dopoldanska matineja v Slovenski filharmoniji začne prvi od cele vrste koncertov novo ustanovljenega komornega ansambla Slovenicum (sestavljajo ga člani simfoničnega orkestra). Koncerti, ki zajemajo štiri tematske sklope, se bodo odvijali kar štiri leta zapored. Za kranjski pevski zbor APZ France Prešeren pomeni sodelovanje v tem obsežnem koncertnem ciklusu pomembno priznanje. Ob ansamblu Slovenicum bodo sicer nastopali tudi številni vokalni in instrumentalni solisti, od pevskih zborov pa le kranjski. V tem letu se bo zvrstilo pet koncertov pod skupnim naslovom Mozart in učitelji, v naslednjem letu Mozart in sodobniki, v tretjem Mozart in nasprotniki, četrto pa je posvečeno skladatelju in obletnici njegove smrti. V tej obsežni glasbeni predstavitvi Mozarta bo seveda slišati tudi dela skladateljevih učiteljev in vzornikov. Razen v Ljubljani bodo koncerti tudi v Titovem Velenju, Mariboru, na Prevaljah in v Portorožu, predvidena pa so tudi mednarodna gostovanja predvsem v okviru kulturnega prostora Alpe-Ja-dran. Glasbeni dogodek prve vrste KONCERT VESNE STANK0VIĆ Kranj — V dvorani Glasbene šole v Kranju bo v torek, 10.1.1989, po vrsti četrti koncert v sezoni 1988/89. Tokrat bo nastopila violinistka Vesna Stankovič ob spremljavi pianistke Tatjane Šurev. Mlada umetnica, ki je po materi kranjskega rodu, je pri nas že nastopila. Že s šestnajstimi leti je končala srednjo glasbeno šolo v Beogradu (St. Mokranjac), nato pa je nadaljevala študij v ZDA (Cleveland, Philadelfija), kjer je kot najboljši študent prejela posebno priznanje imenovano Fritz Kreisler. Sedaj obiskuje postdiplomski študij pri Simonu Goldbergu na Juillard School of Music v New Yorku. Številne nagrade, ki jih je osvojila Vesna Stankovič tako v Jugoslaviji kot na tujem (omenimo naj samo Oktobrsko nagrado mesta Beograda, osvojena prva mesta na mednarodnih tekmovanjih v Italiji in ZDA ter uvrstitev v finale znanega tekmovanja P. I. Čajkovski v Moskvi 1986. 1.) ter koncertni nastopi v Jugoslaviji, Italiji, Franciji in ZDA, potrjujejo njen izredni talent. Program, ki sta ga glasbenici pripravili za svoj kranjski nastop, obsega sama znana dela violinske literature: Chaconno iz Partite v d-molu J. S. Bacha, popularno in virtuozno Sonato v g-molu, imenovano Vražji trilček, G. Tartinija, Mozartovo Sonato v C-duru ter efektno Introdukcijo in Rondo capricioso C. Saent-Sa-« ensa. Prav gotovo bo današnji koncert vrhunski glasbeni dogodek, ki ga ljubiteljem umetnosti toplo priporočamo. Vstopnina za koncert je 3.000 ND. Škrjanec Peter Gledališka vzgoja ali KAKO SE JE TREBA IGRATI GLEDALIŠČE Kranj - Sprva je kazalo, kot da na ponudbo iz Prešernovega gledališča ne bo na srednjih šolah nobenega odziva. Toda zdaj kaže drugače. Po zanimanju, ki ga je vsaj na šestih kranjskih srednjih šolah ugotovil režiser Prešernovega gledališča Lojze Domajnko, naj bi skupinica za gledališče vnetih mladincev po zimskih počitnicah začela pripravljati gledališko predstavo. Zanimanje za gledališko ustvarjanje najbrž pri mladih obstaja, vendar pa ni vedno v.':eh možnosti, da bi gledališko predstavo tudi ustvarili. Manjka mentorjev, kjer pa so, pa se s to dejavnostjo ukvarjajo bolj občasno. Skoda, da je tako, saj so doslej mladi na nekaterih šolah pripravili prava gledališka presenečenja. Ali pomeni, da se skupina mladih, ki ste jih zbrali, da bi ustvarili gledališko predstavo, že tudi pripravlja na gledališki poklic? »Nekateri med njimi morda že vedo, da jih zanima le gledališče, za druge pa bo verjetno to zanimiva izkušnja, novo znanje,« meni režiser Domajnko, ki je za gledališki poskus izbral delo Luigija Pirandella Šest oseb išče avtorja. Kot je razumeti, skupina mladih ni le igralska ekipa? »Seveda ne. Skupina bo prevzela prav vse naloge, ki jih zahteva predstava - od scenografije, kostumov, glasbe, koreografije, dramaturgije in kar je še drugih povsem k predstavi pripadajočih opravil.« Tudi režija sodi zraven? »Tudi, če se bo le kdo ogrel za to. Skratka gre za zanimivo igro, v kateri se bodo mladi srečali z vsemi gledališkimi nalogami, spoznali bodo vse, kar je treba vedeti o nastanku gledališke predstave - in to tako, da jo bodo samo naredili.« In kje se boste igrali gledališče? »V gradu Kieselstein.« Ali bo premiera tudi tam? »Na odru Prešernovega gledališča bo, taka je vsaj obljub bo vse po sreči, bo to maja.« Ce L. M. ureja LEA MENCINGER @mMmm£$aiLA&6. stran Torek, 10. januarja 1989 MESNATO TELESNO POŽELENJE Gor. Glas, 30.12.1988 Navado imam, da začnem pismo s »spoštovani«, kar mi pa danes ne gre prav od rok z ozirom na zadnjo številko »Glasa«. Videti je, da imate izredno domiselne novinarje, ki za novoletno številko niso mogli izbrskati iz svojih podstrešij kaj boljšega, kot prispevek o pornografiji. Mogoče se vam bo celo posrečilo, da s tem pridobite novih naročnikov, jaz s tem dnem Glas odpovedujem Minka Kolman Begunje 11 Spoštovani! Upam, da ste prvič in zadnjič objavili tako prostaški članek, kot je ta v Glasu št. 100 na strani 20. Če vam je do takih Člankov, jih tiskajte v brošuri in ponudite ustreznim bralcem. Naš ljubi Gorenjski glas pa naj bo tak, kot je bil doslej. Smo sami stari naročniki (po letih in stažu), ga radi beremo, a take svinjarije pa ne. Tovariško Vas pozdravljamo LoO t*. r^ii %^^u .itjDJUjfi fcJt'V *** i i J/l). Pozdravljeni! Pišem s staro kmečko roko, pa ne bi pisal, če ne bi bil v prejšnjem »Glasu« objavljen tako svinjski in nespodoben zapis »Mesnato telesno poželenje«. K sreči sem dobil jaz prvi pri hiši časopis v roke, da sem to stran takoj ven vzel in skril, da ne bi ostali pri hiši tega videli in brali, da se ne bi njim duše umazale. Sam sem polovico zapisa prebral, pa sem nehal, ker mi je šlo na bruhanje. To stran vam pošiljam na uredništvo nazaj obenem pa postavim odgovornemu uredniku vprašanje, ali on kaj pogleda preden se Glas tiska, kaj bo v njem pisalo, če je za to postavljen, da naj se zaveda, da je Glas glasilo socialistične zveze ne pa pornografska svinjarija, kakršen je »Kaj« in temu podobne pacarije. Andrej Demšar Studeno 28 Železniki Spoštovani, že nekaj časa vam mislim napisati nekaj vrstic. Zadnje čase prebiram Glas bolj natančno, ker je vsebinsko vedno boljši. Všeč so mi Odprte strani, pri rubriki Kultura pogrešam malo več širine, na splošno pa sem s časopisom zadovoljna. Vendar sta me dve decembrski številki vznejevoljili, in sicer številka, v katerem neki bralec piše, kako se mu je godilo pred dnevom re- publike v Kranju zaradi napačno parkiranega avtomobila. Na koncu svojega članka bralec omenja, da, Jezus pravi, da bodo prišli v nebesa tisti, ki so »ubogi na umu« in kakšna krivica je to. Misel je vzeta iz Jezusovih bla-grov, vendar ni natančno izražena. V nebesa ne bodo prišli »ubogi na umu«, ampak »ubogi v duhu«, kar pomeni tisti, ki niso »lakomni«, to je tisti, katerim bogastvo ni cilj in smisel življenja. V slabo voljo me je spravila tudi novoletna številka Glasa zaradi članka o pornografiji. O tej stvari bi se bilo treba res pogovarjati, vendar ne na način, ki žali človeka, moškega in žensko. Pisati, da potrebujemo bordel, je neodgovorno v. času, ko razsaja AIDŠ in ko je vse človeštvo že precej razčlovečeno. Zakaj je bilo treba s konkretnimi primeri ljudi še bolj poniževati, kot smo že ponižani v mnogih filmih in revijah. Preveč spoštujem človeka in tudi njegovo spolnost, da bi lahko mirno prenesla take stavri. Če bi članek nakazal pot do zdravih medsebojnih odnosov, bi imel še kakšen smisel, tako sem pa imela občutek, da ste novoletno številko Glasa umazali, kot bi praznično pogrnjeno mizo pobruhali. Vse to sem napisala dobronamerno. Želim vam veliko uspehov pri nadaljnjem delu in čim manj nerodnosti. Urška Snedic Spoštovani! Vaš časopis Gorenjski glas rada prebiram. Imam ga za solidnega in dostojnega, ko pa ste objavili članek »Mesnato telesno poželenje« ste ponižali človeško dostojanstvo. Zdi se mi zelo grdo, da vaš časopis kaj takega objavi. Tako so se zgražali mnogi, s katerim sem govorila. Mislim, da je Gorenjski glas, ki ga lahko bere vsak otrok, in ne revija VROČI KAJ? Vaša naročnica iz Trstenika Spoštovano uredništvo »Gorenjskega glasa« Oglašam se Vam kot stara naročnica (oziroma naročnik je mož). V našo hišo prihaja Gorenjski Glas že 34 let. Tudi moji otroci imajo naročenega. Vsak torek in petek ga težko čakam, zdi se mi, da je nepogrešljiv. Kar pa ste napisali, dragi novinar Vine Bešter, v petek pred novim letom, pa mislim, da v Glas prav nič ne sodi. Kdor želi brati pornografijo, naj kupi »Kaj« ali pa vsaj »Anteno«. Če imate Vi novinar vine Bešter mladino in kulturo, jo učite kaj bolj pametnega. Toliko vsi znajo, da zaradi neznanja v spolnosti slovenski narod ne bo propadel, za same užitke bodo pa že znali poskrbeti tudi brez nauka v »Glasu«. Učite jih rajši pozdravljati na cesti in v avtobusu odstopiti sedež starejšemu človeku. Če kinematografi vrtijo take filme, naj jih. Jaz nisem v tem oziru prav nič starokopitna, samo v »Gorenjski glas« pa to ne sodi. Mislim, da nisem edina bralka »Glasa«, ki jo to moti! Pa lep pozdrav! M. D. iz Železnikov ŠE SO DOBRI LJUDJE Rada bi se po tej poti zahvalila dežurni ekipi Zdravstvenega doma Kranj, ki je bila v službi 16. 12. v popoldanski izmeni. Moja mama se je kratek čas slabo počutila, nato pa izgubila zavest. Takoj je bila prepeljana kar z osebnim avtom v Zdravstveni dom Kranj, saj nismo mogli čakati na rešilca ali zdravnika. V dežurno ambulanto smo jo pripeljali v globoki nezavesti. Dežurni zdravnik dr. Belehar je takoj ugotovil: srce se je ustavilo, vsa ekipa, sestre, reševalci, vsi so mu pomagali, borili so se za njeno življenje. Stala sem nekaj časa pri vratih v ambulanto, zato lahko rečem, da so se zelo trudili in veliko naredili, da jo rešijo gotove smrti. Vem, da svojci ne smejo v ambulanto, vendar je včasih prav, da vidijo, kaj vse so naredili pa včasih vse zaman. Pri moji mami je bil njihov trud poplačan. Ko so ugotovili, da je sposobna za prevoz, sta jo dr. Belehar in zdravnica spremljala v bolnišnico na Golnik. Tam je bil dežurni zdravnik dr. Drinovec, ki je tako hitro ukrepal. Priklopili so jo na spodbujevalec srca, kajti srce se je zopet ustavilo. Sestra na Golniku pa je rekla, v najboljših rokah je, ne morete si želeti boljšega zdravnika. Res, stanje se je hitro boljšalo. Vsem, ki ste pomagali naši mami, da je ostala živa, se iskreno zahvaljujem. M. Zadražnik v imenu svojcev Lombarjeve mame IZ ZGODOVINE' 1 1NOB (39) Ivan Jan Začetek 1943: Gorenjski odred pokriva vso pokrajino S 26. decembrom 1942 so bile ukinjene grupe odredov in tako tudi Gorenjska - 1, ustanovljene pa so bile operativne cone, in sicer štiri. Gorenjska je odtlej spadala pod III. cono — Alpsko in dotedanji grupni komandant Stane Stare — Fazan (bil je le kratek čas) je postal namestnik komandanta te cone. Hkrati s temi spremembami je dotedanji grupni štab postal štab Gorenjskega odreda. V njem so bili tovariši: Stane Stare — Fazan, komandant, Vinko Hafner — Ravnik, politkomisar, Stane Kersnik — Jelovčan, namestnik komandanta, Stane Bizjak — Kosta, namestnik politkomi-sarja. Člani dotedanjega odrednega štaba (Biček, Verdnik...) so bili postavljeni na druga mesta. Ukinjen pa je bil tudi Kokrški odred. Njegov 1. bataljon — Kamniški je bil priključen IV. operativni coni — Štajerski, skupina 2. bataljona — Kokrškega, ki je glavnino izgubil septembra v Udinem borštu, pa je prešla pod poveljstvo novega Gorenjskega odreda. Ta skupina je bila vse prve mesece edina partizanska enota v Karavankah vse od Begunj do kamniških planin in se je zaradi razredčenosti partizanov in stalnih zasledovanj v času, ko je prebivalstvo zajela malodušnost, le stežka ob- držala. Kljub začetku nemške mobilizacije dolgo ni pridobila nobenega novinca. Z začetkom 1943. leta se je torej začelo obdobje, ko je vso Gorenjsko moral pokrivati Gorenjski odred, ki pa je tedaj premogel le tri oslabljene bataljone: Poljanskega, Gregorčičevega in Stražišarjevega — ter omenjeno skupino pod Storžičem, vsega skupaj okoli 300 borcev. Začetek 1943 poleg novih žrtev v odred-nem štabu itd. pa je hkrati tudi prelomni čas, kajti okupator je na poglavitnih frontah (Sta-lingrad, Sev. Afrika) začenjal dobivati uničujoče udarce. Zaradi vse hujših zagat so Nemci začeli z že večkrat omenjeno mobilizacijo gorenjskih fantov. Kakšne naloge je Gorenjski odred skupaj s političnimi delavci dobil v zvezi s protinemško mobilizacijo, je bilo povedano v zapisu ob Kidričevem obisku na Gorenjskem (23. 12. 1988). Tako je bila kljub zimi, a brez obljubljene pomoči iz Ljubljanske pokrajine, osnovna naloga gorenjskih partizanov pač mobilizacija. Le-ta naj bi po eni strani okrepila partizanske vrste, po drugi pa preprečila nemško mobilizacijo. Vendar je v prvih mesecih tega leta večino fantov pobrala nemška mobilizacija, kajti vsak odhod kakega fanta k partizanom, je bil povezan z nasiljem nad njegovo družino. Poleg tega pa preslabotne partizanske enote niso^ uspele razpresti zadosti zvez s fanti. Prihodnjič: Pomen nemške in partizanske mobilizacije <3 DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ 64000 KRANJ Po sklepu zbora delavcev Delavske univerze Tomo Brejc v Kranju z dne 12. 12. 1988 komisija za prodajo stanovanja delovne organizacije objavlja razpis JAVNE DRAŽBE za prodajo stanovanja v družbeni lasti Prodajalec: Delavska univerza Tomo Brejc, C. Staneta Žagarja 1 v Kranju. Opis stanovanja: stanovanje je v ulici Jaka Platiše 3 v Kranju, velikost stanovanja je 38 m2, zgrajeno pa je leta 1982. Izklicna cena: 132.955.040 din Prodajalec si pridružuje pravico, da ceno valorizira na vrednost na dan javne dažbe. Kupnino je treba plačati v roku 30 dni po sklenitvi pogodbe. Javna dražba se izvrši dne 25. 1. 1989 ob 11. uri v prostorih prodajalca. Interesenti za nakup stanovanja morajo plačati ob pričetku dražbenega naroka predložiti potrdilo o plačani kavciji prodajalcu. Kavcija znaša 10 % izklicne cene. Kavcija se plača na račun prodajalca štev. 51500-723/1-30325. Interesenti se lahko seznanijo o podrobnejših pogojih za nakup do družbenega naroka v tajništvu Delavske univerze to-mo Brejc Kranj, Staneta Žagarja 1. Postopek javne dražbe se opravi v skladu z določili zakona o prometu nepremičnin in ob smiselni uporabi pravnih pravil nepravdnega postopka. DOMPLAN KRANJ TOZD STANOVANJSKA DEJAVNOST Delavski svet razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. VODENJE ENERGETSKEGA ODDELKA 2. VODENJE STANOVANJSKEGA ODDELKA Za uspešno opravljanje razpisanih nalog morajo kandidati poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod L: visoka ali višja strokovna izobrazba strojne smeri, 5 oz. 7 let delovnih izkušenj izpit za delo v energetskih objektih Pod 2.: visoka ali višja strokovna izobrazba gradbene, pravne ali organizacijske smeri, 5 oz. 10 let delovnih izkušenj na področju stanovanjskega gospodarstva Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Na razpisana dela in naloge bodo kandidati imenovani za mandatno obdobje 4 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov DOMPLAN KRANJ, TOZD STANOVANJSKA DEJAVNOST, Cesta JLA 14, v roku 15 dni po objavi. O uspehu izbire bodo kandidati obveščani v 15 dneh po izbiri. INTEGRAL DO SAP LJUBLJANA, TOZD Medkrajevni potniški promet, delavnice in turizem 64270 JESENICE Integral, DO SAP Ljubljana, TOZD Medkrajevni potniški promet, delavnice in turizem Jesenice objavlja prosta dela in naloge TURISTIČNEGA REFERENTA Pogoj: IV. stopnja strokovne izobrazbe trgovske ali druge ustrezne smeri, pasivno znanje tujih jezikov - zaželje-na nemščina in italijanščina, eno leto delovnih izkušenj. Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za določen čas, za zimsko sezono 1988/89, s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih zaposlitev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: INTEGRAL, TOZD Medkrajevni potniški promet, delavnice in turizem Jesenice, Titova 67. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po poteku roka za zbiranje prijav. Slavka Šarčevič IZ BELEŽNICE SOCIALNEGA DELAVCA Rekla sem mu, če je tako, naj mi pove, kar misli, da je potrebno. In Milan je začel svojo izpoved: »Prišel sem k vam, da mi daste denar, ker sem brez službe, ker imam dva otroka, a denarja ni.« Dalje ni prišel, zato sem ga prosila, naj mi pove, od kdaj je brez dela. »Veste, bil sem redno zaposlen. Imam več kot dvajset let delovne dobe. V službi sem vedno delal za tri. Za tri, da veste! A nekoč je prišel šef ravno, ko smo malo pili in me je dal takoj na disciplinsko. Na disciplinski komisiji so mi rekli, da se naj grem zdravit, a jaz sem rekel, da sem zdrav in da se nima za kaj zdraviti. Dali so mi knjižico. Sedaj sem več mesecev brez zaposlitve. No j a, saj delam uredništvo tel. 21860 tu in tam, da zaslužim kakšen dinar in vsak dinar dam ženi. Sedaj je sneg in ni nikjer dela in tako tudi denarja ni. Žena mi je rekla, naj grem od hiše, ker je dovolj, da sama preživlja otroka, ne more še mene. No, in tako sem sedaj prišel k vam, da mi pomagate, da mi daste kaj denarja. Zato sem prišel k vam,« je končal svojo pripoved in se smehljal. Ko je umolknil, sem mu rekla, da sva se midva že videla pred časom, in da sem mu že takrat svetovala zdravljenje alkoholizma, a da je odklonil. Gledal me je in rekel, da se tudi on spomni, in da mi je že takrat rekel, da zdravljenje ni potrebno, ker lahko sam preneha piti in tudi bo prenehal piti, je ponovno pribil. Vedno ista pesem teh mojih alkoholikov, ko se trkajo po prsih in govorijo vsi isto, prav vsi: da ni- so alkoholiki, da lahko sami prenehajo piti, če le hočejo, marsikdo mi je že rekel, da me bo tožil, ker pravim, da je alkoholik, in tisto njihovo večno »da naj se zdravijo tisti, ki so potrebni zdravljenja, tisti, ki se valjajo po jarkih »in tudi Milan je bil eden izmed njih, ko mi je med drugim svetoval še to, da naj pošljem na zdravljenje tiste, ki so res pijanci in jih denarno podpiram. Milana sem zvabila od priljubljene teme »kako bo prenehal piti« in mu rekla, naj pogleda, kako je z njim, da za zdaj ne bova mogla ničesar storiti za tiste druge, da se morava ustaviti pri njem, ker je ta trenutek pač on pred mano in me prosi pomoči. Milan me je gledal in v očeh se mu je začela nabirati mokrota, ki je ostala v očesnih duplinah, on je le malo posmrkal in me gledal, gledal in molčal. Spomnila sem se preteklosti in tako mi je tistega dne tudi povedal, da je dolga leta delal, da je delal na dokaj odgovornih delovnih mestih in da je počasi drsel vse niže in niže, vse dokler ni pristal na najnižjem delovnem mestu pa ni bil za to kriv on, je poudarjal. On se je vedno boril za pravico in to mu je bilo v škodo. Oh, sem si mislila, kako nesposoben je alkoholik objektivno ocenjevati lastno življenje. Vsega so vedno krivi drugi in tako so drugi krivi tudi za to, da je Milan obstal kot smetar na smetišču odpad- kov. Mislila sem, ali res niso tudi drugi krivi, da je Milan obstal tako nizko, tako skrajno nizko? Ne, je kričalo v meni, ni kriv samo Milan, če ni bilo nikogar, ki bi ga takrat, ko je začel Milan drseti, ustavil tam nekje sredi drsenja, mu ponudil roko, ga pravočasno pripravil za zdravljenje alkoholizma in ga ponovno usposobil za odgovorno življenje. Takrat ni bilo nikogar, tudi njegove žene ne, saj bi morala vsaj ona pravočasno preprečiti moževo propadanje. Poznala sem Milanovo ženo. Ona je obstala na družbeni lestvici tam, kjer je bila, in se, ne vem zakaj, tako zelo sramovala moža alkoholika, da je njegov alkoholizem prikrivala pred vsemi, pred sorodniki, svojimi sodelavci, skratka pred vsemi. Da bi sama stopila na SOCIALO, ne tega pa ne, to ji je bilo pod častijo. In tako je tudi ona mirno gledala možev propad vse do tistega dne, ko mu je tako do kraja propadlemu odprla vrata in rekla: »Marš!