I
O JI 180027 ZAKAJ NOVA KULTURNA USTANOVA
[glas
[ SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE Mesečno poročilo. Izdaja tajništvo, Granade-ros 61, Buenos Aires I LETO I.	ŠTEV. 1
APRIL 1054
Ko sm-o zapuščali domovino, smo bili priče žalostnega razdejanja. Kulturni molk,, ki go ga zaukazali revolucionarji, se je izpremenil v uničevanje kulturnih dobrin. Oni, ki povelju k molku niso sledili, so bili vendar ovirani pri svojem delu, saj je bila domovina razdeljena na koščke, ki so bili vsak zase hermetično zaprti in še tam je bil kulturni delavec vedno pod: nadzorstvom okupatorja in partizanskega vohuna. Tako je beg v svobodni svet pomenil ustvarjalcu končno priložnost do svobodnega izživljanja svojih darov. V svetu se nismo vrgli najprej — kot nekateri prejšnji izseljenci — na ustanavljanje pogrebnih bratovščin, ampak na osnovanje tiska in kulturnih društev; celo tista 'združenja, ki jim je bil namen politično delo ali socialno skrbstvo, so kulturnemu ustvarjanju posvetila, znaten del svojega prizadevanja.
Vzroki skromnega kulturnega življenja med nami
Vendar uspehi niso bili tolikšni, kot so jih vsi pričakovali. Prvi vzrok je pač v denarni revščini ustvarjalcev in sprejemnikov. Umetniki in znanstveniki so si morali poiskati svojim sposobnostim neoidgovarjajoča telesna ali pisarniška opravila; ti in vsi drugi so si hoteli najprej zavarovati vsakdanji kruh. Ustvarjalec je izpolnil le majhen del svojih načrtov; uživalec se sicer ni odtegnil ,uživanju, toda uživati je hotel na. najcenejši način, časopis, revijo, zbornik, knjigo berejo skoraj vsi, toda publikacije gredo iz rok v roke in naklade so tako majhne, da se založbe vedno borijo z grozečimi izgubami.
So ustvarjalci, ki go si našli primerna mesta v tujini, pa jih služba tujcem. preveč okupira, da bi
se mogli kaj več posvečati rojakom; če so le-ti še brezbrižni do njih, si jim niti ni treba delati težke vesti. So pa uživalci, ki jim je tujinska kultura kar dobra, ker je dostikrat plehkejša; zadovoljni so z mašinizirano „umetnostjo“ radia in kina, in če včasih ujamejo Tita na platnu ali v revisti in kakšno domačo pesem v kembinadu, so že zadostili pojemajoči zavednosti.
Tretji slab predpogoj za kulturen delo je različna usmerjenost, ki niha med vrhunskimi in ljudskimi stvaritvami; in med temi niha tudi okus sprejemalcev. Nekateri si nočejo dati muje,, da bi dojeli kaj, kar ne spolzi samo od sebe skozi njihove možgane, oči in ušesa; drugi zametuje vse, kar je le za stopnjo niže od njihove zmogljivosti. Kultura pa ni le vrhunska in ljudska, ampak oboje in še vse, kar je med njima.
Največji sovražnik pa je kompleks ne ravno manjvrednosti, ampak nepotrebnosti: Da se ne izplača za teh nekaj tisočev; da bodo že potem poprijeli, če pridemo domov; da itak ne vemo, kaj se v svetu godi in zato počakajmo, da se svetovna kultura izkristalizira.
Marsikaj se da zboljšati
Ali bo mogla Slovenska kulturna akcija vse te ovire premagati? V celoti morda ne, marsikaj pa ji mora uspeti.
Socialnega položaja ustvarjalcev nova družba bistveno res ne bo mogla izboljšati, nekoliko pa le. Iz svojih sredstev jim bo skušali nuditi vsaj malenkostno priznalno nagrado za njihovo delo. Vsak peon je bil svojega plačila vreden, samo kulturni delavec na j bi garal zastonj. Več kot v denarju bo mogla nuditi s svojim inventarjem, zlasti s svetovnimi revijami v čitalnici in s knjižnico, da se bo v njej čutil ustvarjalec v svojem ambijentu, kjer ima pri reki pripomočke, ki jih za svoje delo potrebuje. Pri svojem članstvu pa bo dvigala spoštovanje do kulturnega ustvarjanja.
Še več, njen program je usmerjen prav v ustvarjanje najtesnejših stikov med kulturnimi producenti in občinstvom, da bo to „v delavnico njihovo zrlo“ in tako samo doživljalo ne le sadove, ampak že potek ^stvarjanja. Ustvarjalec bo pri tem mogel svoje prijatelje iz občinstva samo vzljubiti.
