Poštnina plačana v gotovini
Cena Din V-
Stev. 48
V Ljubljana, četrtek 27. februarja 1941
Uto VI.
Madžarsko-jugoslovanske
slovesnosti v Budimpešti
Po včerajšnjih sprejemih in svečanostih, so danes izmenjali odobritvene listine o večnem prijateljstvu med Madžarsko in Jugoslavijo
Budimpešta, 27. febr. o. Jugoslovanski zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič in gospa sta prišla včeraj dopoldne v Budimpešto. Jugoslovanski zunanji minister bo prebil dva dni v madžarski prestolnici Na železniški postaji, ki je bila vsa okrašena z jugoslovanskimi ki madžarskimi zastavami, so našega zunanjega ministra pozdravili: madžarski zunanji minister Bardoszy, poveljnik prvega armadnega zbora, župan Budimpešte, visoki uradniki ministrstva za zunanje zadeve, člani jugoslovanskega poslaništva in druge ugledne osebnosti. V spremstvu jugoslovanskega zunanjega ministra so visoki uradniki jugoslovanskega zunanjega ministrstva in 15 jugoslovanskih časnikarjev. Ko je vlak zapeljal na postajo, je godba zaigrala jugoslovansko m madžarsko himno. Nato je jugoslovanski zunanji minister Cincar-Markovič pregledal častno četo. S postaje je v spremstvu madžarskega zunanjega ministra Bardoszyja odšel v hotel »Ritz«, kjer so zanj določeni prostori.
Ob 11. dopoldne se je naš zunanji minister s spremstvom vpisal v dvorno knjigo Horthyja, nato pa je na Trgu junakov položil venec na spomenik padlih vojakov. Pri tem mu je izkazal čast oddelek vojske z godbo. Slovesnega dejanja so se udeležili madžarski vojaški poveljniki ter velika množica. Nato je dr. Cincar-Markovič odšel za nekaj minut na grob pokojnega madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja ter položil na grob velik Sop rož.
Ob 12. je dr. Markovič imel prvi posvet z madžarskim zunanjim ministrom Bardoszyjem. Izročil
mu je odlikovanje Belega orla I. Nato je imel daljši razgovor z ministrskim predsednikom grofom Te-lekyjam. — Ob 13. pa je bil sprejet pri regentu Horthyju. ki je dr. Markoviča odlikoval z redom Krone sv. Štefana. Opoldne mu je priredil kosilo predsednik madžarske vlade grof Teleky. Kosila so se udeležili vsi ministri, predsednika obeh zbornic, generali in drugi odličniki iz madžarskega političnega in javnega življenja.
Popoldne sta madžarski zunanji minister in predsednik vlade obiskala dr. Markoviča v njegovem hotelu, ob 17. pa je bila v madžarski zbornici prirejena čajanka jugoslovanskim gostom. —
Udeležili so se je vodilni madžarski politiki in poslanci. Bivši predsedniki vlad in ministri, nadvojvoda Jožef in Albrecht Habsburški, vodilni madžarski generali, tuji poslaniki, jugoslovanski časnikarji ter razne ugledne osebnosti.
Snoči ob 20. je regent Horthy priredil v kraljevem dvoru dr. Markoviču na čast večerjo, ki so se je spet udeležili najodličnejši zastopniki madžarske politike, vojske, plemstva in umetnosti.
Potrdilne listine za pogodbo o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Madžarsko so izmenjali v madžarskem zunanjem ministrstvu danes ob 11. z velikimi slovesnostmi.
Nemški uradni preklic napovedi o zasedbi Bolgarije
»Nemčija ne bo storila nikdar ničesar, kar bi skalilo prijateljstvo z Bolgarijo«
Berlin, 27. februarja. DNB. Bolgarija ie država, ki živi t Nemčijo v tesnem prijateljstvu. Nemčija ne bo nikdar storila nobenega dejanja, ki bi utegnilo skaliti to prijateljstvo.
S to ugotovitvijo je danes zavzelo nemško zunanje ministrstvo stališče do poročil, ki jih
(nasprotna propaganda širi o nekem dozdevnem vtihotapljanju v Bolgarijo. Te govorice širijo tuje
Mogadiscio, prestolnica in glavna luka laške Somalije, padel
Po zavzetju tega važnega pristana in cestnega izhodišča za Abesinijo trdijo Angleži, da je odpor Italijanov v Somaliji strt
K ek je v Italiji. 27 febr. o. Stefani poroča: 264. italijansko uradno vojno poročilo pravi:
Vzhodna Afrika: Topniško delovanje na obeh straneh ter delovanje mobilnih kolon pri Kerenu. Junaški odpor naših čet vzhodno od Džube se nadaljuje.