« Milan je sedel pred mano in ni vedel, o čem razmišljam. Mislil je le na to, ali bo dobil kaj denarja, da bi ga nesel ženi in si s tem ponovno odprl vrata domov. (SE NADALJUJE) Torek, 10. januarja 1989 ZA DOM IN DRUŽINO. IZ ŠOLSKIH KLOPI 7. STRAN - m&BStS&S&GLAB DoMAGlfZDRAVNI OVES, NEPOGREŠLJIV V DIETNI PREHRANI Zdravilni učinek ovsa je upoštevanja vreden in je še premalo cenjen, čeprav se zanj zelo zavzemajo vsi najpomembnejši ljudski zdravniki. Že Paracelsus je hvalil oves kot eno najboljših in najbolj zdravih živil, Mattioli je v različnih receptih priporočal oves, v zadnjem času pa je bil Kneipp njegov veliki zagovornik in je pel največjo hvalo zdravilni moči te vrste žita. Vendar je ta zdravilna rastlina le počasi in obotavljivo dobila svoje posebno mesto v pisani vrsti naših zdravilnih rastlin. Zato je prav, da spomnimo, da sodi oves k najpomembnejšim zdravilnim rastlinam, kar jih raste v naših krajih. Pri naštevanju zdravilne vrednosti začnimo s tem, da mu pripada posebej vidno mesto v prehrani bolnikov. Redkejši ali gostejši sluz iz ovsenih kosmičev ni samo ena izmed najbolj zdravih in koristnih jedi, ampak tudi eden od najboljših dietnih obrokov. Za rekonvalescente, ki so bili operirani na želodcu ali črevesju, skoraj ni boljše hrane, kot je oves, pripravljen v najrazličnejših oblikah. Tako kuhajo med drugim oves z mlekom v kašnato jed različne gostote ali pa kuhajo ovseno kašo z vodo ter dodajajo mleko ali mrzlo smetano šele pri pripravi jedi. Juha iz ovsenih kosmičev je priporočljiva pri bolezni prsi in grla. Pri telesni izčrpanosti po daljši bolezni pripravimo naslednjo jed: 1 jedilno žlico ovsene kaše ali ovsenih kosmičev damo v 1/2 litra vode, pustimo stati 1/4 ure in na koncu dodamo medu in nekaj limoninega soka. Tako pripravljeno jed jemo počasi po žlicah. Tudi naslednja pijača je zelo poživljajoča in krepilna: 2 litra ovsa 8- do 10-krat operemo v sveži vodi, nato pa napol skuhamo v 3 litrih vode in takoj odcedimo. Ko se izvleček primerno ohladi, ga osladimo z medom. To pijačo pijemo po požirkih a? ves ^an- ^ omenjenimi jedrni in pijačami lahko ob rednem uživanju dosežemo viden uspeh celo pri jetiki, povrhu pa ne pomagajo samo pri premagovanju nevarnih kriz, ampak tudi vplivajo na obnavljanje celotnega organizma. S tem veliko prispevajo k ozdravljenju. Sodobna dietna kuhinja pozna celo vrsto zelo pestrih ovsenih dietnih jedi. Le-te so postale nepogrešljive kot trajna ali krepilna dieta pri zdravljenju želodčnih čirov in čirov dva-najstnika. Nadalje: - kot varovalna dieta pri boleznih žolčnika, pri zlatenici in °b koncu zlatenice ter vseh komplikacijah, ki jo spremljajo, - kot varovalna dieta pri vnetju želodčne sluznice in kot dietna hrana pri kroničnem zaprtju ali pri kronični driski, ■ kot varovalna dieta pri revmi, ledvičnih boleznih in boleznih krvnega obtoka in ne nazadnje kot dietna hrana pri sladkorni bolezni. Iz zbirke Paša za oči in usta SLADICE ■ MALO DRUGAČE Založba Mladinska knjiga je pred kratkim poslala na trg prvo knjigo iz njihove nove zbirke Paša za oči in sicer o sladicah. Tej bodo sledile še knjige o mesu, biohrani, zelenjavnih jedeh, začimbah in podobnem. V knjigi Sladice tokrat malo drugače je predstavljena vrsta posladkov, ki jih odlikuje preprostost, hitra priprava in ne nazadnje velik delež sadja, mleka, jogurta pri tem, kar sladicam povečuje prehransko vrednost. Za pokušino objavljamo dva recepta, primerna tako za obogatitev včasih slabšega kosila ali pa kot dodatek na praznično mizo. ZDROBOV JOGURT S SADJEM Pol litra mieka, ščepec soli, 60 g zdroba, kozarček jogurta, 50 g pistacij ali lešnikov ali mandljev, 60 do 80 g sladkorja, breskve iz kompota, 4 žlice jagodnega (višnjevega akli ribezovega) pireja ali marmelade. Mleko osolimo in zavremo, vanj umcšamo pšenični zdrob ter kuhamo na majhni vročini. Kuhanemu zamešamo sladkor, pistacije ali sesekljane lešnike ter lonček jogurta. Nadevamo v široke kozarce ali skodelice, na vsako denemo breskev iz kompota ter okrasimo s sladkim pi-rejem ali marmelado. SKUTNA ŠARLOTA Pol kg skute, 2 žlici ruma, 100 g sladkorja, breskve iz kompota, 10 listov želatine, 16 otroških piškotov. Skuto zmešamo z rumom in sladkorjem. Breskve odcedimo in zmečkamo v pire ter vse zamešamo v skuto. Želatino namočimo po navodilu, raztopimo in vmešamo v skuto. Dno modela za žolico ali za narastke obložimo z malo skute, ob robu obložimo s piškoti in nato do vrha napolnimo model s skutno mešanico. Postavimo čez noč v hladilnik, naslednji dan stresemo na krožnik in okrasimo s sadjem in stepeno smetano. L. M. ŽE JANUARJA MISLIMO NA SEME Med najpomembnejšimi januarskimi opravili je nakup zele-njadnih semen, da bodo pravočasno na voljo za pomladno setev. Kdor nakupuje semena šele takrat, ko je že čas setve, se ne sme čuditi, če je že ta ali ona dobra sorta razprodana. Tudi prepozna naročila povzročajo samo zmedo in vrtnik je zaradi svojega odlašanja v stalni nevarnosti, da bo moral zaradi prepozne dobave semena spremeniti setveni načrt ali celo izgubiti zgoden pridelek zelenjave. Koristno je, da si po možnosti čimbolj natančno izračunamo, koliko posameznih vrst semena bomo potrebovali. Če si nakupimo več semena, kot ga potrebujemo, je ostanek za drugo leto največkrat popolnoma neuporaben, ker večina semena izgubi velik del kalivosti. Prav tako pa je neprijetno, če nam pri setvi semena zmanjka. Seme nekaterih zelenjadnic je le kratek čas kalivo, zato ga nakupimo le toliko, kolikor ga bomo v eni setveni sezoni porabili. Seme čebule, pora, drobnjaka, črnega korena in šetraja dobro kali samo prvo leto. Zato je prevelika zaloga teh semen nepotrebno zapravljanje. Preden nakupujemo seme, preglejmo morebitne stare zaloge. Seme, za katero smo prepričani, da je izgubilo velik del kalivosti, vržemo proč. Nekatere vrste semena ostanejo več let kaliva, če jih pravilno hranimo. Seme mora biti spravljeno v temnem, zračnem in hladnem prostoru. Na vlažnem seme splesni in ni uporabno niti za ptičjo krmo. Seme, za katere menimo, da bo še uporabno, preizkusimo na kalivost. O kalivosti semena se lahko prepričamo s preprostim kalilnim preizkusom. Najbolje je, če lahko odštejemo od zaloge semena 100 zrn in jih razporedimo na pivnik v plitkem krožniku. Pivnik mora biti vedno vlažen in toplota prostora, kjer preizkušamo, naj znaša okoli 20 stopinj C. Od fižola, graha in drugih večjih semen jih odštejemo po 50. Kar je manj je premalo za ugotavljanje kalivosti. Ko semena kalijo, jih sproti odstranjujemo in zapisujemo, koliko zrn je vzklilo; tako določimo odstotek kalivosti. O NAPREDKU SO REKLI Nemir je nezadovoljstvo, a nezadovoljstvo je prvi korak k napredku. Pokažite mi povsem zadovoljnega človeka in pokazal vam bom neuspeh. .Edison Razumen človek se prilagaja svetu, nerazumen uporno prilagaja svet sebi. Zato je ves napredek odvisen od nerazumnega človeka. Shavv PRAV JE, DA VEMO Med je naravno in najboljše sladkorno živilo. Vsebuje 20 odstotkov vode, 75 odstotkov naravnega invertnega sladkorja, 5 odstotkov pesnega sladkorja, 0,1-2 odstotka organskih kislin (jabolčno, vinsko, citronovo in mravljinčno), 0.15 odstotka rudninskih snovi in 0,30 odstotka dušičnih spojin. Med je lahko prebavljiv, okusen in zdravju koristen. Posebej okusen je svež cvetlični med. Med se zgosti, ker kristalizirajo v njem sladkorji. Sadni sladkor in organske kisline, ki jih med vsebuje, vplivajo ugodno na delovanje črevesja. Razen tega je med živilo, ki hitro povrne izgubljeno moč. Iz njega pripravljamo tudi okusno pecivo in pijače. PET MINUT ZA BOLJŠI VIDEZ KO SO NOHTI BREZ LESKA V posodico za kremo damo 50 g limoninega soka, 10 g čistega glicerina in 1 g benzojeve tinkture, dobro zmešamo. Vsako jutro namažemo nohte s kremo in pustimo nekaj minut. Zmaga mrtvega bataljona Učenci iz gorenjskih osnovnih šol so tudi lani pisali spise na temo Zmaga mrtvega bataljona. Najboljšega jeoo oceni žirije napisala Barbara Rakovec iz osnovne šole Staneta Žagarja v Lipnici, ki ga je tudi prebrala na spominski slovesnosti na Pokljuki. Mi pa objavljamo drugouvrščeni spis Tomaža Malovrha iz osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju. Ker je precej dolg, smo izbrali odlomek. Pokrajina spi, z njo hotel, v hotelu borci. Zajedajoč mir se plazi naokoli moreče ter dušeče kakor sovrag na pohodu. Motijo ga le kri-1 živali, ki si iščejo hrano po zasneženi pokrajini. Z bližnje smreke ^e oglaša čuk. Čudno, kot da hoče nekaj reči. Vpije, kriči, njegovi h 1-SG kot odmev širijo okoli ter režejo mir, ki vlada okolici. Navse-aanje tudi on utihne. Njegove klice spokojna tišina vsesa vase. Si-o-crni dim se gosto vali po pokrajini ter širi blag duh po toplini v ov'lt™ ozra^u- Nekdo je ta duh zavonjal. Vonj se ga je kot kača u ter ga po svoji mračni poti pripeljal do svojega nesrečnega izvina ^,enadoma blago ozračje pretrga pok ter zdrami partizane. Še Pol omotični v svojih lepih sanjah grabijo po tem "prekletem" kaf2^ ter se zacuQ,eno spogledujejo, češ, kaj neki naj bi to bilo. Le sa ^7 vra8 bi si drznil seči v njihove misli in jih odtrgati iz lepih na*1 h krut' resničnosti? Nihče drug kakor tista večna mora naših kat ov,vt'sta človeška sila, žejna krvi, žejna ozemlja ter orožja, s gn- rim že nekaj let seje žalost ter pogubo. Kdo drug kot Nemci, ve-zajedalec ozemlja, ki grize in grize ter si nazadnje polomi zobe na najslajšem kraju. MORDA NISTE VEDELI KDO GRE Z NAMI Kruh Ali je kdo že razmišljal, od kod taka beseda za živilo, ki ga potrebujemo vsak dan. Peter je povedal, da je pri njih doma nekoč zaradi praznikov zmanjkalo kruha. Tudi kvasa ni bilo pri hiši, zato je morala mami zjutraj in zvečer skuhati žgance, za malico pa so jedli piškote. Lačni sicer niso bili, vendar žganci in piškoti niso kruh. Pri Mitju, ki je doma iz velike družine, imajo še lepo kmečko navado, da pečejo kruh doma, v veliki krušni peči. To slovesno delo opravlja stara mama. Vsak izmed petih otrok pa dobi kepo testa, iz katere oblikujejo svoj hlebček. Ko mama vzame kruh iz peči in namaže skorjo z maslom, zadiši po vsej hiši. Mitja pravi, da je njihov kruh slasten in sočen, ne posuši se takoj drugi dan. Povprašali smo nekaj starejših ljudi, kaj jim pomeni kruh. Pa so nam povedali takole: Kjer kruha ni, tam se prepir rodi. Kruh je dar božji, ki ga premalo cenimo. Če nam je nekoč padel košček kruha na tla, smo ga pobrali in poljubili. Joj, da le ne bi bili kruha lačni! Novinarski krožek na razredni stopnji OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas Moj oče pri vojakih Ali res živijo papige, ki ne morejo leteti? Tako je! To je papiga kakapo ali sovja papiga, ki živi le še na Severnem otoku Nove Zelandije. Ime sovja papiga je dobila zaradi svoje podobnosti s severno snežno sovo. Ta papiga uporablja krila le za skok z veje na vejo, po deblu pa lahko kvečjemu spleza. Kis, kis, kis Na pomladansko Glasovo turo po Sloveniji bomo povabili tudi nekatere od vas, mladih dopisnikov. Da se ne bi pretirano ubadali z m,s»jo, kako najbolj pravično deliti sedeže v avtobusu med številna Vaša imena, bomo žrebali. Vsak mesec bomo izžrebali enega, ki bo s svoji bn de "učim, ii'u m i /.i rimu. » «.»v...w~ «~------------- „ _ °jim spisom, pesmijo, šalo, risbo sodeloval v naši rubriki, benteiu-ski izžrebanki Alenki Krt se je novembra pridružila Lavra Spik, . _ - ^ a j------1—„------« šole Petra . —• t-n:iiiiu . \lrllKl ivi l sc j<- i"'»«-■••"- — t---------- decembra pa Tamara Završnik iz 4. d razreda osnovne s *avčiča, ki je narisala, kako je bilo v Jelovici. Čestitamo! v. Kdo bo dobil tretji sedež v avtobusu? Pišite in rišite cimvec In Cln* bolje, da boste prišli na časopisno stran, v poštev za žrebanje. Te besede so mi zvenele v glavi že cel teden. Ugasnile pa so ravno takrat, ko bi morale vpiti na ves glas, ko sem šla iz šole. Mami mi je namreč naročala vsak dan, naj kupim kis, ko grem iz šole. To je potem še trikrat naročila sestri, atiju in malo je manjkalo, da ni še Črtiju, našemu psu, ki pa seveda ne mara kislih stvari. Toda... vsak dan smo vsi trije prišli praznih rok. Uboga mama se je vsako popoldne jezila, a kaj, ko ni nobena kisla beseda zalegla. Danes, v soboto pa sva se z mamico znašli doma vsaka s svojo steklenico in trikrat lahko ugibate, kaj je bilo v njih. Kis! Smejali sva se, in to ne kislo, prav sladek je bil najin smeh. Pozvonilo je. Pred vrati se je po- javil oče, ki je trdil, da ima veselo presenečenje za mamico. Ko po vsem trudu nisva ugotovili, je izza hrbta privlekel KIS! In ko je sestra kot vedno prišla domov vsa utrujena, se je tudi ona morala nasmehniti, ko je ugotovila, da edina ni kupila kisa. Smejali smo se zelo dolgo, morda so se smejale tudi štiri steklenice kisa, ki so stale na mizi. Nina Zemljak, 4. c r. OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled " Moj oče je služil vojaški rok eno leto. Pol leta je obiskoval šolo za rezervne oficirje v Sarajevu. Takoj po prihodu je dobil vojaško obleko in orožje. Dobil je puško z bajonetom, pištolo in municijo. Drugo polovico leta je služil vojaški rok v Puli. Bil je v finančni službi mornarice. Nosil je modro uniformo, belo kapo z napisom mornarice in belo modro črtasto majico. Pri vojakih je bilo za očeta najmanj prijetno zgodnje vstajanje, postiljanje in čiščenje orožja. Simon Rozman, 3. č r. OŠ Matije Čopa Kranj Sreča Pri razredni uri smo se pogovarjali o sreči. »Kdaj ste srečni, zadovoljni, veseli, kaj se vam zdi lepo?« nas je vprašala tovarišica. In to je nekaj naših odgovorov. Srečen sem bil: poleti, ko sem nosil kratke hlače; ko sem z ati-jem peljal traktor; ko je bil Miklavž; ko sem delal drevešček; kadar hodim po gozdu; spomladi, ko sem zvončke natrgal; ko je priletela ptička na okno; ko Maja stegne k meni roke in me pokliče "Biba!"; ko smo klali prašiča; ko je snežilo; ko sem skočil v sneg; ko sem delala jaslice; ko je mami prinesla dojenčka; ko smo pekli gobe. Učenci iz Sorice Na ledu je veselo Ugani! Po dvorišču se sprehaja ta ošaben stric, kokice rad zasnubi ta presnet možic, (niletep) Nina Filipič, 3. b r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka Z mrazom ne pride samo sneg, ampak tudi led. Na ledu se drsamo z drsalkami. Z bratcem Juretom in mamico smo korakali proti jezeru. To jezero je bolj podobno jarku, ki meri 15 metrov v širino in 400 metrov v dolžino. Pridemo tja in vidimo: jezero je zamrznjeno! Na njem se drsajo otroci. »Greš domov po drsalke?« vprašam mamico, ki je že ho-teia nekaj reči. V varstvo mi je zaupala bratca Jureta, ki je skakal po ledu. Mamica se je kmalu vrnila z drsalkami, ki mi jih je dala na nogo in zavezala. Dvignil sem se in se malce negotovo zapeljal po ledu. Slo mi je! Začel sem "šibati" sem in tja. Otroke, ki so se drsali, sem vse poznal. Zato smo se lovili. Lovila sta se tudi Jure in mamica. Bilo je zelo smešno. Čez čas je prišlo še več otrok in staršev. Postalo je kar napeto. Kmalu za tem smo odšli. Ta dan mi je ostal v spominu. Drsali smo še nekajkrat. Bilo je fino. Matiček Žumer, 4. a r. OŠ Matije Valjavca Preddvor /ureja HELENA JELOVČAM ©C^^IISSJJgK^GLAS « STRAN Torek, 10. januarja 1989 Trije Vovnikovi otroci so na invalidskih vozičkih Kaj bo z otroki, ko starša opešata Križe, 6. januarja - K Vovnikovim v Križe vodi hud klanec: avto ga godrnjaje zmore, pešca na vrhu močno daje sapa, kako neki pririnejo sem gor z invalidskim vozičkom? Težko, zmaje Vovniko-va mama Janka, ravno zaradi klanca so njeni trije otroci, 40-letni Mirko, 38-letna Janka in 36-letna Majda, še bolj privezani na dom. Če bi Vovnikova tedaj, ko sta gradila hišo, vedela, kakšna prihodnost čaka njune tri otroke, bi hišo najbrž postavila bliže cesti. Tudi drugače bi jo uredila, da bi bili otrokom dostopnejši tudi gornji prostori. Ko so bili namreč Mirko, Janka in Majda majhni, ni kazalo, da je z njihovim zdravjem karkoli narobe. Prav tako kot vrstniki so se radoživo podili okoli. Šele pred šolo so najstarejšemu odkrili redko bolezen, nastalo zaradi okvare v malih možganih, ki z leti slabi gibalne funkcije, za njim pa še obema deklicama. Ko oče Andrej lista po družinskem albumu in ga fotografije troje kot po stopničkah razvrščenih otrok spominjajo srečnejših časov, komajda verjame, da so bili resnični. Današnja resničnost so trije odrasli, priklenjeni na invalidske vozičke in oropani življenja, kakršnega žive ljudje njihovih let. Mirko, ki je še pred petimi leti hodil, zdaj domala ne zapusti vozička. Majda se, oprijemaje kovinskih držal ob hiši in na dvorišču, mukoma premika sem in tja. Janko pa zaskrbljen materin pogled nenehno spremlja, ko z negotovimi korakoi hodi po hiši. Ker so prikrajšani za življenje, ki ga žive zdravi ljudje, so si Vovnikovi ustvarili svoj svet. Bolezen je družino še trdneje povezala, zaradi nje iščejo družbo sebi enakih, med katerimi se čutijo enakovredne. Pred leti so veliko hodili na izlete, najsi bo z Nedeljskim ali z verskim listom Prijatelj, ki jim je za spremstvo in nego kot pravi prijatelj ponudil roko. Danes jim ni več toliko za druščino, njihovo življenje je večidel ujeto med domače zidove, na domače dvorišče, kjer so do hiše zgradili rampo, da Mirko lahko vodi svoj voziček in se dekleti na sprehajališču oprijemata vgrajenih držal. Že domači klanec jim ovira pot med ljudi, kaj šele pločniki, stopnišča, ozka vrata... Celo pot do zdravnika ima vrsto preprek (do zobozdravnika v Tržiču pa sploh ne morejo z vozički), še dobro, da jih bolne obišče bližnji sosed dr. Tomazin. Obisk pri fizioterapevtu bi bil prenaporen, zato je oče kar doma uredil majhno telovadnico. Sicer pa jim dan mineva pri branju (na voljo imajo skladovnico časopisov in knjig), pisanju pisem številnim prijateljem (nedavno je šlo za novoletna voščila okoli 500 kartic od doma, poštar pa jih je tudi kar v svežnjih, povezanih z vrvico, prinašal k hiši), Janka potrpežljivo vbada niti v gobeline, ostalima dvema pa roke žal ne služijo več tako dobro. Tudi za pisanje ne, zato si pomagajo s pisalnim strojem, pa še tako traja več ur, preden nastane pismo. Starša sta danes upokojena. 