Težnja družbe je ustvarjati najboljše:	Težnja je takšna, toda
uspeh bo morda nekoliko skromnejši. S tem pa ni rečeno, da je treba delati samo za nekšno elito uživrlcev, za kulturne gurmane. Napaka naših prosvetnih organizacij doma pa je bila, da ge je članom največkrat nudilo samo drugovrstno gradivo, ir š da kaj boljšega ne, dojamejo, ker je pretežko. Tako prihajajo Cankarji in Plečniki v splošno ljudsko last šele v drugi, tretji generaciji. Vsa kulturna prizadevanja, tudi najbolj skromna, naj dobijo v novi družbi ne kakšno organizacijsko centralo ali prosvetnega diktatorja, temveč svetovalca in vir pripomočkov, ki jih vsi potrebujejo. Študij in gojenje ljudske kulture našega naroda sta med načrti družbe. Prav tu Pa je potrebna selekcija zlasti tujih plev.
Z medsebojnim vzpodbujanjem bo izginila malodušnost pri enih in drugih. Družba hoče nuditi vpogled v hibe kulturnega dela v domovini in prav te hibe naj emigracija odstrani in popravi. Njeni ustvarjalci naj se zavedajo, da ne delajo samo za 5.000 tukajšnjih novih naseljencev, tudi ne samo Za nekaj stotisoč zamejskih Slovencev, ampak za vse Slovenstvo v sedanjem in v bodočih rodovih; ob tej zavesti bo malodušnosti kmalu konec. Istemu cilju naj služi sodelovanje občinstva.
Z združenimi močmi bomo uspeli
Nekaj tega mora uspeti, lahko tudi vse, če bodo ljudje na eni in drugi strani na svojih mestih, če ne bodo iskali sebe ali svoj ožji krog, ampak edino le koristi skupnosti. S tem ni rečeno, da se osebnosti in ustvarjalne skupine ne bi smele uveljavljati. Nasprotno, toda le z delom, ne pa s težnjami, k; niso kulturne.
M. M.
POZIV IN PROŠNJA
Tajništvo Slovenske kulturne: akcije potrebuje skupino fantov in deklet za tehnično-propagandni odsek. Kdor od mladih, idealnih ljudi bi hotel iz ljubezni do slovenske kulture na ta način sodelovati s tajništvom, naj se blagovoli javiti v naši pisarni Granaderos 61, Buenos Aires (Flores) pismeno ali osebno vsak dan od 7 do 15. Telefon: 66-0818.
OBVESTILA
SPORED KULTURNIH VEČEROV ZA APRIL IN MAJ 1954
Vsi kulturni večeri, po umetniškem večeru dne 11. aprila, vsaj še 19 po številu, se bodo vršili v župni dvorani v Ramos Mejii in začenjajo ob 1|2 8 uri zvečer. Če bi za kakšno prireditev potrebovali večjo ali drugače primernejšo dvorano, bomo to vedno pravočasno sporočili. Večeri se bodo vršili ob četrtkih in tudi glede dneva v tednu bodo izjeme samo v izrednih slučajih.
Spored teh večerov je v načelu že določen. Objavimo ga pa lahko samo v toliko, kolikor imamo tvarino popolnoma pripravljeno in zagotovljeno. Če bi zaradi popolnoma nepredvidenih dogodkov kakšna točka kdaj odpadla, je vedno pripravljena snov, ki bo to točko nadomestila. Druge morebitne spremembe so možne samo v izpopolnitvi in zboljšanju napovedanega sporeda. Spored za april in maj 1954 obsega sledeče prireditve:
29. 4. Sodobna likovna umetnost in glasba v Združenih državah Sev. Amerike. 6 filmov o slikarju Grantu Woodu, o ostalih modernih severnoameriških komponistih in predstavitev znamenitega zbora „Bachov Orfej".
13.	5. Literarni večer:	Motivi
v sodobni svetovni književnosti. Recitacije izvirnih del a glasbo.
20. 5. Glasbeni večer: Ob petdesetletnici smrti Antonina Dvoraka. Predavanje o njem, izvajanje in razlaga njegovih kompozicij.
27. 5. Francoski srednji vek v umetnosti in življenju. Filmi o srednjeveškem otoškem mestecu Mt. Ste. Miehelu, o katedralah v Chartresu in Rouenu, o kralju Ludviku XI. in njegovi križarski vojski in o posvetnem življenju, kot je izpričano v gotskih miniaturah.
Filme bo spremljala kratka razlaga v slovenščini.