Kairo, 27. febr. o. Reuter: Južnoafriške čete so predsnočnjim čisto nenadno casedle Mogadiseio,
glavno in edino uporabno luko v italijanski Somaliji, drugo pristanišče v vsej italijanski Vzhodni Afriki. Angleški motorizirani oddelki so z uspešnim sodelovanjem vojnega brodovja v enem dnevu predrveli 180 km od Brave ter brez odpora zasedli Mogadiscio. S padcem tega pristanišča je italijanski odpor v Somaliji zlomljen in vsa pokrajina v angleških rokah, zakaj ozemlje severno od te luke pa do rta Guardafui je pusto, neobljudeno in brez vsakega uporabnega pristanišča. Mogadiscio je ključ do Somalije in do južne Abesi-
nije. Odtod gredo važne ceste čez Lug v Harar ter v Addis Abebo. Abesinska prestolnica je s tem izgubila svojo drugo zvezo z morjem.
Pri bojih ob Džubi in Mogadisciu eo sodelovali južnoafriški oddelki in čete z Zlate obale. Posebno vlogo pa je igrala mornarica, ki je oskrbovala motorizirane čete z gorivom in vodo, ko so prodirale po obalni cesti.
Pri zasedbi Mogadiscia so do sedaj našteli nad 1500 ujetnikov. Italijanski vojaki prihajajo iz vseh strani in se bo to število znatno povečalo. Zaplenjeno je bilo tudi veliko vojnega materiala, koliko, dozdaj še ni znano.
Po nepotrjenih poročilih so se Angleži izkrcali tudi na skrajnem severnem koncu Somalije, pri rtu Guardafui, tisoč kilometrov od Mogadi-scia. Zdi se, da bodo od tod ob obali prodirali na zahod v bivšo angleško Somalijo, ki so jo lansko poletje Angleži izpraznili.
Po posvetih v Ankari - angleški uradni obisk v Atenah
Ankara, 27. febr. United Press. Včeraj se je angleški zunanji minister Eden dalje časa posvetoval s predsednikom turške vlade Saidamom in zunanjim ministrom Saradžoglom. Daljše posvete sta imela general Dill in vrhovni poveljnik turške vojske Ca k mak. Ta posvetovanja pa se bodo danes še nadaljevala. V političnih krogih ni mogoče o tem nič točnega zvedeti, pač pa ti krogi poudarjajo, da se ta posvetovanja nanašajo na to, kako bi Turčija in Anglija preprečili nemški vdor na Balkan
če« Bolgarijo v Grčijo.
Turško časopisje se obširno bavd z bivanjem anglešikega zunanjega ministra Edena in načelnika britanskega generalnega štaba Dilla v Ankari ter sodi, da ta obisk za Turčijo ne pomeni nobenega presenečenja. Listi pišejo, da je razumljivo, da obe državi prerešetavata novo nastali položaj v tem delu sveta. Pravijo, da bosta Eden in general Dill po tridnevnem bivanju v Turčiji odpotovala v Atene.
Letalska vojna na Zahodu
Nemci ponoči nad južno Anglijo - Angleži nad vdornimi lukami, Kttlnom in Porurjem
Berlin, 27. febr. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča snoči:
Manjši oddelki nemških bombnikov so preteklo noč izvedli napade na vojaške stavbe in pristaniške naprave v Hullu, Harwichu in Great Yar-mouthu ter na letališča v vzhodni Angliji in na vojne industrije v Spewicbu. Pri neuspelem poskusu sovražnikovih letal, da bi izvedla napad na obrežje ob Rokavskem prelivu, so nemški lovci zbili tri britanska letala. Sovražnik je preteklo noč na več krajih zahodne Nemčije metal eksplozivne in zažigalne bombe in povzročil pri tem samo neznatno gmotno škodo. Požari so bili takoj pogašeni. Nemške protiletalske baterije so zbile eno sovražnikovo letalo.
London, 27. febr. Reuter. Letalsko ministrstvo objavlja: Angleški letalci so tudi včeraj dokazali, da so gospodarji neba nad Rokavskim prelivom-Včeraj popoldne so angleška lovska letala in bombniki izvedli letos največji dnevni napad na pristaniške naprave v Calaisu, nato vzdolž severnega francoskega obrežja in povsod opravili tudi ogled-niško polete. Dve angleški letali sta stopili v boj z 12 sovražnimi letali, ki fo bila prisiljena, da so se umaknila. Vsi nemški poskusi za prodor v angleški zračni prostor, so se včeraj povsod izjalovili. Angleški lovci in protiletalsko topništvo so jih povsod vrgli nazaj.