62-letna Janka se živo spominja, kako je še pred poldrugim desetletjem naporno delala v službi, potem pa doma z otroki. Tako se jim je zasmilila, da so skrivoma pisali tovarniškemu zdravniku, naj jim vendarle pusti mater doma. Danes oba z možem negujeta vse teže invalidno trojico, tako da resničnega pokoja nista užila niti dneva. Vendar ni videti, da bi ju obvladovalo malodušje, da bi tarnala nad nesrečno usodo, čeprav bi svojim otrokom privoščila prijetnejše življenje. Mirka so po šoli hoteli izšolati za krojača, pa mu je bolezen to preprečila. Le kaka tri leta je delal v BPT, prav toliko kot Janka v Peku, toliko, da sta si pridobila pravice iz socialnega zavarovanja in imata lastni pokojnini in invalidnini. Majdi so status invalida priznali šele z zakonom pred štirimi leti. S pokojninami Vovnikovi kar shajajo, tudi s svojim položajem so se nekako sprijaznili: mladi, da jih je življenje prikrajšalo za samostojnost in lastne družine, starša, da sta življenje žrtvovala invalidnim otrokom. Kljub naporom, ki jih zdaj v poznejših letih vse teže zmo-reta, še nista pomislila, da bi skrb preložila na druga ramena. Le zaskrbljenost ju obhaja, kaj bo z otroki, ko ji-, ma poidejo moči. V dom bodo morali, ni druge pomoči, pravi mama. Od Primožiča, predsednika gorenjskega društva za cerebralno paralizo, kjer je družina včlanjena, je slišala tudi za komune invalidov, ki obstajajo na Norveškem. Ko bi bile take skupnosti, manj brezdušne od prenapolnjenih domov za ostarele in invalide, tudi pri nas, Vovnikovih staršev ne bi tako skrbelo za Mirkovo, Jankino in Majdino prihodnost. D. Z. Žlebir Pozdrav iz Cravna v Ameriki... Povod za ta prispevek je bilo pismo, ki sem ga prejel iz ZDA, v njem pa je posušena cvetlica, pod katero piše, da je zrastla v Cravnu v ameriški državi Pennsvlvaniji. Pismo je poslal Janez Hribar, sin naših izseljencev, ki so se v začetku tega stoletja izselili iz Slovenije v ZDA. Janez je bil letos na obisku pri sorodnikih v Stahovici pri Kamniku, med najinim srečanjem pa je prišlo tudi do pogovora, v katerem mi je omenjal mesto Crayn v Ameriki. Obljubil mi je, da bo zbral nekaj materiala, starih zapisov in fotografij, ki se nanašajo na to naselje, ki nosi ime po našem Kranju. Najprej pa nekaj podatkov iz njegove zelo zanimive biografije: John Hribar - mi ga bomo imenovali kar Janez, je bil rojen pred 65 leti v mestecu Crayn v ZDA. Naši prvi izseljenci so se naselili tudi v Pennsvlvaniji in poimenovali svoje naselje po mestu Kranj in deželi Kranjski. Večinoma so bili to rudarji, tudi naš Janez je nasledil poklic svojega očeta. Potem se je z dvajsetimi leti zaposlil v bližnji ladjedelnici. Medtem pa je Amerika po zahrbtnem japonskem napadu na ameriško brodovje pri Pearl Harburju stopila v drugo svetovno vojno. Takrat se je Janez prostovoljno javil k vojakom. Vpisal se je v ameriško mornarico. Dodeljen je bil peti ameriški jurišni diviziji, ki se je pripravljala na invazijo na otok IWO JIMA, ki so zasedli Japonci. Sam pravi takole: »... in tako sem jaz Janez, John Hribar, slovenski rudar iz Cravna postal borec za svobodo v najbolj krvavi bitki druge svetovne vojne, bitke za Iwo Jima, ki jo je branilo 20000 fanatičnih Japoncev. V treh dneh peklenskega boja, ko sem iskal kritje na golem otoku v bombnih jaških, sem doživel 23. februarja 1945 trenutek, ko sem se pridružil soborcem, ki jim je uspelo na vrhu tega otoka dvigniti ameriško zastavo...« John in Dorothv Hribar fotografirana ob obisku v Kranju Toda za kakšno ceno: padlo je 5931, ranjenih pa je bilo 17212 soborcev. Nekaj dni zatem je bil zelo hudo ranjen tudi Janez. Imel je še toliko moči, da je zakričal in s tem opozoril svoje tovariše, da je živ. Dalj časa se je boril za življenje in preživel. Mesec dni zatem je v ameriški bolnišnici v Pearl Harborju prejel najvišje ameriško odlikovanje za hrabrost, s katerim ga je odlikoval predsednik ZDA. Ko je okreval, se je vrnil v svoj Crayn k materi, ki je skrbela zanj, da je bil ponovno usposobljen za delo. Poročil se je z Dorothy ter poleg dela v tovarni ves prosti čas posvetil delu naših slovenskih organizacij. Po upokojitvi se je preselil v Miami na Floridi. Lani pa se je ponovno preselil v Pennsvlva-nijo - v bližino rojstnega kraja. Ob obletnici te slavne bitke je bil eden med redkimi preživelimi, ki jih je sprejel predsednik Ro-nald Reagan. Prvič sem se z Janezom srečal pred leti v Kranju, ko sem pripravljal knjigo o reševanju ameriških letalcev v drugi svetovni vojni tu pri nas v Sloveniji. Imel sem srečo, Janez član številnih organizacij ameriških vojnih veteranov mi je pri delu pomagal, skupaj z njim sem odkril številne primere, ki bi sicer ostali nepojasnjeni. Od številnih primerov naj omenim samo naslednjega: Dr. Janez Milčinski mi je iz svojega arhiva dal fotografijo ameriškega letalca Hermana Lipkina, ki je več mesecev ležal v bolnišnici na Rogu. Poškodba je bila tako huda, Ta rožica je zrastla v ameriškem »Kranju« da so mu amputirali nogo. Več let sem zaman iskal sled za tem pilotom, potem pa sem fotografijo posredoval Janezu Hribarju. Ta je končno našel tega letalca, nato pa ga še obiskal. Kmalu zatem sem prejel iz ZDA tole pismo od Lipkina: »Gospodje« »To pismo bom pisal s tiskanimi črkami, da ga boste lažje prebrali. Skoraj ne vem, kje bi začel. Pred dnevi sem prejel pismo od Johna Hribarja, v njem me obvešča, da je prejel iz Jugoslavije slike, na katerih sem menda jaz. Tega nisem mogel verjeti. Saj se ne spominjam dogodka, pri katerem naj bi me fotografirali. Ko sem po telefonu odgovoril Hribarju, da je to najbrž pomota, je John Hribar vztrajal. Dogovorila sva se za srečanje. Danes je primeni. Njegov obisk me je spravil v jok. Ob tej priložnosti in ob pogledu sem se ponovno začel spominjati daljnih dogodkov...« Tako mi je Janez iz ameriškega Crayna pomagal razrešiti še marsikatero uganko iz druge svetovne vojne. Ima veliko uslug za knjigo »Zbogom Liberty Bell«, ki je pred meseci izšla tu pri nas. Kmalu po letošnjem obisku v Sloveniji je prispelo na moj naslov že prvo pismo, v katerem so prvi podatki o zgodovini mesteca Crayn v ZDA. V tem pismu mi Janez sporoča, da je v Ameriki še eno mesto s tem imenom in to v državi Minesota. Obe mesti tako v Pennsylvaniji in v Minesoti sta bili nekoč rudarski naselji. Seveda ima Janez predvsem podatke iz mesta Crayn, kjer je bil rojen. Constitution and By-Laws ty of the Slovcnian Educaiional Society (j, "VIHAR" (Storm) j KRAYN, PA. » Found«! April 21st. 1012 4 ln<-r>rpc>raU«f August 2u>h. 1912. in tn« fij Stalit of Pennsvlvania 8 These Bv-I.aws Kevised. Ame.nded and 9 Adopted September, 1946 « Ustava in pravila Slovenskega Izobraževalnega Društva J) "VIHAR" KHAYN. PA. Ustanovljeno dne 21 aprila 1012 Inkorporirano 20 avgusta 1912 v Hr:>n*'i Pennsvlvania !»• .•••!•< spremenjena, dodan;) sprejeta septembra 194(i V tej zgradbi je bil sedež Slovenskega izobraževalnega društva VIHAR v Craynu. Posnetek je iz leta 1935. Knjižica s pravili društva VIHAR v Craynu Največ izseljencev je prišlo iz Cerknice in okolice, od tu sta tudi Janezova starša. To je bilo v letih 1908, 1909. Delali so v rudniku železa v izredno težkih pogojih, so pa tudi dobro zaslužili. Njim so sledili izseljenci, predvsem iz Gorenjske, Frenk Bavdek je bil v naselju trgovec, imel pa je v zakupu tudi poštni urad. Kot se spominjajo najstarejši prebivalci tega kraja, je bil Bavdek tisti, ki je naselje poimenoval po mestu Kranj iz starega sveta. Kmalu zatem so v Craynu ustanovili Slovensko izobraževalno društvo VIHAR. Janez Hribar mi sporoča, tudi vzrok tega imena — izseljenci so privihrali iz vseh koncev Slovenije in se zedinili, naj bo društvo imenovano VIHAR. Najbolj živahno in uspešno je bilo življenje v Craynu med leti 1901 - 1915. Tu so si zgradili hišice in tu je živelo 80 družin, skoraj vsi moški pa so bili zaposleni v rudniku. Toda po letu 1935 je bilo v rudniku vedno manj dela, dokler ni popolnoma propadel. Naši ljudje so se zaposlili po tovarnah in v ladjedelnici. Društvo Vihar pa je nadaljevalo s svojim kulturnim poslanstvom. V svojem pravilniku, je napisano pod prvo točko: Tako pa izgleda hiša, kjer ima prostore kranjski Vihar — danes. ... slovensko izobraževalno društvo Vihar je organizirano z namenom, da poučuje slovenski in angleški jezik in literaturo v teh jezikih, vzdržuje knjižnico, izobražuje in vodi svoje člane za to, da postanejo dobri člani človeške družbe in dobri ameriški državljani. ... Pravila društva obsegajo 72 točk, v njih med drugim piše, da so člani polnoletni, dobrega moralnega in človeškega značaja brez ozira na vero. Društvo razpolaga s stanovanji, zemljiščem, dvorano, športnem igrišču pomaga po potrebi svojim članom, ki so v stiski, itd. To pa je 88-letna mama Johna Hribarja (njenega imena žal ne vem) ena zadnjih živih prič nastanka in življenja v Craynu Dve izkaznici Johna Hribarja člana Kranjskega športnega društva in slovenskega izobraževalnega društva VIHAR. Naš Janez Hribar je ves čas aktivni član tega društva, v mladosti se je uspešno udej-stvoval tudi v športu, igral pri orkestru »KRAYN INDIANS«. Ko se Janez spominja nazaj, so mu ostali v najlepšem nepozabnem spominu večeri, ko so se po trdem delu v jami zbirali zvečer ob koncu tedna v društvenih prostorih in v mislih na Stari kraj, prepevali slovenske, pesmi. This is to Certifv that j j j m ;............................................................................................... j IS A ACTIVE mcmsh IN GOOD STANDINC IN S. L D. VIHAR VliVU on No- MEMBERSHIP CARD Thtt il lo c«rllfy ihar fr m» ''. **•; ........ U a member of th» k Kravll Spori smrti \sstn i;ilion iT n Dve izkaznici Johna Hribarja člana Kranjskega športnega društva in slovenskega izobraževalnega društva VIHAR. Janeza sem v pismu pobaral, kako je danes, ali je ostalo še kaj sledu o društvu, kulturne dejavnosti, pa mi je odgovoril, od leta 1984 v novi zemljepisni mapi ni več mesta označenega, kjer je bil Crayn. Janez Hribar je opozoril na to pomanjkljivost svojega poslanca, ki mu je obljubil, da bodo ob tisku naslednjega zemljevida to napako popravi- Janez Hribar mi ob koncu zadnjega pisma sporoča, da je z velikim zadoščenjem zbiral podatke o nastanku in zgodovini mesteca Crayn, saj so bili prebivalci vedno ponovni na ta kraj, ki jih je spominjal na domovino. V Craynu prebiva še vedno njegova 88-letna mama, ki še ni pozabila svojega slovenskega jezika, zanima se, kaj se dogaja v starem kraju in prepričan sem, da bo z zadovoljstvom prebrala tudi ta prispevek, ki ji ga bom poslal »čez lužo«. Edi Šelhaus Torek, 10. januarja 1989 ZANIMIVOSTI, REPORTAŽA 9. stran (mmMmmsmLAS Poljanci pomagajo Koširjevim sirotam - pomagajmo še mi! Dobrodelna akcija za postelje in streho Poljane, 8. januarja - Vasica Jazbine je vsajena na polico nad Malenskim vrhom v poljanskih hribih. Najpripravnejša pot tja gor pelje prek Poljan in Volče. Poleti je Koširjevo družino iz Jazbin doletela huda nesreča. Oče Matevž, dober, skrben, delaven polkmet, zaposlen v Termiki, se je s traktorjem prevrnil po bregu in pustil za seboj štiri sirote: ženo Štefko s tremi nepreskrbljenimi otroki. Najstarejšemu dečku je šele dvanajst let, hčeri deset, najmlajši ima komaj tri Štefka, gospodinja na skromni kmetij,i v svoji bolečini ni ostala sama. Možev brat pomaga pri delu koh^or more, pomagajo tudi sosedje in sorodniki. A kaj je tristo tisočakov pokojnine po očetu in pol toliko otroških dokladov vsak mesec? Edini Štefkin zaslužek je od prodaje masla. Pri treh otrocih in nekaj živine ji tudi naprej ne kaže v dolino, v tovarno. Za skromno prehrano pridelajo doma, za vse druge stroške, če omenimo samo šolo pa elektriko pa obleko, ki jih ima štiričlanska družina, denarja kljub navajeni skromnosti zmanjka. V krajevni organizaciji Rdečega križa Poljane, ki jo vodi Majda Debeljak iz Poljan, so zato začeli dobrodelno akcijo, ki je dosegla vrhunec s srečelovom ob decembrskem krajevnem prazniku. Srečelov so imeli že leto prej, ko so izkupiček namenili za nakup hrane socialno šibkejšim krajanom ter za pomoč rejniški družini. »Za srečelov so seveda potrebni dobitki,« pripoveduje Majda Debeljak. »Člani odbora Rdečega križa, ki smo iz različnih vasi, smo rajžali od hiše do hiše in nabirali dobitke. Zbrali smo jih kar 522. Med njimi je bilo največ del domačih rok, od sank do toplih nogavic. Ljudje so res do-hri, kadar je treba pomagati. Če imate dobro srce in razumete težave Koširjevih iz Jazbin, jim lahko pomagate tudi vi. Denar nakažite na žiro račun krajevne organizacije Rdečega križa Poljane št. 51510-678-94729, kjer ga bodo koristno vnovčili. Imena morebitnih darovalcev bomo objavili v Gorenjskem glasu. Hkrati z dobitki smo nabrali tudi tri milijone dinarjev. V polovici od 1600 gospodinjstev, kolikor jih je v vsej krajevni skupnosti, so darovali za Koširjevo družino. Darila so prišla tudi iz nekaterih podjetij od Žirov do Škofje Loke.« Ko so bili dobitki zbrani, bilo jih je za polno sobo pri Debelja-kovih doma, jih je bilo treba še oštevilčiti in pripraviti srečke. Naredili so jih 1600, tako da je zadela vsaka tretja. Na veselici ob krajevnem prazniku so jih prodajali po tri tisočake. Prodali so vse. S srečkami so zaslužili 4,8 milijona dinarjev, dodatnih 1,2 milijona pa še s prodajo jedi in pijač na prireditvi. Torej skupaj devet milijonov dinarjev! »Že za Miklavža smo obiskali Koširjeve otroke in jim nesli nekaj sladkarij,« nadaljuje Majda Debeljak. »Takrat smo tudi vprašali mamo Štefko, kaj najbolj potrebujejo. Zdelo se mi je bolje, da z zbranim denarjem sami nekaj kupimo, kot da ga damo Štefki, ki bi ga najbrž hranila, kaj to pomeni za današnjo inflacijo, pa tako veste. Štefka je povedala, da je imel mož namen kupiti za otroke nove postelje. Že ko smo nabrali poldrug milijon dinarjev, smo brž kupili tri jogije, potem pa še les za postelje, ki jih dela mizar iz Poljan. Mislili smo, da bomo vsa darila predali že za novo leto. Postelje še niso narejene in tako čakamo, da bomo vse hkrati peljali v Jazbine. Kupili smo tudi tople odeje, v Odeji so nam za Koširjeve otroke darovali tri prešite odeje, na pol zastonj smo kupili tudi blago za rjuhe in blazine, ki jih je nato sešila Milica Šubic, Ljubiteljska reja malih živali sestra slikarja Iveta. Za 160 tisočakov smo dobili osemnajst rjuh in deset prevlek. Če bi šli z devetimi milijoni dinarjev v trgovino, bi ves denar porabili samo za postelje in posteljno opremo. Tako pa nam je ostalo še 5,5 milijona. Tudi za ta denar sem želela, da nekaj kupimo. Ko smo bili na obisku pri Koširjevih, sem opazila, da je streha zelo slaba, Štefka je potrdila, da mestoma že pušča in da je Matevž govoril, da jo bo treba obnoviti. Tako sem prišla na misel, da bi kupili kritino, les za ostrešje pa bi, kot je potem obljubil Štefkin svak, dobili iz domačega gozda. Žal je denarja za opeko zmanjkalo. Prosila sem v Termiki, kjer je nesrečni Matevž delal, da bi pomagali. Res, obljubili so, da bodo pokrili razliko nad 5,5 milijona dinarjev, kolikor bo stala kritina in plačali račun za prevoz.« S tem za danes sklepamo naš zapis. Mislim, da smo povedali vse. Tisti, ki so v življenju že kaj skusili, bodo vedeli, da je Koširjeva družina res v stiski, drugim se bo morda zgodba zdela premalo solzava. Trkamo torej na srca tistih prvih; če lahko, pomagajte tudi vi. V Rdečem križu v Poljanah znajo stokrat obrniti vsak dinar, tudi vašega bodo. Vsekakor pa bomo o Koširjevih in o dobrodelni akciji še pisali. H. Jelovčan Dejavnost, ki prerašča v malo gospodarstvo ^ranj, 7. januarja - Društvo gojiteljev malih živali v Kranju, katerega korenine segajo že v predvojni čas, povezuje danes več kot 40 članov iz gorenjskih krajev in naselij vse do Ljubljane. Čeprav so mno-& prepričani, da se rejci ukvarjajo z živalmi zgolj zaradi tekmovanja na razstavah, to še zdaleč ni res. Večina doživlja v tej dejavnosti J"*vobitni stik človeka z naravo, obenem pa si priskrbi okusno domačo hrano in morda še ličen izdelek iz živalskih kož. 1Q Goji tel j i malih živali so ustanovili svoje društvo v Kranju že 935. leta. Njegovo dejavnost je pretrgala vojna, vendar je društvo fcta 1952 ponovno oživelo. Takrat se je okrog predsednika Franca ^edeta zbralo več kot sto članov. Društvena dejavnost odtlej ni za-2a •,Vseeno pa jo je nekoliko okrnila izguba razstavišča v letu 1983 žp9^ iz&radnJe sejmišča v Savskem logu. Sedaj je v društvu zdru-enih več kot 40 članov iz kranjske, tržiške in škofjeloške občine ter »z kraiev proti Ljubljani. »Povezovanje v društvu ima več namenov,« razlaga predsednica društva Marija Bizjak iz Tupalič in dodaja. »Glavni namen je vzgoja mrčlanov v prijateljstvu do živali in spodbujanje reje avtohtonih domačih živali. Gojiteljem malih živali se gre zahvaliti, da smo v Sloveniji ohranili štajersko kokoš, goloba belo-glavčka, jezersko-solčavsko in bovško ovco ter še katero žival, ki sicer zginja z naših domačij. Poleg tega v društvu skrbimo za strokovno izobraževanje, saj gojitev pasemskih živali terja doseganje določenih standardov. Sami prirejamo razstave malih živali, naši člani pa se udeležujejo tudi razstav, ki jih organizirajo rejci drugod po domovini in na tujem.« Kuncev do perutnine Nekdaj so kranjski gojitelji malih živali sloveli predvsem zara-dl uspešne vzreje pasemskih golobov. Danes se ponašajo zlasti s pa-sernskimi kunci, gojijo pa tudi perutnino, koze in druge domače živali ter drobne živalce, kot so hrčki, morski prašički in podobne. Ob nJ'h po svoje preživljajo prosti čas in se sproščajo po vsakdanjem nelu. Res je, da tudi gojitev živali zahteva določeno delo, vendar je Vršič je normalno prevozen trud bogato poplačan. Bolj od uspehov na razstavah je koristno doma pridelano meso, ki pomeni prihranek pri izdatkih za prehrano. »Večina ljudi pri nas gleda na gojitev malih živali kot le na ljubiteljsko dejavnost brez pravega pomena, vendar prerašča že v pravo malo gospodarstvo,« ocenjuje predsednik Zveze društev gojiteljev pasemskih malih živali Slovenije Anton Žumer iz Kranja in pojasnjuje: »Okrog 4500 članov naše zveze pridela na leto približno 100 ton kunčjega mesa. Če dodamo meso perutnine in jajca, meso drugih živali in razne izdelke iz živalskih kož, dobimo družbeno bogastvo, ki bi ga posebej v današnjem slabem gospodarskem položaju težko pogrešali. Glede na tak pomen družba kaže premalo razumevanja za naše delo.« »Tudi kranjsko društvo nima kakšne stalne družbene podpore,« nadaljuje predsednica Bizjakova, »le Gorenjski sejem mu zadnji dve leti brezplačno nudi prostor za razstave. Zato je naša dejavnost odvisna zgolj od članarine, prostovoljnega dela članov, prihodka od razstav in občasnih pomoči delovnih organizacij. Vseeno se lahko pohvalimo, da je društvo med uspešnejšimi v slovenski zvezi. Glede na število članov dobimo največ nagrad na razstavah; na evropski razstavi leta 1987 v Beogradu smo s kunci osvojili celo 8 šampionskih priznanj, uspešno pa smo sodelovali tudi na vseh 11 dosedanjih republiških razstavah. To nam daje največ spodbud za nadaljnje delo.« Tako kot doslej bo društvo tudi letos uresničilo nekatere stalne naloge. Za strokovno izobraževanje članstva bo pomemben ogled velike razstave pasemskih živali ob 50-letnici avstrijske zveze gojiteljev malih živali v bližini Dunaja sredi tega meseca, pozneje pa bodo pripravili več predavanj. Posamezni člani in sodniki bodo sodelovali na razstavah v drugih krajih, društvo pa bo novembra organiziralo v Kranju že peto gorenjsko razstavo. Vsak prvi nedeljski dopoldan v mesecu se bodo člani zbirali na društvenih sestankih v kranjskem društvu upokojencev v Tomšičevi ulici, kamor vabijo tudi druge prijatelje živaii. S. Saje Teloh pod vršiškimi strminami Kranjska gora, 6. januarja - Silno redko se zgodi, da je januarja skogorci ne pomnijo tako milih zim, brez vzorca snega. slednjih mesecih zapadlo nekaj snega, vendar je za januar zares Vršič kot visokogorski prelaz, normalno prevozen. Celo najstarejši Kranj- V zadnjih petdesetih letih bi na Prste ene roke prešteli tiste zime, ki so bile tako skope s snegom, da °e bi bilo snega celo na gorskem Prelazu Vršič. Povsem normalno se nam zdi, da pozimi vožnja preko Vršiča ni možna, celo več: planinci* in alpinisti dobro vedo za »sibirske«razmere na Vršiču, kjer Pozimi navadno ledeno piha, da o nekaj metrov visokih zametih sploh ne govorimo. Na Vršič je bilo ponavadi možno priti le s smuč-nii ali derezami, za prvomajske Praznike pa so morali vedno z najboljšo in najmočnejšo mehanizacijo, da so sploh prebili najvišje 2&mete gorskega Vršiča. Letos, na dan Treh kraljev, se Pravi, 6. januarja, je bilo možno Priti na sam vrh prelaza brez zimske avtomobilske opreme, kajti cesta je povsem kopna, vse do vrha. Sem in tja so na cesti le manjše ledene plošče, ki pa ne motijo, ^aJ cesto preko Vršiča vsak drugi nenavadno, da je cesta kopna in lahko prevozna. Očitno mrzlih, le-deno-mrzlih zim tudi Vršič več ne pozna. Včasih, ko smo se pozimi mudili na Vršiču, je pihal ledeni veter in bili so zameti več metrov visoki.