NAŠE PUBLIKACIJE
V svojem prvem poslovnem letu bo SKA izdala štiri številke leposlovno-umetniške revije. Revija ne bo prinašala poučnih spisov in družinskega gradiva, temveč izključno leposlovje, esej, kritiko in umetnostno-znanstvene članke, v sliki pa samo reproduk-
cije umetnin. — „Vrednote”, ki so v prvem letu izšle trikrat, hordo odslej izhajale enkrat na leto. Izbor tvarine bo sledil dosedanji višini. — O obeh knjigah, ki ju izdamo tudi še letos, bomo poročali v prihodnji številki našega informativnega lista.
S KNJIŽNICO IN ČITALNICO
hoče SKA uresničiti zamisel pokojnega prelata dr. Odarja, ki je stalno vzpodbujal k osnovanju takšne ustanove. To seveda, ne bo izposcjevalna leposlovna knjižnica kot sta knjižnici Društva Slovencev in Hladnikova v Lanusu. Naša knjižnica si bo' s časom nabavila vodilne svetovne umetnostne in znanstvene revije, poleg tega pa takšne knjige iz domovine in tujine, ki zanimajo predvsem kulturnega ustvarjalca in so mu tudi nujno potrebne, čs hoče s pridom tukaj nadaljevati svoje kulturno delo. Lastnike takšnih knjig bomo naprosili, naj jih za nekaj ali dalj časa posodijo knjižnici, da se morejo interesenti z njimi seznaniti; ostale pa bodo te knjige last sedanjih lastnikov. Knjige pa, ki so lažje dosegljive in trajne uporabnosti, bomo skušali tudi nabaviti. Ne bomo se pa pečali s izposojevanjem leposlovnega in poučnega berila. Tozadevno bomo samo podpirali že obstoječi knjižnici.
ŠOLE IN TEČAJI
Precej je med nami mladih ljudi, ki se ukvarjajo s slikarstvom in kiparstvom. Tem hočemo preskrbeti sistematičen poduk v umetniški šoli. Tak poduk mora biti individualen, po sposobnosti in napredku ljubitelja. Mora temeljiti tak poduk tudi v domači tradiciji, kajti mi ne živimo v kakšnem svetovnem umetnostnem središču, ki bi moglo slovensko umetnost oplajati. Nekateri naši amaterji so dosegli že visoko stopnjo znanja; tem ne bo več potrebno nuditi tehničnega šolanja, pač pa specializacije v umetniškem stiku s priznanimi mojstri. To je vedno koristno. Spominjamo le na primere iz naše umetnostne preteklosti, ko so že priznani umetniki hodili v delavnice velikih mojstrov (Jurij Šubic, Petkovšek, Kobilca, Tratnik itd.).
Z idejo glasbene šole se že dalj časa ukvarja »Gallus’^ Hočemo njegovo zamisel podpreti z vsemi svojimi močmi in mu pri osno-
vanju in vodenju glasbene šole pomagati.
že večkrat so bili r.apiuvljeni
poskusi za ustanovitev dramatične šole. Zavedamo se, da je poleg petja dramatika najuspešnejše kulturno-vzgojno področje, slovenskega izseljenstva.. Dramatična šola ne bo imela namena vzgajati kader igralcev za Slovensko kulturno akcijo, ampak hoče izobraziti ljubitelje gledališkega ustvarjanja a.a vse obstoječe in morda še nove gledališke družine, če bi se kje osnovale. Tudi tu bodo morda potrebni posebni tečaji kot za govorno tehniko., inscenacijo itd.
TELEVIZIJA
SKA ima v načrtu nabaviti si najmodernejši televizijski spre-jemnik, ki pa !b0 članom brezplačno razpoložljiv vedno in izključno za gledanje in poslušanje umetniških in drugih izrazito kulturnih prenosov. Za plehke vsakdanje prenose naš sprejemnik ne bo služil. Le v izrednih primerih važnih dogodkov se ga bodo interesenti lahko poslužili tudi izven kulturnih oddaj, toda v teh primerih le proti odškodnini.
VABILO K VČLANJENJU
Vabimo rojake v velikem Buenos Airesu, da postanejo redni člani naše družbe, članarina znaša 10 $ mesečno, štirje nadaljni člani ene družine plačajo skupno le eno članarino. Člani imajo pravico do brezplačnega obiska vseh družbinih prireditev, do 25% popusta pri vseh naših publikacijah ter do brezplačne uporabe družbine knjižnice in čitalnice, ki ata v osnovanju. Današnja vstopnina se vračuna v članarino vsem, ki želijo postati člani. Prijave članov sprejema „Slovenska kulturna akcija", Granaderos 61. Buenos Aires, telefon 66-0818. Lahko pa se prijavite že na uvodnem „umatniškem večeru" s tem, da izpolnite in pri izhodu oddaste prijavo, ki je vključena v program.