Včerajšnji dnevni napad na vdorne luke je bil *elo hud. Iz Kenta so ja9no videli, kako je bilo nebo polno angleških letal, ki so neprestano letala eem in tja ter bombardirala francoska mesta. Bliske in ogromne eksplozije je bilo videti od Bou-logneja in Calaisa. Nemški lovoi Angleže niso ovi-
rali, pač pa je bilo topništvo zelo močno. Eno angleško letalo se ni vrnilo. Angleži so bombardirali Boulogne, Dunkerque in Calais.
Ponoči so angleška letala že drugo noč zaporedoma bombardirala Koln ter mesta v Porurju. Tudi Boulogne, Dnukerque in Calais so preživeli močan angleški napad.
Takoj, ko se je snoči zmračilo, so posamezna nemška letala priletela nad južno Anglijo, do polnoči pa je bilo že vse mirno. Na več krajih so me-tala zažigalne bombe. Povzročili so nekaj škode na hišah in drugih manj pomembnih stavbah. Smrtnih žrtev ni hilo mnogo.
Član ZFO Kropa, Rudi Finžgar, je skočil v Planici 93 metrov!
član ZFO Kropa, Rudi Finžgar je skočil 93 m.
Včeraj je bil v Planici prvi dan treninga v smuških poletih oa veliki skakalnici. Pri tej priliki je član F0 Kropa, Finžgar Rudi skočil 93 ra ter postavil nov jugoslovanski rekord. Danes se trening nadaljuje. Včeraj so bili doseženi sledeči rezultati: Naši skakalci: Novšak 65 m, Klančnik 72 m, PriboSek 70 m, Mežik 58, 72, 77 m, Nedog 68 'A m, Zalokar 58 m, Finžgar 68, 82 in 93 m: nov jugoslovanski rekord, zadnji jugoslovanski rekord je postavil Novšak 1. 1936 z 89Yt ta.
Nemški skakalci m skakali; Mair 75, 88 m, Palme 92, 90, 98 m, Lahr 84, 92, 95 m, Gering 73, 83 m, Kl&pfer 82, 95, 79K m, Kraus 87, 93, 97 m. Najdaljši skok dneva je postavil Pahne z 98 metri.
agencije z namenom, da bi odvrnile pozornost javnosti od aretacije britanskih okrivnih agentov v Bolgariji. Ta poročila imajo edini namen skaliti odnose med Nemčijo in Bolgarijo. Istočasno zanikujejo poročila o vkorakanju nemških čet v bolgarsko Dobrudžo. O vkorakanju nemških čet na bolgarsko oezmlje ne more biti govora.
Berlin, 27. febr. m. Na odločujočih mestih v Berlinu pozorno spremljajo razvoj dogodkov na jugovzhodu Evrope ter v Turčiji. Z ozirom na poročila o vkorakanju nemških čet v Bolgarijo pravijo, ,da o tem ne more biti govora ter da te govorice ne odgovarjajo resnici. Nemški pristojni krogi tudi posvečajo veliko pozornost razvoju položaja v Turčiji ter pravijo, da vedenje Turčije v bodoče, zlasti pa v primeru, če bi se kdaj res morala pokazati kakšna vojaška akcija na Balkanu, predstavlja še vedno vprašanje s tremi neznankami. Stremljenja Nemčije, da to vprašanje reši čimprej, so očitna. Nemško vojaško_ vodstvo je precej delavno tudi v tisti smeri, ki je zelo blizu turških koristi.
Sofija, 27. februarja, o. United Press poroča: Bolgarska vlada je za danes sklicana na izredno seja
Italijanske ranjence iz Grčije bodo vozili čez Jugoslavijo
Atene, 27. febr. m. Po sporazumu, do katerega je prišlo s posredovanjem mednarodnega Rdečega križa, bodo 250 ranjenih italijanskih ujetnikov prepeljali po železnici iz Grčije v Italijo. Po italijanske ranjence bo prišel poseben italijanski vlak čez Jugoslavijo v Solun. Ranjence bodo peljali v Italijo čez Skoplje, Belgrad, Zagreb in Ljubljano.
NEMIRI V HOIAJTOIJI
Berlin, 27. februarja DNB: Od 25. do 26. februarja je v Amsterdamu prišlo do neredov, in sicer z ljudmi, ki eo motili mir pri izvajanju policijskih odredb, da bi našli povzročitelja napada na policijsko patrolo in pa člane nekega skrivnega židovskega kluba. Ko je bil zopet obnovljen red, je bilo na strani tistih, ki so motili mir, šeet mrtvili in nekaj težje in lažje ranjenih, večje Število oseb pa, ki so motile mir ali pa sodelovale pri neredih, so zaprli.