« Edina planinska koča, ki je danes ob cesti odprta, je Kompasova Koča na gozdu, kjer za goste, ki pridejo peš po vršiški cesti, ali pa se pripeljejo z avtomobili, skrbi Janez Jenko, planincem in ljubiteljem Vršiča bolj znan kot Krniški Janez: »Kar devet let sem bil ^^^^^^^^^^^^^^^^^ Posipajo. Povsem pa je kopna, dan kQt poleti, na sončno primorsko stran, zato preko Vršiča redno vo-2lJo osebni avotmobili: v Kranjsko Roro prihajajo predvsem Italijani. Franc Mrak, znani kranj skogorci alpinist in gorski reševalec, Pravi: »Komajda najstarejši Kranjskogorci pomnijo tako zimo, Se_ posebej pa ne tega, da bi bil Vr-s'č povsem kopen. Najbrž' bo v na- lep ioste pa skrbim Na gorskem prelazu Vršič ni snega, le mrzel veter stalno piha. njuni leta 1974, ko je bil januar brez snega in cesta prav tako kopna kot letos. Drugače pa je res nenavadno, da je Vršič brez snega; po travnatih pobočjih Vršiča turisti in planinci lahko že nabirajo teloh. Janez Jenko, oskrbnik Koče na Gozdu nova in kar sam, saj sem navajen tega dela. Z lepo besedo in prijaznim oskrbnik kou Krnici, nato sem prevzel Kočo na Gozdu. Koča je sprejemom ob morebitni gneči gostje radi trenutek počakajo. Nudim pa vso pijačo in hrano, v zgornjem nadstropju so lepe sobe s tušem in straniščem ter skupnimi ležišči. Koča-je bila odprta vso zimo, gostje pa večinoma pridejo peš, iz Kranjske gore, na sprehod. Večinoma je cesta prevozna brez zimske opreme. Sam se spomi- Podnebje se verjetno hudo spreminja, kajti celo na visokih gorskih prelazih Alp ni več snega. Ponavadi je bila tista nedelja po treh kraljih ena izmed najbolj hudih in mrzlih v vsem letu, danes pa sije sonce in celo na cestah, ki vodijo v planine in na gorske prelaze, je Prah- D. Sedei Kokrški kmetje imajo probleme z divjadjo Če že žival nima pameti, naj jo ima vsaj oblast Kokra, 6. januarja - "Divjad, predvsem jeleni, veliki kot živina, nam vsako leto povzročijo precejšnjo škodo v gozdu, sadovnjaku, na njivah, v vrtu... Pa ne le nam, temveč tudi ostalim kokrškim gospodarjem, ki tudi zaradi takšnih nevšečnosti zgubljamo voljo do dela na hribovskih kmetijah," pravita Francka in Janez Les jak iz Kokre. "Žival za vse to ni kriva, ker nima človeške pameti in ne ve, kje se lahko pase in kje ne, kaj lahko obzira in česa ne...Kriva je oblast, ki bolj ščiti žival kot kmeta in je tudi pri ocenjevanju škode pripravljena zamižati na eno oko, če že ne kar na obe." Lesjakova sta povedala veliko * " <~-^ ? zanimivega iz življenja in dela f: i ^t?.^^.,"'**-*"7 ~? na hribovski kmetiji, vsaka nju- ^ »■^•.4-, ' ^ J na misel pa se je tako ali druga- : . \ V It <4| če dotaknila divjadi. "Sadno dre- . V je j t.1 slani ! ii 1)1 ;;; radi | ir\ ki a drevesca, jih visoko ogradili, ' vT''''''^''"':'^^2^^m^wl^^ a obakrat zaman - jeleni so jih obgrizli do golega...Podobno je v gozdu. Macesen, ki pri nas tako dobro uspeva in ima tudi na trgu visoko ceno, nima podmladka. Kar že zraste mladja, ga kmalu pokonča divjad, zlasti jeleni...Pozimi, ko so v škripcih za krmo, jih lakota prižene celo do kozolca, v neposredno bližino hiše. Še dobro, da ne gredo v hlev," pravi Janez. "Čeprav so nam lovci pred leti dali električnega pastirja (brez akumulatorja) in * žico, si s tem ne moremo kaj dosti pomagati. Ograja, ki jo vsako leto na novo postavimo okrog njiv, do avgusta še nekako zdrži, potem pa za jelenjad ni več prave ovire. Že večkrat nam je pojedla ali pomen-drala peso, krompir, solato, zeleno živinsko krmo..." pravi Francka, ki ob vsem tem še najteže razume to, kako so odgovorni gluhi za tovrstne probleme kokr-ških kmetov. "Ko so jeleni pred dvema letoma uničili pol njive krompirja, pese in še nekaj jesenske krme, si je komisija prišla ogledat škodo šele jeseni, ko smo že vse, kar je še ostalo, pospravili in njivo preorali. Potem pa so me še zbadali, češ zakaj jih kličem, saj ni bilo nič... Ali drugi primer: ko je divjad pred leti uničila peso na pol njivice, nam je pismonoša nrinesel 4(10 dinar- jev odškodnine - vreča umetnega gnojila pa je že tedaj stala 800 dinarjev. Če bi imela pri roki položnico, bi jo spisala in poslala denar nazaj." Kmetje smo se že odvadili, da bi vsako škodo, ki jo povzroči divjad, prijavljali. Le če gre za večji obseg, obvestimo Kozoro-govega lovca. Pri vsem tem je največji problem, da smo nemočni in da ne vemo več, kam bi se še pritožili. V krajevni skupnosti je že bil sestanek, ki so se ga udeležili tudi predstavniki Kozoroga, vendar se po tistem ni nič spremenilo. Lovci so, vsaj pravijo tako, bolj ali manj zavezanih rok. Gozdarje skrbi le škoda v gozdu, ne pa tudi drugod..." pravita Lesjakova. Njuna jeza in jeza ostalih ko-krških kmetov je dokaj opravičena. Že tako je kmetovanje v hribovskem svetu zahtevnejše kot v ravnini, potem pa so tu še težave z divjadjo... "Če oblast ne bo rešila tega in še številnih drugih problemov, ki pretresajo hribovsko kmetijstvo, potem bo kmalu dovolj prostora za divjad. Mladi pa tudi niso več pripravljeni delati samo iz neke čustvene navezanosti na zemljo, na domači kraj!" opozarjata Francka in Janez Lesjak. C. Zaplotnik Stanko Tomazin, udeleženec kongresa AB-TA »Pot naprej« je v kvaliteti Kranjska gora, 5. januarja - Med 40 jugoslovanskimi turističnimi delavci se je mednarodnega turističnega kongresa v Izraelu udeležil tudi Stanko Tomazin, vodja prodajne službe v Gorenjkinih hotelih v Kranjski gori. Turistov nižja cena niti ne zanima več, hočejo le kvaliteto. Vse svetovnoznane turistične agencije in turistična podjetja, ki v svetu kaj veljajo, vsako leto pošljejo svojega delegata na mednarodni in svetovnoznani turistični kongres, ABTA imenovan. Leta 1987 so ga organizirali v Innsbrucku, lani ob koncu leta pa v Izraelu. Med 1.500 udeleženci, ki so potovali v Izrael in se seznanili s trendi turističnega gospodarstva in turističnih tokov v naslednjem letu, je bilo tudi 40 jugoslovanskih predstavnikov. Iz Slovenije so se kongresa udeležili predstavniki Kompasa, Riviere Portorož in kranjskogorske Gorenjke. Predstavnik Gorenjke in delegat kongresa je bil tako tudi Stanko Tomazin, ki že nekaj let prizadevno in uspešno vodi prodajno službo največje turistične in hotelske organizacije v Kranjski gori. »Naše potovanje na mednarodni kongres z ogledom turistične ponudbe Jordanije, Izraela, nam je vsem Jugoslovanom le pokazalo, kako malo pravzaprav vemo o turističnih tokovih in dogajanjih po svetu. Preveč smo zaprti sami vase in tako premalo obveščeni o tem, kaj se v turizmu po svetu pravzaprav dogaja,« pravi Stanko Tomazin. »Motto letošnjega mednarodnega kongresa je bil »Pot naprej«, za nova, kvalitetna turistična potovanja. Poudarek je bil dan prav letu 1992 in pripravljenosti turističnih delavcev na nove svetovne gospodarske in politične spremembe. Velja prepričanje, da bodo ljudje za turistična potovanja in za počitnice namenili vedno več denarja, a obenem vztrajno zahtevali kvaliteto. Prav kvaliteta pa je naša šibka točka, kar kažejo tudi reklamacije tujih gostov pri njihovih agencijah. Turisti danes niso zadovoljni prav z vsem in hudo zamerijo še tako majhno napako ali malomarnost. Ko se vrnejo domov, od svoje agencije zahtevajo odškodnino. Reklamacij na naš, jugoslovanski račun, pa je kar precej in preveč. Jugoslovani smo bili na mednarodnem kongresu toplo sprejeti in tudi Izraelci so pripravljeni biti, tako poleti kot pozimi naš turistični partner. V Kranjski gori že poskušamo preko INE privabiti španske goste, dobrodošel pa nam je vsak partner. Čeprav imamo letošnjo zimo popolnoma zasedeno, večinoma s tujimi gosti, se bojimo, da bo v prihodnje nekoliko odpovedal britanski trg, prav zaradi številnih reklamacij. Čeprav ne bi nekoliko omajali argumenta, da smo varna država, bi že zaradi slabe kvalitete izgubljali goste. Manjka nam kritičnosti in resnične usmerjenosti v kvaliteto. Za letno sezono bi radi v Kranjsko goro privabili čimveč Holandcev, nemških turistov in tudi več tako zahtevnih gostov kot so Italijani. Zanimivo pa je, na primer, kako vplivajo politične razmere na prodajo: ko so bili veliki štrajki, je za štirinajst dni splahnelo vsako povpraševanje, ki pa se je spet pojavilo, ko so se razmere politično umirile. Opažamo, da za prodajo zvemo vedno kasneje, zadnji hip, medtem ko smo se v preteklih letih lahko zanesljivo dogovorili za »booking« veliko prej. Tuje agencije čakajo, proučujejo in tehtajo... Kranjska gora je imela dobro poletno sezono, dobre poslovne rezultate in čeprav Jugoslavija na tujem cen ni povečevala, mi povišujemo cene za tuje goste v tako imenovanem alotmanskem zakupu. Pri nas letuje kar 90 odstotkov tujih gostov, še več pa bi jih lahko imeli, če ne bi Gorenjka razpolagala s tako starimi hoteli, kot so Erika, Vitranc. Tušev na hodniku še mladinske skupine ne marajo več, kaj šele tuji gostje! V zadnjih letih smo veliko sami obnovili, a vsega nizko akumulativno turistično gospodarstvo vendarle ne zmore samo. Resno bo treba razmisliti tudi o sistemsko drugačnem obravnavanju in vrednotenju turističnega gospodarstva.« D. Sedej OTŠ2IM©^GLAS 10. STRAN RAZVEDRILO. Torek, 10. januarja 1989 Skrije naj se, kdor se more Medtem ko so nas štirideset let strašili s strokovnostjo avtoritet in njihovimi zaslugami iz preteklosti, zdaj prihajajo na dan drugi bavbavi: lakomnost, požrešnost, napuh jugo - partijske oblasti, ki si je svoje Neume gradila po celi Jugovini. Ta klepto-kracija, ki ima v Vojvodini, v Makedoniji, Črni gori in kaj veš kje še šestnadstropne(l) vile, se je ob vsesplošnem zanimanju javnosti užaloščeno potuhnila. Vojvodinska še iz vil nikamor več ne hodi, kar v sobanah čuka in kuha mulo: kje so zlati dobri časi, ko smo sočustvovali z njimi, ker so morali ukazovati, oni pa z nami, ker smo morali ubogati! Častna izjema v tem morečem in mukotrpnem malodušju je le neki sarajevski funkcionar, ki je divje nadrl novinarja: »Kaj pa te briga moja vila! Kje, odkod in zakaj stoji - to bom povedal izključno in le samo mojemu CK. Če me bo seveda vprašal!« Zdaj, ko smo se končno nehali hlapčevsko udinjati tiraniji in ko demokracija veselo jaha belega vranca, tudi ti žalostni mulo-kuhci še kako občutijo, da v demokratični družbi ni bolj neusmiljene diktature, kot je javno mnenje. Vsak že zlobno in nevoščljivo sodi, pozablja pa na plemenita in junaška dejanja odstavljenih kadrov, ki so z dušo in srcem še danes prepričani, da so dobro delali... In da jih nihče več ne more poklicati na odgovornost. V času elektrifikacije in industrializacije so ti nekdanji ko-misarčki v stilu pravega lumpenproletariata nacionalizirali vse imetje premožnih, zasedli stolčke, država pa je ven in ven subvencionirala gospodarske polomije, ki so si jih izmišljali. Sami pa so neustavljivo bogateli, zavarovani s trdnjavami ideoloških laži, nestrpnega partijskega dogmatizma in sprenevedanja. Male bogove, ki pozabljeno smrkajo v svojih gradovih, bo kvečjemu doletela kakšna tovariška partijska kritika, kaj več pa se zanesljivo ne bo zgodilo. V družbi, kjer mrgoli separatistov, iredentistov, avtonomašev, v družbi, kjer se narod s štrajki bojuje za košček kruha, cveti totalna anarhija. Saj: če bi korupcijski klopčič skupaj z vsemi privilegiji začeli zares odvijati, smo brž tudi pri kakšnem občinskem funkcionarju in njegovi parceli. Za-krijmo, kar se da in skrijmo se, kdor se more! Narod smo zadovoljivo dolgo poneumljali, zastraševali z vragi vseh vrst, ga trapili s samoupravljanjem, ga tozdovsko delili in samozavestno vladali. Zdaj je lumperaja in samoupravne vleke za nos konec. Ko so, denimo,železničarskim štrajkačem zanalašč odvzeli vse samoupravne telefonske linije, so pa trmasto telefonirali iz stanovanj. In se je železničarsko vodstvo hudimano čudilo, da na pragu 21. stoletja lahko telefonirajo tudi od drugod! In se železničarsko vodstvo še kar naprej tudi čudi, zakaj ga raja na tirih ne mara. Železničarji pa jih v obupu prosijo, naj že enkrat nehajo s samoupravno baharijo: Kadar namreč vlak samo pretegne z železniške postaje, iz Sežane, Postojne ali z Jesenic, V NEKAJ METRIH prevozi kar SEDEM (!) tozdov! Mašinci vlaka, v slovo veselo maha tozd posta-janačelništvo, tozd prometniki, tozd pregledniki, tozd vleka, tozd premikači, tozd vzdrževalci, tozd kantina.. In si mašinca misli: »Samoupravljanje je pa res ena življenjska stvar, sama olika ga je, ču, ču, ču...« D. Sedej Kaj je pisal Slovenski narod, 22. januarja 1869_ Šaliti se z našim jezikom Enakopravnost1 narodov je začela meso in kri postajati; paragrafu 19. je že odveč zmerom le mrtvemu stati na potrpežljivem papirji, pričel se je tudi on dramiti, buditi, stajati ter prebujen in oživljen hoče dejansko stopiti med slovensko ljudstvo. Le čujte in strmite! PreteĆene dni dobi tukajšnji župnijski urad od okrajnega pred-stojništva v Kranji blankete natisnjene v nemškem in laškem jeziku, na katere naj se župnik podviza zapisati spremembe v ljudstvu. Ali se ne pravi to, uradno šaliti se s poštenim slovenskim ljudstvom in z njegovim jezikom? Slovenski poslanci zapomnite si to, da se ne boste pregoreče potegovali za paragraf 19 - ga že imamo na potrpežljivem papirju. Gorenjec, 23. januarja 1900 ČVEK Prihaja nova gospodinja Mali oglas Bela hiša se že pripravlja, da pripravi dostojen sprejem za novo gospodinjo, Barbaro Bush, ki bo zamenjala Nancy Reagan. Barbara je zelo uvidevna in se zaveda, da Nancy žalostno odhaja, zato se nova prva dama sploh ne pojavlja v javnosti, da ne bi vrgla sence na odhajajočo Nan-cy. Barbara Bush je izjavila, da ne namerava bistveno spremeniti notranjosti hiše, le tega si želi, da bi rdečo barvo, ki je Nan-cy tako zelo ugajala, spremenila v pisane in vesele cvetne motive. Prav tako namerava eno sobo opremiti zgolj za igranje svojih desetih vnukov in tudi njen ljubljenček, španjel Mih, se bo po Beli hiši lahko svobodno sprehajal... Ameriška invazija na francoski TV Francoski kulturni minister je izjavil, da se čuti prav ponižanega, ker se na vseh šestih kanalih francoske televizije neprestano vrtijo zgolj ameriške serije. V intervjuju je izjavil, da bo resno zahteval od urednikov, da se pojavi več francoskega kulturnega programa in več evropskih serij. Poudaril je: »Delajte vendar svoj posel, udarite pečat francoske kulture!« Mlad gospod, bogat trgovec v bližnjem slovenskem trgu s precejšnjim premoženjem išče si zale neveste. Ona naj ima vsaj nekaj gotovine, mora biti izobražena ter znati dobro kuhati in gospodinjiti. Gospodične imajo prednost. Jamči se stroga tajnost. Resne ponudbe s sliko je poslati pod Resen gospod na upravništvo Gorenjca v Kranju. Miloš Likar Glasba Dahnili so da: V Kranju: Alenka Peternelj in Boris Sintič z Golnika; Polonca Kr-žišnik in Marijan VVeisseisen z Visokega; Marjanu Očko in Tomaž Rozman z Britofa; Andreja Pavlic in Roman Mali iz Šenčurja; Helena Udir in Peter Demšar z Rudnega; Sonja Zoreč in Janez Sajovic iz Luž; Metka Jošt in Ivan Srečnik iz Kranja; Danica Luskovec in Er-nest Božnar iz Šenčurja; Ana Bohinc in Ervin Tratnik iz Cerkelj; Anica Šimunkovič in Miroslav Grkovič iz Hotemaž; Olga Čebašek in Franci Molj i/. Vogelj; Jana Zalokar in Andrej Šumi iz Lesc; Marjet-ka Kopač in Peter Zupin iz Seničnega; Suzana Markoja in Igor Gra-šič s Kokrice; Marija Šter in Rajko Kne iz Praprotne police; Sonja Marija Mohorič Robida in Štefan Robida iz Zgornjih Bitenj; Saša Marinšek Škof in Jurij Marinšek iz Ljubljane. Čestitamo! Male gorenjske vasi Studenčice Piše: D. Dolenc Studenčice nimajo več pravega imena Kako lepo slovensko ime: Studenčice! Tu ne more biti dvoma:. vas je dobila svoje ime po studencih, ki so vreli na dan tu ob vznožju Stola. Studenčice so mala skrita vasica med gorenjsko cesto in vasmi pod Stolom. Ena od poti, ki vodijo do nje, se odcepi od ceste Lesce - Begunje, vendar smerokaza tu ni, zanjo ti morajo povedati domačini, in potem najdeš Studenčice onstran Hraš in malega hribčka, ki zakriva vasico z 28 hišami in 96 prebivalci. Pri Martnaču smo jih šteli. Z Martnačovim atom in mladimi vred in upam, da se nismo nič zmotili. Bila so leta, ko so imele male Studenčice veliko več prebivalcev. Tako jih je bilo leta 1869 kar 130, potem pa se je število postopoma nižalo, tako da so jih leta 1931 našteli le še 85, 1946 le še 80, od takrat pa število spet počasi narašča. Z novimi hišami seveda, včasih pa je bilo pri posameznih hišah veliko otrok. Pri Muleju, tik pod klančkom, kjer je bila včasih ureja DARINKA SEDEJ največja kmetija v Studenčicah, jih je bilo 13. Prve podatke o vasici mi je dal Valentin Mulej, Žbat. Veliko Mulejev je tu, pa vendar, pravijo, si niso nič v sorodu. O grabnu, ki vaščane najbolj moti, o pašnikih onkraj gorenjske ceste in proge, ki so jih morali odpro-dati občini za razširitev igrišča za golf, sva spregovorila. Studenčice so dobile ime po studencu, ki je vrel na dan na robu vasi Metal na Gorenjskem Heavy metal ima tudi na Gorenjskem vedno več poslušalcev. Prva skupina, ki se je uveljavila s to zvrstjo glasbe je bila Pomaranča, danes pa ta stil gojijowHeavy Company z Jesenic, Rokovnjači iz Železnikov in skupina iz Žirov. Sedaj, ko je heavy metal postal hitrejši in agresivnejši, se je tudi pri nas pojavilo nekaj skupin, ki so se opredelile za nekompromi-sen speed, trash in black metal. Značilna predstavnika sta skupini Sarcasm iz Škofje Loke in Turbo iz Kranja, delujejo pa tudi novejše skupine: Come over z Jesenic in Nevrotik iz Radovljice. Koncert skupine Sarcasm, ki je ena najboljših, si lahko ogledate v četrtek, 12. januarja, v delavskem domu v Kranju. Skupino, ki obstaja že dve leti, sestavljajo: Sandi Dolinar (bas kitara), Aleš Blaz-nik (kitara), Matjaž Kacin (bobni), Pačo Čehič (vokal), Matjaž Hudo-bivnik (kitara). Fantje so lani pridno vadili, v studiu Boruta Činča so naredili posnetke, z nekaj koncerti so se po Sloveniji predstavili občinstvu, v Kranju pa bodo nastopili s preskupinama Krom iz Ljubljane in Game over z Jesenic. in potem tekel ves bister skozi vas. Danes bi to ime ne veljalo več, kajti po grabnu zdaj teče le gnojnica, ki se izliva iz kmetijskega posestva v Poljčah. Tolikokrat so o tem že govorili na sestankih krajevne skupnosti, zahtevali so, naj nekaj ukrenejo, vendar iz grabna še vedno le smrdi. Zdajle pozimi še gre, ko v Poljčah le ujamejo gnojnico in jo razvažajo po travnikih, poleti, ko travnike kosijo, pa gre vse v vodo in po grabnu skozi Studenčice. To vodo bi morali ujeti v cevi in graben zasuti pa bi bil mir in nobenih hudih besed več. Tako pa je nejevolja pri ljudeh iz leta v leto. Studenčice so lepa vasica ob vznožju Stola, s slovito cerkvico sv. Florjana. Pašniki so šli za golf Pašnike so imeli vsa leta na drugi strani ceste in železnice. Vsako jutro, še nekaj let po vojni, so pastirji gnali živino tja čez, potem ko se je povečal promet na gorenjski cesti, pa je bilo prenevarno in so morali prenehati. Zdaj pasejo le okrog hiš, z električnimi pastirji. Sicer pa se je tudi tu kmetovanje danes spremenilo in se ukvarjajo le še z živinorejo. Ne sejejo več vseh kultur kot prej - še prva leta po vojni so sejali tudi lan - zdaj tudi žita ne več, največ je na njihovih njivah silažne koruze. Sicer pa je tu slaba zemlja, močno je treba gnojiti, da dobro rodi. Kjer dobro gnojijo, kosijo po trikrat, sicer le dvakrat. Zemlja pa je zaščitena, le malo je prostih parcel, kjer bodo še lahko zrasle hiše. Vendar, se pojezi Žbat, zaščitena je, dokler je, ko pa se na občini nekaj spomnijo, pa ni več zaščitena, in bodo s tako ali drugačno gradnjo šli čez najlepšo kmetovo zemljo. Sv. Florjan je bil velik svetnik Studenčice spadajo pod krajevno skupnost Lesce, sk ipaj s sosednjimi Hrašami. Včasih je bila to povsem kmečka vasica, danes kmetujejo le še pri 14 hišah, za največje kmete pa veljajo HUA9UNASIBI SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP" NEVEDNO TADEJA KOROŠEC Povsem po naključju smo na srečanju Kompasovih turističnih delavcev v pogovoru Kompasovih direktorjev in vodij hotelov slišali naslednjo pohvalo: »Verjetno je med vsemi Kompa-sovimi gostinskimi delavkami Tadeja Korošec iz kranjskogorskega Kompasa ena najsposobnejših in najbolj uglajenih natakaric. Radi bi jo povabili na vse sprejeme in protokolarna srečanja, kajti Koroščeva resnično zna postreči.