Slovenska kulturna akcija

SPORED UMETNIŠKEGA VEČERA NA CVETNO NEDELJO DNE 11. APRILA 1954 OB 18. URI
I.
SLOVENSKA POKRAJINA
Razstava slik iz tukajšnjih zasebnih umetnostnih zbirk.
II.
MISEL, MELODIJA IN KRETNJA
1.	Govor predsednika SKA g. Rude Jurc ec a.
2.	L o j z e G e r ž i n i č :
BALADA O MATERI
Dramska kantata na besedilo Jeremije K la 1 i n a iz »Velike črne maše >za pobite Slovence" za soliste, ženski pevski zbor, ženski recitacijski zbor in klavir.
3.	Gojmir Krek: Slovanski capriccio;
Benjamin Ipavic:	Fantazija po napevih Jenkove
pesmi „Naprej“.
Klavir: prof. Ančica Kralj.
4.	Iz trdnih temeljev — kvišku! (Marjan Marolt).
5.	Henri Gheon:
Drugo dejanje iz misterija
IGRALEC IN MILOST
v pesniškem prevodu Nikolaja Jeločnika.
Vstopnice s podrobnim programom prireditve (po 10, 8, 6 in 4 pese) se dobe v predprodaji v papirnici Sv. Julija, Victor Martinez, in na Granaderos 61 (Flores) vpisarni Slovenske kulturne akcije.
Priporočamo oskrbitev vstopnic v preprodaji, ker je njih prodaja na kraju prireditve otežkočena.
SEZNAM SLIK NA UMETNOSTNI RAZSTAVI
K VPRIZORITVI ODLOMKA »IGRALEC IN MILOST”
HENRI GHEON, pisatelj, pesnik, dramaturg, režiser, igralec, »nesmrtnik”, se pravi: član francoske Akademije Znanosti in umetnosti in — konvertit, je poleg Paul Claudela in Henri Bro-chet-a najmočnejši predstavnik nove, pozitivne struje v svetovni dramatiki, ki bi jo lahko označili za »prerod gledališke umetnosti”, hkriati pa za — katoliški teater XX. stoletja. V nasprotju s Claudelom, ki v samem sebi poišče in tudi najde pravilni, krščanski odnos pesnika-ustvarjalca do okolja, v katero svoje drame postavlja, Gheona ne zanima njegov lastni duševni svet; odgovor na vekovito Claudelovo vprašanje: „Je li življenja namen živeti?” išče in zaneslivo najde v svetu, ki ga obdaja, v ljudeh, ki ob njem žive, v okolju, sredi katerega ustvarja, v vesoljnem svetu, ki mu skuša sredi kaosa in bolečin na jti jasno in nezmotno pot. Sam oznanja: »Ne zanima me, kdo sem. Zanima me, kdo je, ki ga srečujem na ulici, v tovarni, v uradu, v življenju na sploh. Te zaznave so vir in snov moje umetnosti!”
Gledališki odsek Slovenske kulturne akcije predstavlja na svojem prvem javnem nastopu prav zato Gheonovo največje, lahko bi rekli življensko delo — misterij „Le Comedien et la Grace — Igralec in Milost”, ki je ne le umetnina najvišje vrste — čast je delala največjim svetovnim odrom od Pariza, Londona, Prage, mimo Berlina in Madrida — marveč še vse bolj apologija večno žive gledališke umetnosti, ki po Hamletovo ,,... drži zrcalo življenju”, ali po Lessingovo ustvarja „als ob — kakor, da bi bilo”. V odlomku, ki ga predstavljamo na Umetniškem večeru 11. aprila, nam je igralec in svetnik Genezij vse več kot zgodovinska oseba: na kvišku segajoči slovenski dramatiki, ki se skuša obogatiti s pozitivnimi zlaiznanji modeme svetovne dramatike, je simbol, ki je po svojih krščanskih osnovah hkrati tudi temelj in zanesljivo poroštvo vsemu njenemu delu in prizadevanju.
IVAN PREGELJ: AZAZEL
V drugi polovici julija uprizori gledališki odsek v režiji in priredbi Marijana Willemparta dramo Ivana Preglja »Azazel”.
Starejši mojstri:
Rihard Jakopič:
1.	Kamnitnik. PL, o.
2.	Škofja, Loka. PL, o.