« Tadejo smo poiskali in bila je vesela pohvale, čeprav nas je pozneje v pogovoru kar malo presenetila. Poznamo jo kot odlično pevko, ki je v blejskem hotelu Golf pela pri Tržičanih, potem pa nenadoma utihnila. Zakaj? »Tako je pač naneslo,« pravi Tadeja, »res sem se tedaj mislila posvetiti petju, celo na snemanje so me povabili. A iz vsega ni bilo nič, ostala sem pač v gostinstvu, zdaj že deset let pri Kompasu.« Tadeje bi bil res vesel vsak hotel, kajti za točilnim pultom in za mizami je odlična; a Tadeja, čeprav nadvse sposobna in vedno prijazna, svojega poklica ne jemlje tako poetično, kot bi se nam morda zdelo. »Res je, da spoznaš veliko ljudi in da sčasoma goste dobro poznaš ter ločiš prijazne od manj vljudnih, a delo je posebej za Flis, Koman, Bavančnik in Žbat. Vsi ostali imajo le po nekaj glav živine. Edini čisti kmet je Flis. Da so bili tu že nekdaj umni, napredni gospodarji doma, priča podatek, da so vodovod napeljali že leta 1909, elektriko pa leta 1919. Pred kakšnimi dvanajstimi leti so v vasi uredili tudi kanalizacijo. Le telefonov ne dobe in ne dobe. Pa tako hudo ga potrebujejo. Ko bi dobili vsaj enega javnega, vsaj v sosednjih Hrašah, pa bi bili zadovoljni. Tako pa je najbližji telefon šele v Lescah. V Lescah je šola za njihove otroke, tam je trgovina, pošta, gostilna. Gasilce imajo v Smokuču in v Hlebcah, v cerkev hodijo v Lesce ali na Breznico, mleko kmetje oddajajo v Hraše. Imajo sicer cerkev, lepo cerkev sv. Florjana, a tu je le trikrat na leto maša. Za sv. Florjana, Rokova in "poljska" maša, ko so ljudje prosili za dobro letino. Za sv. Florjana je bila svoje čase v Studenčicah tudi velika procesija. Vaščani so šli z banderami najprej naproti procesijam, ki so prihajale iz Radovljice, z brezniške in begunjske smeri, mi pripoveduje 83-letni Martna-čov ata. Takrat je bil v vasi se-manji dan, po osem stojnic so postavili pred cerkvijo. Največ se je prodalo lectovih src, otroških igrač, bonbonov, Bavančni-kov Francelj, ki je bil za hlapca pri Olipu v Lescah in kovač Lah ženske, ki imajo otroke, izredno naporno. Medtem ko delaš po ves dan ali noč, so otroci doma sami, težave so z avtobusi in prevozi, tako da je tudi veliko nevšečnosti. V tem poklicu sem res čisto po naključju, zato me kar malo preseneča, da me hvalijo. Drugače pa mislim, da so najboljši domači gostje; tudi Nemci in Holandci so odprti in veseli ljudje, enako Italijani, medtem ko so Angleži zelo vljudni in uglajeni. V Kompasovem hotelu pa kljub vsemu izredno rada delam, saj se s sodelavci dobro razumemo in vsi skupaj pač poskušamo doseči, da so gostje in da se radi vračajo.« D. Sedej Graben, kjer je včasih tekel studenec, je danes poln gnojevke, ki prihaja s kmetijskega posestva v Poljčah in ljudem v Studenčicah greni življenje. Foto: D. D. pa sta točila pivo in vino. Semenj na sv. Florjana je bil vedno pravo doživetje za ta konec Gorenjske. Ko je leta 1654 gorela Radovljica, so v spomin na ta strašni dan in v priprošnjo sv. Florjanu, z eno od teh procesij Radovljičani prinesli v Studenčice veliko sliko goreče Radovljice. Prav zdaj jo obnavljajo. Torek, 10. januarja 1989 Prometnovarnostna akcija "minus deset" KRO 11. stran @$IEfflSSfflBMHiaLAS Se bo suhoparni matematični izračun izšel? čilo odškodnine pogojevali tudi s tem, ali je udeleženec v prometni nesreči upošteval določila o uporabi varnostnega pasu in zaščitne čelade, ali je bil pod vplivom alkohola ali ne. Prometna milica naj bi še poostrila nadzor nad prometom, organizacije, ki se ukvarjajo s prevozom ljudi in tovora, notranjo kontrolo... Kranj, 6. januarja - Po zgledu sosednih in drugih evropskih držav smo tudi v Sloveniji z novim letom začeli akcijo "minus deset", s katero naj bi letos v primerjavi s povprečjem zadnjih treh let število prometnih nesreč z najhujšimi posledicami (z mrtvimi in s poškodovanimi) zmanjšali za deset odstotkov, potem pa še vsako naslednje leto v primerjavi s prejšnjim za enak odstotek - vse do leta 1992, ko naj bi se tudi po prometni varnosti že vsaj malo približali državam, ki so zdaj še daleč pred nami. Na Gorenjskem, kjer je bilo v zadnjih treh letih povprečno 382 prometnih nesreč z mrtvimi in poškodovanimi (upoštevane niso nesreče na magistralni in avtomobilski cesti), naj bi jih bilo po letos zastavljenem cilju le 343. Se bo suhoparni matematični izračun izšel, bomo čez leto dni lahko poročali o uspešnosti akcije, se bo število najhujših prometnih nesreč letos dejansko zmanjšalo za deset odstotkov - to je le nekaj vprašanj, ki se nam zastavljajo na začetku izvajanja vseslovenskega programa za izboljšanje prometne varnosti. Natančno bomo lahko nanje odgovorili šele tez leto dni, že zdaj pa je mogoče reči, da bo učinkovitost akcije, ki jo vodi republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v sodelovanju z občinskimi, odvisna od številnih če-jev". Prvo, kar preseneča, je razmeroma slaba obveščenost ljudi in še zlasti voznikov o namenu akcije. Ko smo v petek pet naključno izbranih voznikov vprašali, ali so že slišali za akcijo "minus tieset", je le eden (in še to poklicni voznik škofjeloškega Tehnika) odgovoril pritrdilno, vsi ostali pa za akcijo niso vedeli. Drugo: samo z znakom akcije, ki naj bi ga nalepili na javna mesta (pošte, banke, trgovine, avtobusne postaje, šole...) in ga natisnili na dopise, ne bomo spodbudili ljudi k razmišljanju o lastnem obnašanju na cesti, če jim ne bomo hkrati ponudili tudi pomembnih vsebinskih sporočil. V sosedni Avstriji sta, na primer, imela izjemen odmev filma, od katerih je eden nazorno prikazoval učinke varnostnega Pasu pri trčenju vozila v steno z različnimi hitrostmi, drugi pa "mrtvo vas" - enoletne posledice prometnih nesreč. Tretjič: samo lepo napisani programi ne bodo vplivali na izboljšanje prometne varnosti, če za to ne bomo namenili tudi dodatnega denarja. Koliko je samo na Gorenjskem "črnih točk", ki bi jih bilo treba odpraviti? Koliko cest je v slabem stanju, koliko prehodov za pešce brez dodatne osvetlitve, koliko cest brez oznak? Četrtič: prometna vzgoja je razmeroma dobro organizirana v vrtcih in osnovnih šolah, na srednjih pa je je zelo malo, čeprav je to obdobje, ko mladi prvič sedejo na motorno kolo, za krmilo avtomobila... Petič: akcijo bodo morali spremljati tudi ukrepi drugih služb in organov. Zdravstvene organizacije ' bodo morale posodobiti reševalno službo, dosledneje upoštevati merila pri izdajanju zdravniških spričeval voznikom, starejšim od 65 let, in dosledneje izvajati določila zakona o odvzemu vozniških dovoljenj tistim občanom, ki iz zdravstvenih razlogov niso več sposobni za varno vožnjo (epileptiki, alkoholiki, diabetiki...). V zavarovalništvu naj bi izpla- Lado Zakotnik od Sv. Duha: "Za akcijo "minus deset" še nisem slišal in tudi na cesti ni videti, da bi ljudje zaradi tega vozili previdneje. Če bo na koncu leta število nesreč res manjše kot v minulih letih, bo to bolj ali manj slučajno. Ne verjamem, da bi se tisti, ki že zdaj radi sedejo vinjeni za volan, zavestno odrekli alkoholu. Zdi se mi, da se zdaj, ko se ljudem zaradi slabih gospodarskih razmer ne splača varčevati, pije se celo več, kot se je prej. In tudi za ceste ne verjamem, da bi jih letos drastično izboljšali." Milenko Arnej-šek iz Kranja: "Prometne varnosti ne moremo ločevati od splošnih gospodarskih in družbenih razmer. Dokler bodo te slabe, bomo tudi po prometni varnosti med najslabšimi v Evropi. Ker premalo vlagamo v gradnjo in obnovo cest, v razvijanje sodobnih varnih vozil in ker namenjamo tudi premalo pozornosti prometni vzgoji, malo verjamem v uspešnost akcije." Boštjan Camlek iz Škofje Loke: "Prometna varnost je v prvi vrsti odvisna od voznikov, kolesarjev, pešcev in drugih udeležencev v prometu, vendar so enako pomembne tudi ceste. Samo v Škofji Loki bi bili potrebni semafori na dveh križiščih: pri bencinski črpalki in na Trati. Ker ni parkirišč, puščajo vozniki avtomobile na pločnikih, na vozišču." Alojz Filipič iz Škofje Loke: "Za akcijo "minus deset" še nisem slišal in tudi malo verjamem, da bi bilo ob koncu leta število nesreč manjše kot v prejšnjih letih. Ker je alkohol med najpomembnejšimi razlogi za nesreče, bi morali stopiti na prste predvsem tistim, ki vozijo vinjeni." Stane Dolenc s Praprotna: "O akciji "minus deset" sem nekaj slišal, vendar se mi zdi, da prometne varnosti ne bomo izboljšali, če ne bomo izboljšali tudi cest. Veliko se vozim po Selški dolini, cesta je slaba in nevarna. Sicer pa: vsega niso krive le ceste. Nekaterim se tudi zelo mudi. Na Praprot-nem je omejitev hitrosti 60 kilometrov na uro, vendar pa večina vozi hitreje." In nenazadnje: akcija je lahko le začetek drugačnega razmišljanja in ravnanja, medtem ko so za korenite spremembe (balkanske) miselnosti in obnašanja potrebna leta in desetletja. C. Zaplotnik GORENJSKA NOČNA KRONIKA Rompompom še ne gremo domov Tomažu se ni nič kaj mudilo s hišne zabave. Ko pa je slednjič le zajahal jeklenega konjička, 90. je na poti domov inočno za- našalo. Videl je dve cesti, zavil na napačno in se zavalil z mopeda tik pred obratom Ikosa v Struževem. Tamkajšnji vratar je poklical milico, da so vrlemu ponočnjaku pomagali na majavi nogi, karamboliran moped pa shranil. NA SONČNI STRANI ALP Sava kmalu ne bo več obarvana Kranj, 6. januarja - Prebivalci Kranja že dolgo zmajujejo z glavami, kadar opazijo v reki Savi pod tovarno Tekstilindus »nočno obarvano vodo. Nekateri celo kličejo občinski center za obveščanje in sprašujejo za vzroke onesnaževanja. V Tekstilindusu, kjer so lani priključili odpadno vodo iz tamkajšnje tiskarne na kranjsko čistilno napravo, strokovnjaki pojasnjujejo, da bodo že letošnjo pomlad uresničili idejni projekt za celotno čiščenje odpadnih voda. Prebujanje ekološke zavesti v tovarni Tekstilindus sega že skoraj desetletje nazaj, ko so začeli razmišljati o čistejšem načinu kurjave. Pred sedmimi leti so namesto mazuta začeli uporabljati P»n, s čimer so zmanjšali onesnaževanje zraka. Ze leta 1983 so se začeli pripravljati tudi na čiščenje odpadnih voda iz tovarne. Sprva so sicer predvidevali, da bodo morali sami poskrbeti za mehansko in kemično čiščenje teh voda, z izgradnjo kranjske čistilne naprave pa je ta problem odpadel. Tako že od lani odteka v čistilno napravo okrog 1400 kubičnim metrov odpadnih voda iz njihove tiskarne vsak dan. Zal mora Sava dnevno pogoltniti še °krog 1600 kubičnih metrov neočiščenih odplak iz drugih proizvodnih enot v obratu I, odpadne vode iz barvarne preje v obratu 11 in ostanke kurjave iz tamkajšnje kalorične centrale. V Tekstilindusu se bodo lotili preureditve tehnološkega procesa, po kateri bodo vsi kemijski postopki zgoščeni, kot naglasa tehnični direktor Jošt Bajželj, v obratu na Gorenji Savi. Idejni Projekt za čiščenje odpadnih voda imajo že pripravljen, še ta mesec pričakujejo od Projektivnega podjetja v Kranju izvedbeni Projekt za povezavo šestih odtokov iz tovarne in priključitev na čistilno napravo, spomladi pa bodo opravili vsa gradbena dela. Tudi delavci v tovarni, posebej člani ribiških družin, se zavedajo nujnosti za čim prejšnje prenehanje onesnaževanja Save. Sedaj namreč odteka vanjo poleg ostankov nenevarnih barvil tudi precej alkalnih snovi, kar ni koristno niti za življenje v reki niti za uporabo Save za pitno vodo. V Tekstilindusu torej obljubljajo, da bo Sava letos dobila pod njihovo tovarno spet pravo barvo. Razen tega nameravajo preurediti sedanjo kalorično centralo in izkoristiti paro iz toplovodnega kotla za proizvodnjo energije, s čimer bodo spuščali manj kon- den zirane pare v reko. S. Saje Fantovske norčije Trije stanovalci kontejnerja pri Savinem samskem domu so na vse kriplje razgrajali, da jih je bilo slišati prav k vratarju. Slednjega sta splašila tudi dva strela, zato je na telefonu nemudoma obrnil 92. Imetniki te telefonske številke so prišli, naložili podivjano trojko, ki si je dajala duška s petardami, in jo zadržali do jutra. Streznjeni in umirjeni so jo tedaj kot tri ovčke ubrali v domači kontejner. Spet trikotnik Dve ženski sta se v stanovanju v Kranju tako glasno spore-kli, da sta prebudili soseda onstran tanke stene. Že s hodnika je bilo do zadnje besede slišati, da je prevarana žena obiskala moževo ljubico in ji nič kaj tenkočutno povedala svoje. Glasne žaljivke so žalile tudi uho bližnjega soseda, zato se je pritožil milici. Še dobro, da se ni vnelo Bencin, alkohol, k temu pa še vročekrvni prepir in zmerljivke, ki so podžigale k pretepu... Ker se je vse to dogajalo na bencinski črpalki v Lescah, bi utegnilo raznetiti še ogenj, zato so nemudoma vskočili miličniki in pre-pirljivce razdvojili. Nazadnje je moral iti mož Zemira in bivši mož še kar prebivata skupaj v stanovanju na Jesenicah, zato med njima občasno zaropoče. Žena sodi, da ji zdaj, ko nista več v zakonu, tudi batine ne pripadajo več, pa je klicala milico, ko je mož postal nasilen. Njo in otroka je podil iz stanovanja, nazadnje pa je moral oditi on. Modri so ga spremili v svoje prostore, kjer je pričakal zarjo. Z motorko branil vstop miličniku Bled, 3. januarja - Zadnji praznični dan je Blejec klical milico, ker je za zaprtimi vrati razgrajal njegov nečak. Tudi milici ni hotel odpreti, pač pa jim je z vrtalnim strojem branil vstop. Stranska vrata je zaslonil s stolom, vendar so kljub temu vdrli, vendar jim je s prižgano motorno žago preprečil vstop. Slednjič so nasilneža obvladali s plinom in ga omamljenega odpeljali v psihiatrično bolnišnico. Žerjav v okvari Jesenice, 4. januarja - Med dviganjem ponvice s 85 tonami jekla je v Jeklarni II jeseniške Železarne nenadoma popustila jeklena vrv mostnega žerjava, ker se je nenadoma odlomil zob med reduktorjem in navijalnim bobnom. Zaradi tega je ponovca padla v vakuumsko komoro in »sarža« je bila uničena. Zaradi okvare je za ves dan zastala proizvodnja, skupne škode pa je po neuradni oceni za okoli 30 milijonov. Izpad v proizvodnji bodo nadomestili. Avto se je prevrnil in vžgal Bistrica pri Tržiču, 5. januarja - 23-letni Renato Kavar iz Podljubelja je bil hudo ranjen v nesreči, ki jo je sam zakrivil med vožnjo skozi Bistrico. Iz neznanega vzroka je nenadoma zapeljal desno na peščeno ban-kino, zaneslo ga je na travnati nasip, kjer je trčil v betonsko ograjo. Avto je dvignilo v zrak in ga vrglo na nasprotni breg makadamskega podvoza, kjer je prevrnjen na streho začel goreti. Domačini, ki so slišali trk, so prihiteli na pomoč in pogasili ogenj, preden je zajel v razbitinah vkleščenega voznika. Šele poklicni gasilci iz Kranja so hudo ranjenemu Kavarju pomagali iz avtomobila, nato pa ga je re-šilec tržiškega zdravstvenega doma odpeljal v Klinični center v Ljubljano. q % Posebneži Jugoslovani smo zelo radi nekaj posebnega. Da je to res, dokazujejo primeri iz naše politike, gospodarstva, znanosti in tudi z drugih področij. Do nedavnega, ko smo se še lahko hvalili z gospodarsko močjo in politično izvirnostjo, smo prav vse stavili na lastna pota in smeri in bili dokaj zadržani do evropskih izkušenj, predvsem tistih, ki so se "rojevale" v zahodnem, kapitalističnem svetu. Zdaj že priznavamo nekatere napake, napačne smeri, prazne korake, zgrešena pota in zdaj tudi z večjo pozornostjo spremljamo evropska dogajanja in se prilagajamo zahtevam, smerem, standardom in normativom sodobnega sveta. Nekaj pa ob vsem tem vendarle preseneča. Ker prometna ureditev v posameznih državah ni odvisna od političnega in gospodarskega sistema, ampak je (naj bi bila) vsaj v glavnih delih enotna po vsem svetu, bi pričakovali, da se Jugoslavija vsaj po prometni ureditvi in razlagi prometnih predpisov in pravil ne razlikuje od ostalih držav. Upanje, da je tako in da med republikami v Jugoslaviji ter med Jugoslavijo in ostalimi državami ni razlik, se nam je izjalovilo pred kratkim, ko smo prejeli novo razlago desnega pravila, ki sta jo na osnovi razlage zveznega komiteja za promet in zveze pripravila oddelek za varnost prometa in uprava milice RSNZ Slovenije. Vzgojno-izobraževalne ustanove iz Slovenije, še zlasti avtošo-le, so namreč v preteklosti razlagale pravila o prednosti vozil v križiščih nekoliko drugače kot v nekaterih drugih jugoslovanskih republikah in tudi drugače kot v ostalih evropskih državah. Ker slovenski (jugoslovanski) vozniki vse več potujejo v druge republike ali se vozijo po cestah v Evropi, naj bi bilo letošnje leto prelomno in naj bi odpravili slovensko (jugoslovansko) posebnost pri razlagi desnega pravila. Ker gre kar za precejšnje spremembe, bi bilo zanimivo zvedeti, kdo bo kriv, ko se bosta v križišču "udarila" pripadnika nove in stare šole. Kazensko bo pripadnik stare razlage, ker lani spremenjeni zakon o temeljih varnosti cestnega prometa utemeljuje novo, evropsko razlago - kdo pa bo moralno? C. Zaplotnik Na cesti vsakdo počne, kar hoče Strogo določen red, ki velja v cestnem prometu, zahteva brezpogojno spoštovanje. Žal tudi tod disciplina močno peša, kar ni brez posledic. Od leta 1985 namreč rastejo številke, ki govore o prometnih nesrečah, ranjenih, mrtvih... Vse kaže, da nas je hiter razvoj prometa zalotil nepripravljene, zato tudi nismo kos njegovim slabim stranem. Po imena nevrednih cestah se prevažamo s častitljivo starimi avtomobili, z že prislovičnimi balkanskimi manirami pa obvladujemo tudi cestno-prometne zakonitosti. Naraščajoča nedisciplina pa je deloma najbrž tudi odraz siceršnje krize vrednot, morale in zavesti. Na cesti že vsakdo počne, kar hoče, ne meneč se za grozeče kazni (žal jim inflacija sproti krha ostrino) ne za krvave posledice. Tisti, ki imajo stalno opraviti z varnostjo cestnega prometa, sicer sodijo, da zgolj kazni ne pomagajo prida k večji prometni kulturi, temveč prisegajo na vzgojo, poučevanje, prijateljsko prepričevanje. Gore papirjev so bile že popisane s pozivi k razumnemu ravnanju na cesti, zdaj pa se dobronamernim akcijam pridružuje še ena, slovita Akcija minus 10, za toliko naj bi namreč v letu dni zmanjšali število nesreč na naših cestah. Gorenjske so zadnja štiri leta na žalost zelo krvave. Krivulja, ki prikazuje tragično dogajanje na lokalnih, regionalnih, magistralnih cestah, se iz leta v leto strmo vzpenja. Predlani se je na Gorenjskem zgodilo 523 prometnih nesreč, 62 ljudi je v njih izgubilo življenje. Lani je bilo 529 nesreč, pred nekaj dnevi pa je za posledicami nezgode, ki se je primerila pred novim letom, umrla 53. žrtev. Gre za ljudi, za življenja, za zdravje (česar bi se lahko bolj zavedali tudi ljudje, ki so akcijo zoper nesreče poimenovali tako suhoparno in nečloveško), gre pa tudi za to, da nas prometne nesreče drago stanejo. Koliko, tega kljub današnjemu tržnemu umevanju stvarnosti še niso natančno izračunali kot so to storili v nekaterih zahodnoevropskih državah, kjer ima tudi človeško življenje ceno v dobesednem pomenu. Pač pa je znano, da so nas razbita pločevina, invalidnine, pokojnine, izgubljene naložbe v izobrazbo, delovno mesto, standard v nesreči izgubljenih ljudi, veljali okoli 200 milijard. Če nas že človeško življenje, užaloščeni svojci, invalidnost in, podobne usode ne ganejo dovolj, potem naj nas streznijo tudi astronomski zneski, ki jih poženemo z nerazumnim ravnanjem na cesti. D. Ž. Miličnik Branko Plesničar Mirno kljub meji, visokogorju in karavanškemu gradbišču Jesenice, 6. januarja - Državna meja, visokogorje, zadnjih nekaj let pa še veliko gradbišče Karavanškega predora zastavljajo miličniku Branku Plesničarju v varnostnem okolišu Mojstrana, Planina pod Golico in Hrušica vrsto zahtevnih, ne vselej klasičnih policijskih nalog. . , , galna prehodna mesta, kjer bežijo v beli svet Vzhodnoevropej-ci, Turki, Libanonci. Domačini, s katerimi je miličnik v stalnem stiku, so se že navadili obveščati O puščenih avtomobilih, in sumljivih neznancih. Tod je tudi karavanški železniški predor, kjer pisana mednarodna druščina kljub nevarnosti beži čez mejo. Značilno za ta del obmejnega sveta pa je tudi (legalno) gorsko prehodno mesto Kepa, kjer prehajajo mejo planinci, lovci, gozdarji. Za zdaj je še edino v tem okolišu, kmalu pa se mu utegne pridružiti še Golica. Pred nekaj leti se je tem značilnostim pridružilo Še gradbišče Karavanškega predora. »Ko so se pripravljali na gradnjo, nas je skrbelo, kakšne težave bomo imeli,« pravi Branko Plesničar. »Vendar jih ni bilo, kar je nedvomno zasluga njihove zgledne organiziranosti in discipline. Kaznivih dejanj skoraj ni bilo, kršitve redke, glede na nevarnost dela in sestavo tal pa tudi ne veliko nesreč. V dveh letih se je zgodila ena smrtna nesreča in še dve sta bili hujši. Ko bo letos ta garnitura delavcev končala v predoru, se bo gradbišče selilo v dolino, na cesto. Tam pa tudi miličniki pričakujemo več težav.« D. Z. Žlebir Brez kaznivih dejanj in prekrškov tudi sicer mirno območje, ki ga desetletje obvladuje Branko Plesničar s svojim pomočnikom, ni. Zlasti to velja za turistično sezono, ko se v gor-njesavski dolini zadržuje veliko tujcev. Ker del tega okoliša sodi tudi k Triglavskemu narodnemu parku, morajo zatirati tudi črna kampiranja, nevarna kurišča in druge pojave, ki bi lahko ogrozili naravo. Največ dajo na tem koncu Gorenjske opraviti Julijsko gorstvo, koder se vsako leto zvrsti okoli 20 gorskih reševalnih in poizvedovalnih akcij, pa 15 kilometrov državne meje, kjer jeseniška milica skupaj z domačini in vojsko globinsko varuje »zeleno mejo«. Znana so namreč ile- ureja CVETO ZAPLOTNIK mmm^mxLt%a 12. stran / ŠPORT IN REKREACIJA" Torek, 10. januarja 1989 Novoletna smučarska skakalna turneja štirih skakalnic Laakonenu turneja — Tepeš enajsti Kranj, 8. januarja — V Bischofshofnu se je končala sedemintrideseta smučarska skakalna turneja štirih skakalnic. Vsi najboljši skakalci sveta so si na tej turneji nabirali tudi točke svetovnega pokala. Skupni smagovalec je Finec Laakonen, od osmerice naših pa je v tej razvrstitvi Miran Tepeš enajsti. Že stari Latinci so dobro vedeli, da je pot do zvezde največkrat surova in negotova. O tem pogosto razmišljajo tudi vrhunski športniki v vseh športnih panogah. Tako seveda razmišljajo tudi tisti, ki nastopajo na vsakoletni Intersport turneji štirih skakalnic. Tu tekmovalca kujejo v zvezde, če je zmagovalec in v ospredju in te potlačijo v dno, če ti niti ena tekma ne uspe. To se dogaja na turneji že sedemintrideset let. Od samega začetka do danes. Ne vemo, o čem razmišljajo smučarski skakalci v nočeh pred tekmo. Morda, kako mu bo uspelo skočiti. V idelanem slogu, v idealnem telemarku pri doskoku in seveda do idealne dolžine. Vendar se jim tako razmišljanje prevečkrat razblini. Ne ujamejo pravega odriva na mizah in to je skok, ki ne pelje v visoke uvrstitve. Niti ne v finalno serijo, med petdeset, ki se bodo v drugem skoku potegovali za najboljša mesta in točke svetovnega pokala. Tako je tudi na novoletni skakalni turneji. Začne se v Oberst-dorfu, se nadaljuje v Garmischu, nato je na vrsti Innsbruck, zadnja tekma pa je vedno 6. januarja v Bischofshofnu. Skupni zmagovalec štirih skakalnic, ki je vsaka težja in različna od druge, je tokrat Finec Laakonen. Za skupno zmago turneje je prehitel rojaka Nvkanena in Nemca Wiessfloga. Od naše osmerice skakalcev se je najbolje uvrstil Miran Tepeš, ki je enajsti, triindvajseti je Janez Debelak, triintrideseti Ulaga in Matjaž Debelak, dvainštiride-seti Matjaž Zupan, sedeminštirideseti je Primož Kopač, triinpetde-seti Rajko Lotrič in devetinosemdeseti Janez Stirn. Vseh osem je skakalo s spremenljivo srečo. Bili so sicer med tistimi, ki so nabirali točke svetovnega pokala, vendar le štirje, kar pa je premalo za tiste, ki so se z olimpijskih iger vrnili z ekipnim srebrom. Za nadaljevanje sezone, za svetovno prvenstvo, bo potrebno'še več narediti, da bodo spet taki, kot lansko sezono. Poraz Kranjčan k in Ločank, zmaga Jeseničank in Triglava Kranj, 8. januarja — I. B zvezna ženska košarkarska liga Kranj : Bosna 82 : 91 (37 : 48), dvorana na Planini, sodnika Dortin (Reka), Kovačič (Kranj). Kranj — Soštarič 7, Ljucovič 4, Merlak 32, Podrekar 10, Rako-vec 4, Gartner 18, Čufer 7, Troha, Tomac 2, Kump. Za gostje je največ točk dala Popovičeva 35. Po enakovredni igri v prvi polovici prvega dela so Kranjčanke v zadnjih petih minutah dopustile, da so gostje povedle z veliko razliko. V drugem delu so domačinke zaigrale agresivno in ta del so tudi dobile. Razlika iz prvega dela pa je bila le prevelika, da bi Kranjčanke v enajstem kolu doživele drugo zmago. V ženski republiški ligi je Odeja iz Loke v gosteh z visoko razliko izgubila v Mariboru pri Marlesu, Jeseničanke pa so brez težav premagale Pomurje. V moški republiški ligi se je kranjski Triglav iz Rogaške vrnil z zmago. Izidi — Marles : Odeja 91 : 42 (39 : 22), Jesenice : Pomurje 85 : 61 (47 : 34), Rogaška : Triglav 64 : 74 (31 : 37). Hokej — V prvi zvezni hokejski ligi so odigrali šestindvajseto kolo. Za presenečenje so poskrbeli hokejisti Partizana, ki so v dvorani Pionir v Beogradu premagali vodilnega Medveščaka Gortana. Jeseničani so dobili z Vojvodino, Kompas Olimpija pa je nadigrala Crveno zvezdo. Izidi — Vojvodina : Jesenice 3 : 9 (1 : 2, 1 : 3, 1 : 4), Partizan : Medveščak Gortan 6 : 2 (2 : 1, 4 : 0, 0 : 1), Kompas Olimpija : Crvena zvezda 9 : 1 (3 : 1, 3 : 0, 3 : 1), Pari današnjega kola — Ob 18. uri Jesenice : Medveščak Gortan, Kompas Olimpija : Partizan, Crvena zvezda : Vojvodina. Kegljanje — Po novoletnih praznikih so v ženski in moški ke-gljaški republiški ligi odigrali četrto kolo. V ženski ligi je Triglav doma gostil Adrio in Kranjčanke so bile prekratke za zmago. V moški ligi je Triglav na domačem kegljišču premagal Brest. Izida — Triglav : Adria 2427 : 2467, Triglav : Brest 5340 : 5218. D. Humer Šahisti so na Primskovem doma Primskovo, 9. januarja - Lanska ustanovitev Šahovskega kluba na Primskovem je bila upravičena, saj je združila ljubitelje šahovske igre v krajevni skupnosti in izven nje. Zato so se tudi za letos odločili, da bodo organizirali redne mesečne šahovske turnirje, ki bodo vsak tretji četrtek v mesecu, z izjemo julija in avgusta, ko so šolske počitnice in dopusti. Turnirji bodo v mali dvorani Zadružnega doma na Primskovem, vsakič ob 17. uri, igrali se bodo po pravilih hi-tropoteznega šaha, glavni sodnik pa bo Bogdan Drinovec, katerega odločitve so dokončne. Točkovanje bo enako kot lani. Točke dobi vsak udeleženec, prvi 100, zadnji pa 20, ostali pa točke med 20 in 100. Za končno uvrstitev se bo od desetih turnirjev upoštevalo osem najboljših nastopov. Prijavnina za turnir bo 5000 dinarjev, ki so jo oproščeni člani domačega kluba. Ker bo turnirjev več, na vsakem ne bo mogoče podeljevati praktičnih nagrad. Podeljene bodo na turnirju v počastitev krajevnega praznika oktobra in na zadnjem decembrskem turnirju. Šahovski klub na Primskovem ureja tudi šahovsko knjižnico. Ker klub sam ne more kupiti vse literature, prosi šahiste, da pomagajo z literaturo, ki je ne rabijo ali jo imajo podvojeno. Oddajo jo lahko vsak četrtek v pisalni krajevne skupnosti. Prvi letošnji hitropotezni turnir bo v četrtek, 12. januarja, ob 17. uri v Zadružnem domu na Primskovem. Naslednji turnirji pa so načrtovani za 16. februar, 16. marec, 20. april, 18. maj, 15. junij,-21. september, 19. oktober (20. in 21. oktobra bo tekmovanje v aktivnem šahu), 16. november in 21. december. F. Čeh Občinsko prvenstvo dvojic - Športno društvo Iskra iz Železnikov je organiziralo v športni dvorani Poden v Škofji Loki občinsko na-miznoteniško prvenstvo v dvojicah. Tekmovalo je 14 parov iz Škofje Loke, Železnikov in Godešiča. Zmagala sta Jano Rant in Nada Foj-kar (LTH), druga sta bila Roman Cenčič in Boris Pešelj (Partizan Podlubnik), tretja pa sta bila Franc Rant in Vili Cvek (Iskra Železniki). Organizatorji teh tekmovanj imajo še vedno probleme, ker na oknih ni zaves in to moti igralce. - J. Starman Vodita Kranjska gora in Ljubelj - Odigrali so peto kolo v gori n j-ski kegljaški ligi. Izidi: Elan : Bled 4586 : 4800, Lubnik : Triglav 4875 : 4743, Sava : Jesenice 5006 : 5011, Kranjska gora : Simon Jenko 5116 : 4915 in Adergas : Ljubelj 4982 : 5038. V zaostalem srečanju 4. kola je Bled pre magal Adergas s 4887 :4861. Po petem kolu vodita Kranjska gora in Ljubelj z devetimi točkami, Triglav jih ima 8, Jesenice in Sava pa po 6 točk. - T. Bolka ureja JOŽE KOŠNJEK Dvaintridesetič Po stezah partizanske Jelovice V znamenju spomladanskega vremena Dražgoše, 8. januarja - Ljudje, ki dokaj natančno spremljajo dražgoške prireditve, skorajda ne pomnijo, da bi bilo v začetku januarja na obronkih Jelovice, na prizorišču dražgoške bitke, tako malo snega, kot ga je bilo v nedeljo, ko je bila v Dražgošah in v okolici že dvaintride-seta spominska prireditev Po stezah partizanske Jelovice. Udeležba je bila tudi tokrat številčna, saj se je pohodov in športnorekreacijskih tekmovanj udeležilo nekaj tisoč ljudi. Ekipa V. P. 1098 — zmagovalka med patruljami JLA TO Škofja Loka — prvo mesto med ženskimi patruljami. Športno društvo Plamen iz Krope je vzorno organiziralo 13. tekmovanje ekip ZRVS in ZSMS v tekih Po poti heroja Ke-beta. Zmagala je ekipa iz Kočev- Na osrednji prireditvi ob dražgoškem spomeniku so dobili priznanja tudi nekateri novinarji in fotoreporterji, ki najpogosteje spremljajo prireditve Po stezah partizanske Jelovice - Franc Per-dan (Gorenjski glas), Slavko Kerševan (Dom JLA Ljubljana) in Stane Škrabar (RTV Ljubljana). Med udeleženci spominske prireditve Po stezah partizanske Jelovice so bili tudi nekateri znani športniki. Na sliki kolesar Sandi Papež, ki je tekmoval za novomeško ekipo teritorialne obrambe. ja, ki je med pohodom od Krope do Dražgoš najbolje združila znanje taktike, teorije, topografije in streljanja. Druge so bile Domžale in tretje Slovenske Konjice, gorenjske ekipe pa so se uvrstile takole: Škofja Loka (Cerkovskv, Mihovilovič, Ber-toncelj, Bogataj, Juraja in Podrekar) je bila peta, Radovljica (Rimahazi, Bijol, Zorč, Lapajne, A. jn J. Cerkovnik) šesta, Jesenice dvajsete in Kranj štiriindvajseti. Sodelovalo je 27 ekip. Pokrajinski štab TO za Gorenjsko je tudi tokrat organiziral 18. odprto patruljno tekmovanje enot teritorialne obrambe Slovenije, na katerem je nasto- Ekipa TO Jesenice — druga v skupni razvrstitvi in prva med patruljami enot teritorialne obrambe. pilo 35 ekip. V generalni razvrstitvi je bila prva ekipa ONZ RSNZ ZEM (Ljubljana), druga TO Jesenice, tretja TO Maribor, četrta UNZ Ljubljana okolic in peta UNZ Kranj. Med ekipa teritorialne obrambe je bila prva TO Jesenice, drugi je bil Maribor, tretji Kranj, četrta Radovljica, peti Tržič, šesta prva ekipa Škofje Loke in sedma škofje- loška druga ekipa. Na tekmovanju ekip JLA je bila prva ekipa V.P. Kranj 1098 pred V.P. Ajdovščina in V.P. Ljubljana, na tekmovanju patrulj UNZ pa ekipa RSNZ ZEM (Ljubljana) pred UNZ Ljubljana okolica in UNZ Kranj. Med ženskimi ekipami je prvo mesto osvojila TO Škofja Loka, medtem ko je bila kranjska ekipa druga. Evropski pokal v smučarskih skokih Primož Kopač je zmagovalec Planice Planica, 8. januarja — Na 90-metrski skakalnici v Planici je bila tretja tekma evropskega pokala v smučarskih skokih. Ob odlični organizaciji SSK Elektrotehne Ilirije iz Ljubljane in pod pokroviteljstvom prireditve Smel ta je nastopilo 71 tekmovalcev iz sedmih držav Evrope in Kanade. Z odličnima dvema skokoma si je zmago zaslužil Zirovec Primož Kopač. Iz naše A reprezentance tokrat niso nastopili poškodovani Rajko Lotrič, ne Miran Tepeš, Primož. Ulaga in Matjaž Zupan. Lovoriko pokala Elektrotehne je osvojila jugoslovanska reprezentanca, za katero so tekmovali Primož Kopač, Matjaž Debelak in Janez Štirn. V prelepem sončnem zimskem vremenu si je tekmovanje ogledalo nad tisoč ljubiteljev smučarskih skokov. Zimsko in sončno vreme je v nedeljo v Planico na tretjo tekmo smučarskih skakalcev za evropski pokal pod Ponce prignalo nad tisoč ljubiteljev smučarskih skokov. Na tekmi je na 90-metrski skakalnici nastopilo enainsedemdeset tekmovalcev iz sedmih držav Evrope in Kanade. Med njimi so bili tudi tisti, ki so nastopali na novoletni turneji štirih skakalnic za točke svetovnega pokala. Od naših niso nastopili Miran Tepeš, Primož Ulaga, Matjaž Zupan in poškodovani Rajko Lotrič, ki je po padcu v Bischofshofnu že doma z lažjim pretresom glave. Že po prvi uradni seriji se je pokazalo, da bo boj za zmago na planiški 90-metrski skakalnici trd do zadnjega moža na zaletišču. Skakalci so pokazali dobre in dolge skoke. Po prvi seriji je povedel še mladinec Alpine iz Žirov Primož Kopač. Tesno za petami in pri točkah za slog sta mu bila Kanadčan Ron Richards in Jugoslovan Matjaž Debelak. Za njimi pa Italijan Cecon, Avstrijca Kuttin in Winkler ter Kranjčan Janez Štirn. Finalna serija je nato pokazala, kdo je ta čas najboljši skakalec v Planici. Zmagal je Primož Kopač ki je v obeh skokih pokazal največ. V slogu, telemarku in dolžini. Če ga sodniki ne bi ocenili tako, kot so ga morali, bi lahko dejali, da je pač Primož Kopač neslavni zmagovalec tretje tekme za evropski pokal. Za dobri dve točki Primož Kopač Janez Štirn Najboljša trojka na planiški tekmo za evropski pokal v smučarskih skokih. Od leve proti desni: drugi Kanadčan Ron Richards, prvi Primož Kopač in tretji Matjaž Debelak. prednosti je prehitel drugouvrščenega Kanadčana Rona Richard-sa in ta za več kot tri točke tretjega Matjaža Debelaka. Res dobre in natančne skoke je pokazal tudi Janez Štirn, ki je bil sedmi. Naša trojica je bila tudi ekipni zmagovalec lovorike in pokala Elek-trotehna, ki je enakovredna propadli turneji Treh dežel. Rezultati — 1. P. Kopač (Jugoslavija) 215,7 (91-89), 2. Richards (Kanada) 213,8 (90-88), 3. M. Debelak (Jugoslavija) 210,6 (89-88), 4. Cecon (Italija) 210,6 (87-88), 5. Kuttin 209,7 (87-87), 6. VVinkler (oba Avstrija) 206,0 (90-84), 7. Štirn (Jugoslavija) 204,0 (88-83), 8. Point-ner (Avstrija) 202,4 (89-82), 9. Podzimek (CSSR) 198,0 (87-82), 10. J. Debelak (Jugoslavija) 197,5 (85-83), 11. Frison (Italija) 196,8 (85-83), 12. R. Kopač (Jugoslavija) 196,2 (87-80,5), 13. Horgacher (Avstrija) 193.3 (84-84), 14. Belanche 193,1 (84-83), 15. Lahmann (oba Švica) 191.4 (83-80). Evropski pokal — posamezno — 1. Winkler 33, 2. Kuttin 26, 3. P. Kopač in Rauschmaier ter Hauswirth po 25, 6. Neuman in Richards po 20, 8. Steiner 15, 9. M. Debelak, Frison in Hanim vsi po 15. Primož Kopač — »Nisem pričakoval takega uspeha. Sem sicer v dobri formi in oba dobra skoka sta me pripeljala do prvega mesta. Res sem ju dobro ujel in tu je tudi zmaga. Rad bi se uvrstil v reprezentanco za svetovno prvenstvo v Lahti. Čaka me tudi svetovno prvenstvo za mladince. Na novoletni turneji Intersport sem pričakoval, da se bom uvrstil na vseh štirih skakalnicah v finalno serijo, kjer pa sem bil le na prvi in zadnji tekmi. Moja prva novoletna skakalna turneja mi je dala veliko. Je izkušnja več za mojo nadaljnjo smučarsko skakalno kariero. « Janez Štirn — »Celo poletje nisem mogel trenirati in nabirati telesne kondicije. Bil sem že tretjič na Intersport turneji. Najboljši sem bil v GA-PA. Na prvi tekmi v Oberstdorfu me je bolel želodec. Bolečine so bile hude, tako da nisem prespal noči pred tekmo. Na splošno bi to turnejo ocenil tako, da ni bila ne slaba ne dobra. Lahko bi bila boljša. Vendar sem pridobil nekaj novega, kar mi bo dalo še boljšega in večjega poleta za nadaljnjo sezono.« D. Humer Foto: G. Šinik Torek, 10. januarja 1989 13. STRAN -::)}^s?^y,©IJCKGXAS ALPETOUR Restavracija KRONA m Mestnem trgu v Škofji Loki, vas vabi ob sobotnih večerih v januarju na večer domačih pesmi in napevov ob zvokih citer Ob prijetni glasbi boste postreženi z izbranimi jedrni in pijačami! Pridite, ne bo vam žal! Informacije na telefon 620-995 OS HELENE PUHAR KRANJ, Kidričeva 51 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge FIZIOTERAPEVTA za določen čas (od 1. februarja - nadomeščanje delavke na porodniški) Pisne prijave z dokazili o strokovni izobrazbi pošljite v 8 dneh na gornji naslov. ^ JUGOBANKA EKSPOZITURA TRŽIČ Cesta JLA 2, telefon: 52-161, 52-162 Poslovni čas: pon - pet 9- - 1 2. in 1 4- - 1 "7 sobota 8. - 11. Illlllt I bomb bombažna predilnica in tkalnica i tržič 64290 TRŽIĆ CESTA JLA 14 TELEFON (064) 50-571, TELEX 34607 VUTRBPT Objavlja prosta dela in naloge OBRAČUN OD IN VEZAV TOZD OPLEMENITILNICA Pogoji: 4 letna srednja ekonomska ali upravno administrativna šola - V. st. SSI znanje strojepisja znanje s področja obračuna OD poznavanje artiklov 2 leti delovnih izkušenj poskusno delo 45 dni. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovski oddelek 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po odločitvi. VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ Ul. Mirka Vadnova 5 objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta JAVNO LICITACIJO za odprodajo sledečih osnovnih sredstev: CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH DR. ANTONA KRŽlSNIKA 64220 ŠKOFJA LOKA Center slepih in slabovidnih Dr. Antona Kržišnika, Škofja Loka, Stara Loka 31, p.o. razpisuje dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. TEHNIČNO-KOMERCIALNEGA VODJE MIZARSKE IN KLASIČNIH DELAVNIC 2. VODJE OSKRBNEGA ODDELKA Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom in Družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje: Pod 1.: lesno industrijski inženir I. stopnje in 5 let delovnih izkušenj komercialni tehnik in 5 let delovnih izkušenj Pod 2.: višja šola za socialne delavce in 5 let delovnih izkušenj. Kandidati morajo imeti odnos do razvijanja samoupravne socialistične ureditve, odgovoren odnos do gospodarjenja z družbenimi sredstvi, human odnos pri delu z ljudmi in organizacijske sposobnosti ter da uživajo ugled in zaupanje v svojem življenjskem in delovnem okolju. Izbrana kandidata bosta imenovana za štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi razpisa na gornji naslov z oznako ustrezne razpisne komisije. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15 dneh po izbiri. GORENJSKA OBLAČILA KRANJ 64000 KRANJ Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja vabimo k sodelovanju za nedoločen čas, s polnim delovnim časom 1. VODJA RAZVOJA PROGRAMA Pogoji: visoka ali višja izobrazba tekstilno-konfekcijske ali druge ustrezne smeri, 4 leta ustreznih delovnih izkušenj znanje tujega jezika poskusno delo 3 mesece. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8-ih dneh po objavi na naslov: Gorenjska oblačila Kranj, Cesta JLA 24/a. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 15-ih dneh po opravljeni izbiri. Lfch LTH ŠKOFJA LOKA 64220 ŠKOFJA LOKA LTH Škofja Loka objavlja JAVNO LICITACIJO za odprodajo osnovnega sredstva stružnica PRVOMAJSKA tip TNP-200/1250 leto izd. 1968. Izklicna cena je 12.000.000 din. Licitacija bo v petek, 13. 1. 1989,ob 12. uri v obratu Poljane nad Škofjo Loko. Vsi interesenti si osnovno sredstvo lahko ogledajo istega dne od 10. do 12. ure. Vsak interesent mora v času ogleda plačati 10 % varščine od izklicne cene. Kupec na zlicitirano ceno plača še prometni davek v višini 30,9 %. Licitacija bo ustna. ALPETOUR hoteli SIMONOV ZALIV IZOLA vas vabijo, da preživite zimske počitnice na slovenski obali od 14. do 28. januarja 7 dnevni paket za odrasle: 390.000 din Paket vsebuje: — polni penzion, z izbiro menuja, neomejeno uporabo bazena s toplo morsko vodo in podvodno masažo, igranje mini golfa, svečano večerjo Cena paketa za otroke od 7 let naprej: 273.000 din Za otroke do 7 let je bivanje brezplačno. Informacije in rezervacije: Hoteli Simonov zaliv, 66310 Izola tel.: 066/62-221, teleks: 34 186 TOVARNA POHIŠTVA AJDOVŠČINA VEČ KOT ČASOPIS zap. št. osnovno sredstvo štev. šasije leto i zdel. stanje vozila izklicna cena (din) 1. Avtomešalec 156556/9040071 1979 kompl.