3.	Triglav (motiv). PL, o.
Matija Jama:
4.	Pri Savi. PL, o.
5.	Begunje. PL, o.
6.	Sava. PL, o.
Saša Šantel:
7.	Ljubljana. Grafika.
Generacija po 1. svetovni vojni: Božidar Jakac:
8.	Dolenjska pokrajina. Pastel. Novejši mojstri:
Rajko Slapernik:
9.	Fužine. PL, o.
France Pavlovec:
10.	Sava s Šmarno goro. PL, o.
11.	Medno. PL, o.
12.	Slovenski pejsaž I. PL, o.
13.	Slovenski, pejsaž II. PL, o.
Franc Mihelič:
14.	Haloze. PL, o.
15.	Ptujska gora. PL, o.
Lojze Perko:
16.	Notranjska senožet. PL, o.
Bara Remec:
17.	Vrbsko jezero. PL, o.
18.	Trst I. PL, o.
19.	Trst II. PL, o.
20.	Tržaško predmestje. PL, o.
Ker je razstava odprta samo en« ■ ro pred umetniškim večerom, priporočamo nje obisk že ob 17,
BALADA O MATERI
Iz Jeremije Kalina „črne maše1
V Geržiničevi uglasbitvi v obliki dramske kantate se bo izvajala prvič na umetniškem večeru v nedeljo 11. aprila 1954 v Buenos Airesu.
Vstala je mati,
v sanjah zaslišala je jok sina, na šipo je potrkala mesečina, njegovi prsti — nekoč mesnati: kost.
Vstala je mati, vstala, k oknu stopila — kaj bi sina se bala?
Mesečina se je nagnila nad bližnji gozd.
Prst na koščeni roki kaže k jelki visoki: na njegov znak se dvigne okostnjak pri vrhu korenin:
Sem tvoj sin.
Bojim se volkov.
Tu me dobiš... —
in je razpadel znov navznak.
Mesečina je ugasnila v mrak.
Okno je zaprl piš.
Moj. sin, moj sin, kako naj te
prinesem domov,
kb sta pa- vae in groblje plen
sovražnikov.
In vzela je pisano ruto, v kateri s proščenj
nosila je lectarske srčke sinu,
in preden je svetli dan v gozdu -	zasinil,
bila je ob jelki in grebla glen, s solzami dvigala za kostjo kost,
polagala v ruto svojo srčno
skrivnost.
Tresoč se zavezala ruto zakmašno, o kot da zabila je sina v krsto! Postavi se sama — kot v dolgo '	vrsto —
napravi križ, začne z vero..,
,, očenašem
in spusti se po grapastem žlebu
k pogrebu
sina...
Kot sveča voščena je prva jasnina, (pogrebci-mušice se gnetejo k culi) stopa čez jaso, od solz orošeno, (srna, ki z grma brstje muli, zajoka in od daleč gre za ženo), zadeva se ob šope pelina na poti (bogomoljka s sklenjenimi dlanmi jo zmoti),
še zadnjič spusti se po travnatem
bregu
(izajček se ustavi pobožno na begu
in zbeži plašno...)
o, kot da nosi na Brezje romarsko
brašno,
z očmi — kot na molku s prsti — na sinbvi krsti. .. težka pot, da'pred vasjo ob Razpelu počine:
Moj sine, moj sine, kako hudo!...
Prav tedaj zavijejo tam okrog Italijanje,
hočejo ji culo odpreti.
O Jezus sveti!
visoko jo dvigne do Kriščevih nog kot povzdigovanje.
Ni težka, ne more biti kaj prida!
Puste jp, starko, samo na sveti...
Prinesla je krsto do cerkvenega
-zida.
Ob dedovskem grobu izkoplje jamo
s prsti,
kost za kostjo položi vanjo povrsti, z blagoslovljeno vodo jo pokropi —
in v gozd se vrne po nove kosti...
Zvečer je že ves sin pod križ
zagreben.
Nič več ji mesec ne hodi v sen. Vsak dan pokleka na groba okvir: O Bog, daj sinu in meni Svoj Mir!
Vodstvo slovenske kulturne akcije se vsem sodelavcem uvodnega umetniškega večera iskreno zahvaljuje za njih predragoceni doprinos' in jih prosi, da tudi v bodoče s tolikim umevanjem in požrtvovalnostjo dajo svoje ustvarjalne sile na razpolago. Prav tako pa se zahvaljujemo tudi vsem udeležencem in jih vabimo, da se prijavijo med redne člane Slovenske kulturne akcije ter da se pridno udeležujejo četrtkovih večerov. Z združenimi močmi in žrtvami dvigajmo našo kulturo ; s tem bomo obogatili tudi naš narod in njegovo vero!