-brez 16.000.000 »Roman« akumulator. 2. TAM 2001 750002778 1975 kompl.-brez 4.500.000 akumulator. 3. Zastava 750 729481 1980 kompl.-brez 950.000 akumulator. 4. Zastava 750 720266 1980 kompl.-brez 1.150.000 akumulator. 5. Bager Menzi muck — 1975 - 6.000.000 Javna licitacija bo potekala na dvorišču mehanične delavnice VGP Kranj, ul. Mirka Vadnova 5 (na Primskovem), dne 18. 1. 1989 ob 10. uri, po načelu »VIDENO-KUPLJENO«, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. °gled osnovnih sredstev je mogoč na dan licitacije od 9. do 10. ure na kraju licitacije. Na javni licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. mteresenti morajo pred pričetkom licitacije plačati varščino v višini 10 % od izklicne cene na blagajni DO, družbeni sektor z bariranim čekom, zasebniki pa z gotovino. Predstavniki pravnih oseb morajo predložiti pooblastilo OZD, ki jo zastopajo. Kupljeno »blago« je treba plačati in prevzeti takoj, oziroma najkasneje v 5 dneh po licitaciji, sicer varščina zapade. Prometni davek na izklicano ceno plača kupec. Prav tako nosi kupec tudi stroške prepisa vozila. JANUARJA V PRODAJALNAH MERKUR POSEBNA UGODNOST • 15 % POPUST OB GOTOVINSKEM PLAČILU • MOŽNOST PLAČILA V 5 OBROKIH BREZ OBRESTI • PLAČILO S ČEKI V 5-MESEČNEM ZAPOREDJU PRI NAKUPU VSEGA BLAGA (razen črne metalurgije in premoga) V VREDNOSTI NAD 200.000 DIN MERKUR kranj fTOš®85jj©89igi-AS 14. stran OBVESTILA, OGLASI Torek, 10. januarja 1989 RAZISKOVALNE SKUPNOSTI OBČINE JESENICE, RADOVLJICA, KRANJ, TRŽIČ IN ŠKOFJA LOKA Na podlagi sklepa skupnega Koordinacijskega odbora raziskovalnih skupnosti za Gorenjsko objavlja RAZPIS RAZISKOVALNIH NALOG SKUPNEGA POMENA ZA GORENJSKO ZA LETO 1989 S področja: 1. varstva okolja 2. turizma 3. kmetijstva - gozdarstva 4. informatike 5. družboslovja Sodelujejo lahko: — delavci v raziskovalnih organizacijah, ki so registrirane v razvidu raziskovalnih organizacij SRS — delavci v drugih organizacijah združenega dela, ki opravljajo delo na področju raziskovalne dejavnosti, lahko pa tudi vsi delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki s svojimi programi prispevajo k uresničevanju raziskovalne dejavnosti. Prijava naj vsebuje: — naslov organizacije, ki predlaga svoje sodelovanje oz. raziskovalno nalogo — naslov raziskovalne naloge — ime nosilca in izvajalcev raziskovalnega dela — izhodišča, cilje in namen dela — utemeljitev in uporabnost — časovni potek, finančni predračun in predvideni sofinan-cerji. Raziskovalne naloge, ki se nanašajo predvsem na problematike posameznih občin lahko predlagatelji posredujejo na naslove Občinskih raziskovalnih skupnosti Kranj, Radovljica, Tržič, prav tako do 30. januarja 1989. Za občino Škofja Loka in Jesenice pa je bil razpis že objavljen. Prijave pošljite na RAZISKOVALNO SKUPNOST OBČINE ŠKOFJA LOKA, Spodnji trg 40 do 30. januarja 1989. Osnovno zdravstvo Gorenjske o.o. TOZD ZDRAVSTVENO DOM KRANJ, b.o. KRANJ, Gosposvetska c. 10 OZG; o.o. - TOZD Zdravstveni dom Kranj, b.o. razpisuje po sklepu delavskega sveta prosta dela oz. naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z zakonom in družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občini Kranj, poleg teh pa še: — visokošolska izobrazba medicinske smeri, — najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki, — izkazane organizacijske in vodstvene sposobnosti, — moralno politična neoporečnost in pravilen odnos do samoupravljanja. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni od dneva objave na naslov: Zdravstveni dom Kranj, Kranj, Gosposvetska c. 10, z oznako »Razpis za IPO«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 60-dni po poteku roka za sprejemanje prijav. ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj Delovna skupnost Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja z dne 26. 12. 1988 objavlja dela in naloge NAČRTOVANJE OSNOVNIH SREDSTEV IN IZVAJANJE INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA v sektorju splošnih poslov Pogoji: VI. zahtevnostna stopnja gradbene, elektro ali druge ustrezne smeri tri leta delovnih izkušenj Delovno razmerje sklenemo za določen čas s trimesečnim poskusnim delom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, Cesta JLA 1, oddelek kadrovsko socialnih poslov. O izbiri bomo kandidate obvestili pisno v 30 dneh po zaključenem zbiranju prijav. VERIGA Alpska cesta 43 64248 LESCE MERKATOR KŽK GORENJSKE TOZD AGROMEHANIKA, Kanj - Hrastje 52/a Objavlja licitacijo Camp prikolice ADRIA IMV 550, leto izdelave 1978, štev. šasije 4122-301166 z izklicno ceno 3.500.000 din Licitacija bo v soboto, 28. 1. 1989, ob 10 uri v Hrastju. Licitacije se lahko udeležijo vse pravne in fizične osebe, ki bodo pred pričetkom licitacije na žiro račun TOZD AGROMEHANIKA, Kranj - Hrastje 52/a št.: 51500-601-14242 SDK Kranj ali na kraju javne dražbe, plačali varščino v višini 10 % izklicne cene. Predpisani prometni davek plača kupec. Ogled je možen eno uro pred licitacijo. Informacije tel. št.: 34-034. Prikolica mora biti, pred prevzemom, plačana v celoti. Prevzem najkasneje tri dni po licitaciji, sicer varščina zapade. Delavski svet delovne organizacije SŽ Veriga Lesce razpisuje na temelju ustreznih določil Statuta in Razvida delovnih nalog in delokrogov naslednja dela: 1. DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE 2. VODJA 3. VODJA 4. VODJA 5. VODJA VODJA 7. VODJA H. VODJA 9. VODJA 10. VODJA 11. VODJA Pod L: Za direktorja delovne organizacije je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjuje še naslednje: — da ima visoko izobrazbo strojne, metalurške, ekonomske ali organizacijske smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj v svoji stroki, od tega 3 leta pri opravljanju drugih vodilnih del in nalog, — da obvlada vsaj en tuj jezik — da ima moralno politične kvalitete, — da izpolnjuje pogoje, določene z zakonom. Pod 2.: Vodja splošno-kadrovskega sektorja je lahko delavec, ki poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjuje še naslednje: — da ima visoko izobrazbo pravne ali druge družboslovne smeri, — da ima najmanj 4 leta delovnih izkušenj v poklicu, — da obvlada en svetovni jezik. Pod 3.: Vodja finančno-računovodskega sektorja je lahko delavec, ki poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjuje še naslednje: — da ima visoko izobrazbo ekonomske smeri, — da ima najmanj 4 leta delovnih izkušenj v poklicu, — da obvlada en svetovni jezik. Pod 4.: Vodja razvojnega sektorja je lahko delavec, ki poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjuje še naslednje: — da ima visoko izobrazbo strojno tehnične smeri — da ima najmanj 4 leta delovnih izkušenj v poklicu, — da obvlada en svetovni jezik. Pod 5.: Vodja sektorja trženja je lahko delavec, ki poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjuje še naslednje: — da ima visoko izobrazbo komercialne in ekonomske smeri, — da ima najmanj 4 leta delovnih izkušenj v poklicu, — da obvlada en svetovni jezik. Pod 6.: Vodjo proizvodnega sektorja je lahko delavec, ki poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjuje še naslednje: — da ima visoko izobrazbo strojne, metalurške, ekonomske ali organizacijsko proizvodne smeri, — da ima najmanj 4 leta delovnih izkušenj v poklicu, — da obvlada en svetovni jezik. Pod 7, 8, 9, 10, 11.: Vodja programa je lahko delavec, ki poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjuje še naslednje: — da ima visoko izobrazbo strojne, metalurške, ekonomske ali organizacijsko proizvodne smeri, — da ima najmanj 4 leta delovnih izkušenj v poklicu, — da obvlada en svetovni jezik. Za vsa navedena dela bodo kandidati imenovani za dobo 4 let in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani. Kandidati naj posredujejo vloge na razpis na naslov: SŽ Veriga Lesce, kadrovska služba, Alpska 43, 64248 Lesce s pripisom »vloga na razpis za ...« (navedite ustrezen delokrog) najkasneje v 10 dneh po objavi. GORENJSKA OBLAČILA KRANJ PODJETJE ZA PROIZVODNJO ŽENSKE KONFEKCIJE, p.o. KRANJ, CESTA JLA 24/a Po sklepu delavskega sveta razpisujemo prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili, in sicer: 1. VODJA TRŽNEGA PODROČJA Pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba komercialne, tehnične ali druge ustrezne smeri, 5 let delovnih izkušenj znanje tujega jezika. 2. VODJA TEHNIČNEGA PODROČJA Pogoji: visoka ali višja izobrazba tekstilno konfekcijske ali druge ustrezne smeri 5 let ustreznih delovnih izkušenj znanje tujega jezika. 3. VODJA FINANČNO RAČUNOVODSKEGA PODROČJA Pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri, 5 let ustreznih delovnih izkušenj. 4. VODJA SPLOŠNO KADROVSKEGA PODROČJA Pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba družboslovne, pravne, organizacijske ali druge ustrezne smeri; 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Imenovanje vodij področij velja za 4 leta. Kandidate vabimo, da pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v 15-ih dneh po objavi razpisa na naslov: Gorenjska oblačila Kranj, Cesta JLA 24/a s pripisom »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo obvestili v 15-ih dneh po sklepu o imenovanju na delavskem svetu. OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST KRANJ Objavlja RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE USPOSABLJANJA RAZISKOVALNIH KADROV V OBČINI KRANJ ŠOLSKO LETO 1989 Z namenom povečanja števila kadrov za razvojno-raziskoval-no delo v raziskovalnih enotah OZD občine Kranj bo Občinska raziskovalna skupnost Kranj sofinancirala: 1. usposabljanje raziskovalcev za pridobitev doktorata znanosti 2. usposabljanje raziskovalcev za pridobitev akademske stopnje magister ali specialist 3. usposabljanje pripravnikov za raziskovalno delo Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati iz tistih OZD, ki še nimajo ustanovljene raziskovalne enote., Kandidati, ki jih prijavijo OZD, morajo biti zaposleni v občini Kranj ter izpolnjevati naslednje pogoje: Pod 1.: Delavci, ki delajo v raziskovalni organizaciji oziroma na ustreznih delovnih nalogah in imajo odobreno tezo za doktorsko disertacijo ter niso starejši od 35 let. Pod 2.:Diplomanti visokošolskega študija (VII/1), ki delajo v raziskovalni organizaciji oziroma na ustreznih delovnih nalogah in so vpisani ali se že izobražujejo na podiplomskem študiju ter niso starejši od 35 let. Pod 3.: Diplomanti visokošolskega študija (VII/1) s povprečno izpitno oceno najmanj 8 za celotno obdobje visokošolskega študija ali z nadpovprečno oceno iz predmetov, kjučnih za strokovno področje usposabljanja in imajo manj kot 3 leta delovnih izkušenj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo OZD Občinski raziskovalni skupnosti Kranj do 27. januarja 1989. O izbiri kandidatov bo odločal pooblaščeni organ skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Kranj na osnovi Pravilnika o sofinanciranju usposabljanja raziskovalnih kadrov v občini Kranj. OZD bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po poteku razpisa. SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA, n.sol.o. TOZD ELEKTRARNA MOSTE, ŽIROVNICA Razpisna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega organa TOZD Elektrarna Moste po sklepu delavskega sveta razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA TOZD Za opravljanje teh del in nalog morajo kandidati poleg pogojev, predpisanih v 511. členu Zakona o združenem delu izpolnjevati še: — da imajo dokončano visoko ali višjo elektro ali strojne smeri — da imajo 3 ali 5 let delovnih izkušenj — da imajo organizacijske sposobnosti za vodenje — da imajo pravilen odnos do samoupravljanja in družbene lastnine Izbran kandidat bo na razpisana dela in naloge imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo svoje pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v roku 8 dni po objavi na naslov: Savske elektrarne Ljubljana TOZD Elektrarna Moste, Moste 41, 64274 Žirovnica - za razpisno komisijo. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izidu izbire v 8 dneh po izbiri. , TEMELJNO SODIŠČE V KRANJU 64000 KRANJ objavlja prosta dela in naloge 2 ADMINISTRATORK - STROJEPISK za enoto temeljnega sodišča v Kranju Pogoji: končan program srednjega usmerjenega izobraževanja administrativne smeri V. oziroma IV. stopnje, ali ekonomske smeri V. stopnje, 1 leto delovnih izkušenj. Delavki, ki bostasprejetina delo, bosta združevali delo za določen čas - nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu za 9 mesecev. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi Predsedništvo temeljnega sodišča v Kranju, Ulica Moše Pijadeja 2. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh. INTERNA BANKA LES RADOVLJICA, Kranjska c. 13 na podlagi sklepa zbora Interne banke, z dne 15. 11. 1988, razpisujemo dela in naloge: 1. VODJO GOSPODARSKO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA 2. VODJO HRANILNO-KREDITNE SLUŽBE Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: AD 1.: ekonomist 4 leta delovnih izkušenj na vodilnih mestih, pasivno znanje enega svetovnega jezika. AD 2.: ekonomist ali ekonomski tehnik 4 leta delovnih izkušenj na vodilnih mestih, pasivno znanje enega svetovnega jezika. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 15 dni od dneva objave na naslov: Interna banka LES, Kranjska c. 13, 64240 Radovljica. Kandidati bodo sklenili delovno razmerje za dobo 4 let s tem, da bodo lahko pričeli z delom 1. 4. 1989 v Ljubljani. Vsi kandidati bodo obveščeni o imenovanju v roku 30 dni po poteku razpisnega roka. Informacije lahko dobite po telefonu od 7.00 do 15.00 ure na številko 75-988. Torek, 10. januarja 1989 15. stran ^rnitm^mv^GLAS MALI OGLASI fei.:27 960 _t«rta APARATI STROJI STROJ za pranje mehanizacije kaerc her 610 (120 barvo, 90 stop. C), nov, ugodno prodam. Marjan Bitenc, Ul. bratov Novak 5, Tacen, Šmartno pod omarno goro 111 NAVI JALNI STROJ meteor 307 z de-jom, prodam. Tel.: 67-063_1_13 Prodam skoraj nova 80 in 120-litrska BOJLERJA po zelo ugodni ceni. Fab-___Zg. Bitnje 146_115 ELEKTROMOTORJE 16, 22 in 25 kW, vsi s 1.400 obrati, v delovnem stanju, "godno prodam. Tel: 061/831-006 135 RE2KALNI STROJ ALG 100 - prvomaj-ska, s priborom, prodam. Tel.: 75-869 ________148 Prodam URO za dvotarifni števec. J___57-942_ 157 Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ smger. V račun vzamem električne __arje. Tel.: 50-660_166 Prodam GOSENIČAR fiat 505 C, letnik '983, 2.000 delovnih ur, dobro ohranjen. Cena po dogovoru. Vinko Gregi, vjnarska c. 52, Bizeljsko 171 Prodam točkovni APARAT 2 + 2 in 3,25 m elektrolitskega BAKRA premera 10 mm - uvožen. Forjan, Predoslje 1_____173 Prodam 50-litrsko zamrzovalno SKRINJO, 20 odstotkov cenje. Sp. Gorje _°7 187 GRADBENI MATERIAL Prodam macesnove PLOHE 4, 5, 6 in 7 d?1, A.lelno sune 'n novo kuhalno PLOŠČO iskra, nerjavečo (2 + 2), 30 odstotkov ceneje. Tel.: 061/841 277 ____122 ELEKTRIČNE OMARICE, zunanje in notranje, kompletno opremljene, prodam 30 odstotkov ceneje. Tel.: 061/213-244 131 VIDEOTEKA LIKOZARJEVA 27 TEL. 36-770 vsak dan od 17. - 20. in v soboto od 10. - 13. gAZNO PRODAM ^odam DIANO, letnik 1976 in poni ex-Pres, letnik 1973 ter barvni TV gorenje pokvari Grozdek, Rudija Papeža 32, !_!_1________125 Prodam PRALNI STROJ gorenje apo električni ŠTEDILNIK gorenje mul-fgas 2 + 2 in avto KADETT karavan, !g!!l_i1g73_Tel.: 35-709_130 £rk°makm 0PEL KADETT B, hladilno 0P_LNJ0 in 80 kvad. m. smrekovega r'AZA I kvalitete. Sodja, Prečna 3, ?f_l_3jstrica_ 152 |8nroR v P'oščah in otroško POSTE-hd!_^_prodam. Tel: 064/621-282 188 ^TAN.OPREMA ^[odarTTŠEDEŽNO GARNITURO jola, sat f,LN,C0 lipa Ajdovščina, BOJLER a\ 302 in dnevno sobo stol Kamnik. i6! 69-713 112 TeL 124 Prodam francosko POSTELJO. J9-480 ^odam rabljen REGAL po zeli ugodni ^___Tel_Q64/631 -178, popoldne 133 9odno prodam dobro ohranjen ki-P^rbusch ŠTEDILNIK in KAVČ. S mu !^cPod Rodico 5, Boh. Bistrica 167 STANOVANJA 'scem SOBO od aprila dalje. Naslov v ^snem oddelku._1_14 VAM6iniam 3sobno lastniško STANO-Fra i za manjše v Škofji Loki. Šubic, Jankovo nas. 166, Škofja Loka, po 18. ^L______123 .sobno konfortno STANOVANJE na ~p!g__cah prodam. Tel: 82-765 170 b| najem vzamem STANOVANJE v *nji okolici Lesc. Naslov v oglasnem ^elku. 195 ZAPOSLITVE ^f___adnikova 3 išče SNAŽILKO 127 ostij^-p|evna gkofja Loka takoj za-r,_sJ' NATAKARJA/ICO. Informacije gaJ_l_064/632-445 ali 064/633-092 139 n ^norarno prodajo knjižnih zbirk d^airno še nekaj zelo dobro plačanih vik°Vn,n mest- Pogoj, prevoz, prosti *endi, osebna urejenost. Tel.: 57-221 147 Restavracija v Bohinju išče DELAVCE za delo v strežbi in kuhinji. Tel.: 76-243 : ■_155 AKVIZITERJEM za prodajo zelo iskanega proizvoda nudim VISOKO PRO VIZIJO. Tel.: 35-450_156 Dekle za pomoč v bifeju v bližini Kranja iščem. Šifra: DOGOVOR 189 ŽIVALI Prodam rjave JARKICE in 20 do 50 kg težke PRAŠIČE. Stanovnik, Log 9, Škofja Loka Prodam 2 BIKA za dopitanje in KRAVO za v skrinjo. Voglje 38, tel.: 49-172 _ 109 Prodam četrtino ali več mlade KRAVE za v skrinjo. Sp. Besnica 180 110 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO ter semenski KROMPIR igor in erla. Svolj- šak, Zbilje 43 _120 Prodam TELIČKO in BIKCA, težka 200 do 300 kg. Moše 10, Smlednik 132 Prodam 6 mesecev brejo TELICO si-mentalko. Kristan, Zg. Otok 14, Rado- vljica, tel.: 79-811 _145 Prodam mlado KRAVO simentalko, v 3 mesecu brejosti. Preddvor 74 169 Prodam 14 dni staro TELIČKO simentalko. Zadraga 15, Duplje_177 Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega 160 kg. Pintar, Zg. Sorica 33_185 Prodam 2 PRAŠIČA za zakol. Triler, Okroglo 6, Naklo 191 POSESTI 2-sobno STANOVANJE in vikend PARCELO prodam. Šifra: TRSTENIK - KRANJ _144 PROSTOR 15 do 30 kvad. m. za mirno obrt v Kranju ali neposredni bližini nujno vzamem v najem Usluge tudi vam. Tel: 35-589, po 17. uri 192 VOZILA Z 750, letnik 1980, dobro ohranjeno, prodam. Tel: 80-281, popoldne 116 Prodam Z 101, letnik maj 1987 in bar-vni TV grunding, letnik 1980. Svoljšak, Binkelj 31, Škofja Loka_117 Prodam TORI induro, star 14 mesecev in APN 6, letnik 1985. Marko Lah. Trata 22, Škofja Loka_118 Prodam Z 750, starejši letnik. Tel.. 48-202_1J9 Prodam Z 750, starejši letnik in MO PED APN 4. Ogled vsak dan popoldne. Medja, Jereka 33, Boh. Bistrica 126 Ugodno prodam Z 750, letnik 1974, ka roserija obnovljena. Dolenc, Zg. Lipni-ca 19, Kamna gorica 129 Karambolirano Z 101, letnik 1978, pro dam celo ali po delih. Tel.: 82-345 134 Prodam GOLF JX diesel, bordo barve. Tel.: 49-194 letnik 1986, 136 Ugodno prodam MOTOR APN 6. Tel.: 26-340_199 Prodam rabljen GUMIVOZ za traktor. Tel.: 51-089_U8 Prodam VW 1200, letnik 1975 v zelo dobrem stanju. Tel: 39 856 140 Prodam VW 1200, letnik 1974. Zupan, tel.:40-314 _141t Prodam JUGO 45, letnik november 1983. Cena 950 SM. Tel.: 82-420 143 Prodam Z 101, letnik 1976 in nov tomo-sov MOTOR T 4 za čoln. Tel.: 75-556, int. 51, dopoldne_150 Z 101, letnik 1976, prodam. Cena 250 SM.Tel.. 74-118_160 Prodam Z 750. Breg ob Savi 30, Mavči če__164 Prodam KOMBI VW. V račun vzamem manjši avto. Prodam tudi FORD ESKORD po delih. Tel: 50-660 165 Kupim MOTOR za Z 101 do 60.000 km. Tel.: 28 852_172 Prodam Z 750, letnik 1979. Ogled po- poldan. Tel.: 84-686_174 Z 750, letnik 1977, registriran, vozen, prodam. Tel.: 48-265_T76 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987. Dru lovka 19, Kranj_T78 Prodam avto FIAT 124, v voznem sta nju Alfonz Mencinger, Koritno 65, Bled__179 Ugodno prodam vozno Z 750 luxe, registrirana do marca. Kovor 7/a, tel.: 57-868 __!_2. Prodam R 4 GTL, letnik 1980 in novo otroško KOLO BMX. Tel.: 40-557 186 Prodam LADO rivo, 1300 ccm, bele barve, letnik 1987, odlično ohranjeno, z dodatno opremo. Tel.: 68-579 190 Z 101 GX 1,1, letnik 1987, 15.000 km, bele barve, prodam. Cena 20 mio. Ogled v sredo, od 16. do 18. ure. Fran-kovo nas. 161, Škofja Loka_146 Prodam R 4, letnik 1976, neregistriran, vozen. Modrijan, J. Puharja 9, Kranj, tel.:38-656 • 149 Prodam Z 101 luxe, letnik 1976, vozno, neregistrirano. Štefe, Gosposvetska 17, Kranj 201 OBVESTILA Zabavnoglasbena skupina išče organi-sta in basista. Tel.: 631-784 VODOINSTALACIJE (hiše, kopalnice, popravila) vam hitro in kvalitetno naredim. Tel.: 28-427 KERAMIČARSKA in PEČARSKA dela vam napravim. Za takojšnja dela - popust. Informacije na tel.: 45-519 ali pisno: Kropar, XXXI. divizije 46, Kranj 194 KUPIM Kupim suhe bukove DESKE. Tel.: 45-488, Kurnik, Tupaliče_162 Kupim DELE za moskvič 2140. Informacije na tel: 24-979 180 OSTALO Domačo ovčjo VOLNO ugodno prodam. Tel: 48-576_158 Iščemo VARSTVO za 13-mesečno punčko. Petrovič, Cankarjeva 17, Radovljica, tel : 75-644 161 Prodam KOTEL za žganjekuho. Studenčice 12, Lesce 163 Mlada upokojenka vzame v oskrbo zapuščeno majhno kmetijo. Šifra: PRIDNA_iin Prodam skoraj novo otroško POSTELJICO z jogijem, dim. 140 x 80 cm. Ce-na 35 SM.Tel.: 25-401, po 18. uri 183 Prodam krzneno JAKNO štev. 44. Naslov v oglasnem oddelku. 198 Prodam 79-687 suha bukova DRVA. Tel.: 200 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta in starega očeta BOGDANA CILENŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala vsem sostanovalcem, prijateljem, pevcem in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. VSI NJEGOVI V SPOMIN 8. januarja je minilo leto dni,odkar nas je v 59. letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče MARJAN ŠILAR Vsi ga ohranjamo v lepem spominu. Zahvaljujemo se vsem, ki prinašate sveče in rože na njegov prerani grob. VSI NJEGOVI OSMRTNICA Umrla je naša upokojenka MARIJA GUZELJ iz Puštala 70 v Škofji Loki Pogreb bo v torek, 10. 1., ob 15. uri na pokopališču v Lipici. Ohranili jo bomo v lepem spominu. DELAVCI DO ODEJA ŠKOFJA LOKA V 81. letu je preminula naša draga mama, stara mama in prababica FRANČIŠKA LEBAR Rokova mama iz Stražišča Na njeno izrecno željo jo bomo pokopali v najožjem družinskem krogu na kranjskem pokopališču. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo spremljali in vzpodbujali v njenem življenju. Prosimo tihega sožalja! ŽALUJOČI: hčerki Milka in Olga z družinama Lesce, Kranj, 8. januarja 1989 ZAHVALA V 56. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta CECILIJA LOGAR roj. Gašpirc Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem IBI-ja, Gorenjskega tiska in IKOS-a za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za lep pogrebni obred, gro-barju, govorniku in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI: Vsi njeni Britof, 28. decembra 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mamice in mame MARIJE KOLMAN se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težkih trenutkih lajšali bolečino, izrazili ustno in pisno sožalje in ji darovali lepo cvetje. Lepa hvala zdravnikom in sestram UKC, ki so se trudili, da bi ji ohranili tako želeno življenje. ŽALUJOČI: mož Rudi, sinovi Rudi, Marjan z družinama, Boris, Mitja, in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta JOŽETA ŠINKOVCA šofer v pokoju se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste ga cenili in spoštovali, mu poklonili cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala za vse izraze sožalja, vsako lepo misel in besedo. VSI NJEGOVI Hotavlje, 2. januarja 1989 ZAHVALA V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama in prababica FRANČIŠKA SUŠNIK Benkova mama iz Zg. Besnite Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, sodelavcem Tekstilindusa obr. I. in II., Save in Zvezde za nesebnično pomoč v težkih trenutkih. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Martinovi Katri za pomoč in lajšanje bolečin, dr. Bajžlju in g. župniku za lep pogrebni obred in za lepo petje pevcem iz Nakla. ŽALUJOČI: sinovi Tinko, Janez in Miha z družinami ter sin Marjan ZAHVALA Ob boleči izgubi naše zlate mame, babice in prababice FRANCKE ROBLEK se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se prišli poslovit od nje in jo spremljali na njeni zadnji poti, jo zasuli s cvetjem in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala Inštitutu Golnik, pevcem KUD Kokrica, pevcem z Visokega, sindikalnim organizacijam KOGP -— TOZD Obrt, Iskra Kiber-netika — ERO, Telematika — MKS, OŠ Simon Jenko Kranj, OŠ Gorice ter g. župniku za pogrebni obred. ŽALUJOČI: Vsi njeni Mlaka, Gorice, 28. decembra 1988 ZAHVAIA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA ŠKOFICA p.d. Belharjevega ata iz Potoč se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebej hvala dr. Alenki Pegam, patronaž-nim sestram, med. s. Magdi za zdravljenje ob težki bolezni, g. župniku in cerkvenim pevcem za lep pogrebni obred. Hvala sodelavcem doma Albina Drolca Preddvor, vsem, ki ste darovali cvetje, izrekli sožalja in ga pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČI: Vsi njegovi Potoče, 30. decembra 1988 NOVICE IN DOGODKI Po sledeh kmetovega pisma Plačilo za les šele po dveh mesecih Kranj, 6. januarja - "Ko dobim z davkarije položnico, je vedno na njej napisan tudi datum, do kdaj je znesek treba plačati. Podobno je pri računih za elektriko, telefon, pri nakupu kmetijskih strojev... Rok plačila ni v nobenem primeru dolg - ponavadi od osmih do petnajstih dni, le včasih do enega meseca. Ko pa oddam les gozdnemu gospodarstvu, nikdar ne vem natančno, kdaj bom prejel plačilo. To "zavlačevanje" postaja zadnje čase nevzdržno, saj se dogaja, da je treba na plačilo lesa čakati tudi dva meseca. Ker vsi vemo, kolikšna je inflacija, je razumljivo, da je denar vsak dan manj vreden in da kmet namesto sto starih milijonov dobi čez dva meseca dejansko le še petdeset, šestdeset..." je v pismo, naslovljeno na naše uredništvo, zapisal kmet-kooperant kranjskega gozdnega gospodarstva in se tudi vprašal, kje so razlogi za takšno zavlačevanje s plačilom - ali gozdarji koristno "sučejo" denar in namerno odlagajo izplačilo, ali so kot posredniki nemočni in odvisni od kupcev (lesne industrije) ali pa je vse skupaj posledica "bolnih financ" (kot bi dejal ugledni ekonomist dr. Ivan Ribnikar). Ko smo s pismom seznanili direktorja kranjskega gozdnega gospodarstva Miloša Martinovi-ča, ni zanikal možnosti, da je kmet dejansko prejel plačilo šele po dveh mesecih, sicer pa je dejal, da je povprečna "čakalna doba" bliže tridesetim kot dvajsetim dnem in da je ob visoki inflaciji tudi ta predolga. O razlogih pa tole: "Večina naših kupcev plačuje les z menicami, ki jih je mogoče spremeniti v denar v devetdesetih dneh. Mi pa kmetu ne moremo dati menice, kmetje zahtevajo denar." Seveda pa za vse le niso krivi lesarji, direktor priznava, da včasih za- škriplje tudi v njihovih službah. Nekaj upanja, da bodo kmetje hitreje prišli do plačila lesa, daje ponedeljkov sestanek z lesarji. "Naš cilj je, da bi nam kupci plačevali les v petnajstih dneh in da bi takšen plačilni rok potem veljal tudi za kmete. Če tega ne bomo dosegli, se bomo morali sprijazniti, da bodo kmetje več lesa oddali mimo gozdnega gospodarstva, predvsem tistim, ki ga bodo lahko takoj plačali," je v petek dejal Miloš Martino-vič. Kmetje kajpak ob vsem tem ne stojijo križem rok: nekateri že zdaj ravnajo tako, drugi o tem za zdaj samo razmišljajo... Če prisegamo na tržno gospodarstvo, potem njihovega ravnanja (razmišljanja) sploh ne moremo več razglasiti za špeku-lantskega, ampak lahko le priznamo, da so se začeli obnašati podjetniško. c Zaplotnik Seminar v Novem mestu Kmečka zveza sredi političnega vrenja Ljubljana, 6. januarja - Kmetstvo skozi zgodovino, Politično delo je delo z ljudmi, Kmetovati pomeni nekaj več, Kmetijstvo je gospodarska panoga... To je le nekaj naslovov predavanj s seminarja, ki ga Slovenska kmečka zveza in Zveza slovenske kmečke mladine pripravljata ta konec tedna na srednji kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. V soboto ob 17. uri bo okrogla miza Kmečka zveza sredi političnega vrenja, na kateri bosta med drugim sodelovala tudi prof. France Bučar in Janez Janša. V nedeljo dopoldne bo Ivan Oman, predsednik Slovenske kmečke zveze, govoril o pomenu kmetijske zbornice, prof. Leskošek o družinski kmetiji, Marjan Podobnik o hribovskem kmetijstvu, prof. Franc Zagožen pa o agrarni reformi. Seminar se bo končal s pogovorom o zadružništvu, ki se ga bosta udeležila tudi Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije, in Matija Kovačič iz republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Popoldne bo še seja upravnega odbora kmečke zveze, na kateri se bodo dogovorili o pripravi in izvedbi občnega zbora- CZ. Dogodek v Poljanski dolini Bavčar in Janša na Selu Selo pri Žireh — Pred novim letom smo vas obvestili, da je predvidena akcija selskih mladincev, ko so hoteli povabiti v goste predsednika Odbora za varstvo človekovih pravic, Igorja Bavčarja, odpadla in da je prenesena v dni takoj po novem letu. Kot so nam tik pred zaključkom redakcije sporočili s Sela, bo napovedani večer v petek, 12. januarja 1989, ob 19. uri v preurejenih mladinskih prostorih na Selu pri Žireh. Pogovora se bo poleg Igorja Bavčarja udeležil tudi Janez Janša, verjetno pa bo prisotnih še nekaj članov vodstva Odbora za varstvo človekovih pravic. V. B. Obisk radikalcev končan Panella z izkaznico ZSMS Ljubljana, 6. januarja - Člani vodstva Transnacionalne radikalne stranke so s tiskovno konferenco v Cankarjevem domu končali tridnevni obisk v Sloveniji, kamor so jih povabili člani predsedstva rk ZSMS. Obe strani sta obisk ocenili kot zelo ugoden. Kot smo poročali že v petkovi številki, so se pretekli konec tedna mudili na obisku v Sloveniji člani sekretariata in federalnega sveta Transnacionalne radikalne stranke, ki so večino svojega časa preživeli v Mladinskem domu v Bohinju. Ob pogovorih, na katerih sta obe strani, kot je bilo rečeno na petkovi tiskovni konferenci, potrdili obojestransko željo po nadaljnjem sodelovanju, so ra-dikalci opravili tudi del svojih rednih aktivnosti. Jože Školč, predsednik slovenskih mladincev je obisk ocenil kot akcijo, ki je imela ob ostalem tudi namen vzpostaviti pravila političnega obnašanja in razbijanja tabujev. Obisk je po Školčevih besedah na jugoslovanskih tleh počil kot bomba ob tem, da se je pokazalo, da vse tisto, česar ne poznamo dovolj, še ni nevarno za integriteto SFRJ. Marco Panella, zgodovinski vodja radikalcev in hkrati človek, ki se v imenu organizacije največkrat pojavlja pred novinarji, se je na zaključni tiskovni konferenci v Cankarjevem domu zopet obregnil ob potezo Beograda, ki ni dal zelene luči za zagrebški kongres. Menil je tudi, da se napaka lahko še vedno popravi in sporočil sklep vodstva radikalcev, da bodo kongres pripravili od 22. do 27. marca letos, kot možni kraji pa se omenjajo Beograd, Zagreb, Ljubljana, obstoji pa tudi pobuda "iniciative državljanov za združeno Evropo" za izpeljavo kongresa v Splitu. Radikalci so svoj tridnevni obisk sklenili s simboličnim dejanjem, Marca Panello so namreč svečano sprejeli v ZSMS s statusom častnega člana - poteza, ki na neki način neposredno odpira slovensko mladinsko organizacijo v evropski politični prostor. V. Bešter Kronisti bodo za začetek leta 1989 lahko zapisali, da tako tople januarske pomladi že lep čas ni bilo. Takšna, pomladna, je bila tudi nedeljska spominska prireditev Po stezah partizanske Jelovice s srečanjem v Dra-žgošah. Če bi napovedovali, bi prav gotovo težko verjeli, da bo tokrat v Dražgošah tako toplo... A. Z. - Foto: F. Perdan 7 GLASOVA ANKETA Smučarija na umetnem snegu Kranjska gora, 6. januarja - Letos je že drugo leto, ko naša znana smučarska središča hudo občutijo pomanjkanje snega. Žičnice in vlečnice samevajo, po hotelih pa se je treba še posebej potruditi za dodatno ponudbo gostov, ki so prišli, denimo, v Kranjsko goro predvsem zaradi smučanja. Hotelirji in drugi gostinski in turistični delavci v vseh alpskih smučarskih središčih zato na vse načine iščejo možnosti, da bi goste, ki so prišli, obdržali. In kaj pravijo o letošnji »suhi« zimi? 1 Jela Bučič, natakarica v gostišču Jožica v Gozd Martuljku: »Pozna se, da ni snega, kajti pri nas so se radi ustavljali smučarji, saj je gostišče tik ob cesti. Prav tako pa se tudi pozna, da kupna moč domačega gosta upada, saj imamo večinoma sosednje avstrijske in italijanske goste. V zadnjih mesecih je še posebej veliko Italijanov.« Filip Pančur, vodja prodaje Kompasovih hotelov v Kranjski gori: »Hotelske zmogljivosti prodamo za leto dni naprej, zato imamo pri nas dovolj tujih gostov, tako Nemcev, Angležev in drugih. Tudi v naslednjem mesecu bo obisk tujih gostov zadovoljiv, večinoma bodo v hotelih tujci. Vendar pa je treba reči: če ni snega, ne pomaga nobena dodatna stvar in nobena zanimiva dodatna turistična ponudba. Pri nas imajo na voljo bazen, savno, trim salon, biljard, gimnastični salon, igrajo različni ansambli, prirejamo modne revije.« Marica Davidovič, za- sebnica iz Podkorena, ki je dolga leta vodila hotel Vitranc v Podkorenu: »Tako, kot sem se v 37 letih, kolikor sem delala v gostinstvu, v družbenem sektorju vedno trudila za goste, tako zanje skrbim in tudi oddajam sobe. Od 22. januarja do 7. januarja sem imela vse sobe zasedene, gost- je pa so se dobro počutili. Mislim, da si gostje, domači in tuji, želijo predvsem prijaznosti in dobre postrežbe in tako se vedno vračajo. Sama imam goste, Italijane, Holandce in zdomce, ki že deset let prihajajo. Če ni snega, se je pač treba toliko bolj potruditi. Zdaj pripravljam gostinski prostor za dodatno ponudbo, ko naj bi svojim gostom nudila tudi hrano in pijačo.« Alojz Zupan, tehnični vodja kranjskogorskih žičnic: »Žičničarji smo ob primernih temperaturah napravili umetni sneg na dveh vlečnicah za Larixom, enako pa tudi na vseh vlečnicah v Podkorenu, kamor smo sneg vozili tudi s kamioni. Smučarjev je kar veliko, posebej tujcev, medtem ko na Podkorenu trenirajo večinoma naše smučarske reprezentance. Čeprav so stroški za izdelavo umetnega snega višji, smučarskih vozovnic ne nameravamo podražiti in tudi s 1. januarjem nismo uveljavili višjih cen vozovnic, kakor smo sprva načrtovali.« Roman Mertelj, žičničar na poligonu Podkoren: »Poligon z umetnim snegom na podkorenškem smučišču je odprt za vse smučarje, ne le za trening reprezentanc. Zato prihaja tudi precej gostov - smučarjev iz Kranjske gore in tudi z Bleda. Delata obe vlečnici, dnevna karta pa velja 35.000 dinarjev. Trudimo se, da vsak dan, ko so temperature primerne, delamo umetni sneg, ki ga vozimo tudi na ob obe vlečnici v Podkorenu.« D. Sedej Foto: F. Perdan Z nasmehom v novo leto Društvo paraplegikov gorenjske regije že vrsto let organizira za svoje člane srečanje ob prihodu novega in odhodu starega leta. To prijateljsko srečanje pa ni namenjeno le zabavi, pač pa je ena redkih priložnosti, da se srečamo v res velikem številu, se pogovorimo o problemih, ki so specifično naši, drug drugemu svetujemo to in ono in predvsem — imamo čas za pogovor, zabavo in lepo pesem. Tudi letos je bilo tako, ko smo se 18. 12. 1988 zbrali v Domu dr. Janka Benedika v Radovljici, kjer smo bili gostje že tretje leto. V Dom radi prihajamo, ker je za nas neoviran dostop in so vsi prostori primerni za gibanje z invalidskim vozičkom. Kar pa še posebej pripomore k dobremu počutju, je prijazen sprejem uslužbencev, ki so na vsakem koraku pripravljeni pomagati, čeprav to ne sodi v njihovo delovno področje in je le še dodatna obremenitev. Da pa so bili res vsi obrazi nasmejani, je pripomogel bogat srečelov, saj ni bilo nikogar, ki ne bi zadel vsaj enega dobitka. Le-tega pa so pripravili člani IO Društva in nabrali dobitke po delovnih organizacijah, pri privatnih obrtnikih in posameznikih v občinah: Kranj, Tržič, Škofja Loka, Radovljica in Jesenice. Vsem darovalcem se ob tej priložnosti toplo zahvaljujemo z željo, naj vam bo leto 1989 vsaj tako lepo in uspešno, kot je bilo leto in uspešno naše srečanje »silvestrovanje« z vašo pomočjo! Tudi uslužbencem in oskrbovancem Doma dr. Janka Benedika se zahvaljujemo in želimo sreče in uspeha v letu 1989! Prav tako tople in iskrene želje pa veljajo vsem, ki nas dan za dnem spremljajo skozi tegobe življenja in nam poklanjajo svojo ljubezen, dobro voljo in moč telesa! Za Društvo L. Jančar O lepotah slovenske zemlje Upokojenci in upokojenke iz Kranja in okolice vabijo na predavanje o lepotah slovenske zemlje, ki bo v petek, 13. januarja, ob 17. uri v društvenih prostorih na Tomšičevi 4. Predaval bo znani popotnik in ljubitelj naravnih lepot Stane Tavčar, ki bo prikazal 350 izbranih barvnih diapozitivov. Snega le za vzorec — Kranjskogorski žičničarji so se potrudili in napravili umetni sneg za Larixom, ob dveh manjših vlečnicah. Ob lepem sončnem vremenu privabi številne smučarje, predvsem najmlajše, ki s starši letujejo v počitniških domovih, pri zasebnikih in v kranjskogorskih hotelih Zdaj, pred zimskimi šolskimi počitnicami, je na smučišču z umetnim snegom precej italijanskih in drugih gostov, večja gneča pa bo naslednji teden, ko Kranjska gora pričakuje še več gostov, tudi domačih. Cen smučarskih vozovnic za zdaj še niso povišali. — D. S. — Foto: F. Perdan Akcija -10 odstotkov V Kranju NNNP 89 Kranj, 8. januarja - V kranjski občini so se odločili, da akcijo -10 odstotkov, katere pobudnik je republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, podprl pa jo je tudi republiški izvršni svet, vključijo v letošnji program akcije NNNP. Z akcijo Nič nas ne sme presenetiti (NNNP) so v kranjski občini prvič začeli pred desetimi leti. Ko so lani ocenjevali, kako se vključiti v slovensko akcijo -10 odstotkov, so ugotovili, da je akcija NNNP doslej bila v občini vedno najbolj množična in pogosto tudi učinkovita. Koordinacijski odbor za SLO in DS je zato predlagal občinski konferenci socialistične zveze, da imenuje poseben odbor za izvedbo te akcije v letošnjem letu v občini. Na prvi seji odbora, ki mu predseduje Bogdan Drinovec, direktor Cestnega podjetja Kranj, so se dogovorili, naj vsi odgovorni v občini (komiteji za SLO in DS v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela) do 10. februarja posredujejo odboru predloge in pobude, kako se vključiti v skupna prizadevanja za boljšo varnost v cestnem prometu. Po programu bo odbor potem izdal tudi posebno brošuro, ob koncu leta pa hkrati ocenil, ali velja na ta način z akcijo -10 odstotkov v občini nadaljevati tudi v prihodnjih letih. A. Ž. Hura, počitnice! Kranj, januarja - Šola skoraj bo zaprta... pravi otroška pesmica, ki vabi na počitnice. Na vesele zimske počitnice pa kot že nekaj let vabita tudi Občinska zveza društev prijateljev mladine in Občinska konferenca ZSMS v Kranju, ki od 14. do 29. januarja prirejata vrsto privlačnih dejavnosti za počitničarje. Tudi če ne bo snega, kranjskim in okoliškim šolarjem ne bo dolgčas. Odprta bo športna dvorana na Planini, pa drsališče, likovna delavnica, jahalna šola v Podvi-nu, kinodvorana in klub Carnium za video predstave, zimski bazen, dom JLA za plesno šolo in plese in še kaj. Tudi brez že tradicionalnega bolšjega sejma ne bo šlo. Več podrobnosti o programu letošnjih zimskih počitnic, ki se jih gotovo že neizmerno veselite, pa bomo zapisali v petkovem Gorenjskem glasu. d ž.