Vesti 27. februarja
V belgrajskem gledališča je včeraj gostovala dresdenska opera, ki je uprizorila Straussovega »Kavalirja z rožo«. Predstave so se udeležili vsi ministri s predsednikom Cvetkovičem in prosvetnim ministrom dr. Krekom na čelu.
Nemčija pozdravlja vse akcije, ki naj urede odno-šaje v jugovzhodni Evropi ter utrdijo mir v tem delu Evrope, saj je Nemčija z vsemi samostojnimi državami na jugovzhodu v dobrih in prijateljskih zvezah, se glasi poluradna n eniška izjava o potovanju našega zunanjega ministra v Budimpešto.
Italijanski ujetniki v Grčiji pripoveduje, da je divizija »Pusteria« pri dosedanjih bojih v Albaniji izgubila tretjino moštva, divizija »Toskanski volkovi« dve tretjini, divizija »Siena« pa je bila vsa uničena, poroča atenski radio.
Angleški zunanji minister Eden se je med potjo v Turčijo ustavil tudi na Cypru ter imel hrabri-len nagovor na prebivalstvo, kateremu se je zahvalil za dosedanjo pomoč Angliji, poroča Reuter.
Italija je dozdaj izgubila v vojni z Anglijo tisoč letal, kar predstavlja polovico njene, za boj v prvih vrstah uporabne letalske sile, sodi angleški letalski minister Sinclaire, Ki je v svojem zadnjem govoru pristavil še, da je škoda, ki jo zdaj povzročajo letalski napadi, večja v Nemčiji kakor v Angliji.
Spričo sedanjih bojev in njihove važnosti ra usodo sveta zdaj ni čas, da bi razpravljali o kakršnihkoli sporazumih ali pogajanjih, je odgovoril predsednik angleške vlade Churchill japonskemu poslaniku z ozirom na japonsko ponudbo za jx>sredovanje v sedanji vojni, f°" roča United Press.
Mussolinijeve besede so odgovor fašistične Italije na neumni angleški poskus, ki je hotel Italijo prikazati kot državo, ki že koleba in ki se bo podrla kakor Francija. Navzlic nekaterim zemljepisnim dogodkom v zadnjem času sta italijanska vlada in narod odločena nadalje-
’	vati boj do končne zmage in prinašati najhuj-
’	se žrtve, ki bi se mogle zgoditi v zemljepis-
nem oziru. Italijanski narod je prepričan o končni zmagi, ki bo v slavju fašistovske revolucije zagotovila možnost, da bo ravnala samo s svojo usodo, piše diplomatski urednik agencije Stefani.
>Mi ne delamo svojih topov zato, da bi jih Nemci sredi poti v Evropo pošiljali na dno morja in bomo poskrbeli, da se kaj takega ne bo zgodilo,« odgovarja »Newyork Herald Tribuno« na nemške napovedi o potapljanju ameriških ladij, ki bi si upale v Anglijo.
Grška poštna hranilnica je že odprla podružnice v albanskih mestih Korči, Argirokastru ter Agi Larandu, poroča atenska agencija.
Bolgarske oblasti v Sofiji so odkrile zaroto angleških agentov, ki so bili v službi poslaništva. Prijeli so 50 ljudi in našli pri njih važno gradivo, ki ga preučujejo vojaške oblasti, poroča DNB po pisanju romunskega lista »Curentul«. Zdi se, da bo odkritje te zarote, kakor je to bilo s podobnimi zarotami v Romuniji, dalo povod za ustavitev diplomatskih od noša jev med Bolgarijo in Anglijo.
Poveljnik italijanskega V. letalskega oddelka general Ponro je odstopil. Na angleške trditve, da je bil zaradi dogodkov v Afriki odstavljen, odgovarjajo laški listi, da to ni res, temveč, da bo zaradi izrednih svojih sposobnosti sprejel neko drugo važno poveljniško mesto.
Naš trgovinski minister dr. Andres bo danes čez Zagreb in Ljubljano potoval v Leipzig na spomladanski velesejem, kjer se bo sešel z vodilnimi nemškimi gospodarskimi osebnostmi. Ostal bo v Nemčiji tri ali štiri dni, poroča agencija Avala.
Vsi Japonci v francoski Indokini bo danes dobili zapoved, naj takoj za puste to državo. S tem ukrepom hoče japonska vlada dobiti svobodo za sleherni nastop, ki bi bil v Indokini potreben, če ne bi prišlo do premirja med njo in Siamom, kakor ga želi Japonska, poroča Do-mei.
Ameriški notranji minister Iekes je imel po radhi govor, naj ameriško ljudstvo ustanovi enotno fronto proti tistim, ki nasprotujejo sedanji vojni in sodelovanju Amerike v njej. Ickesje govoril v okviru verskih prireditev za pobijanje sovraštva in je vojno proti narodnemu socializmu imenoval sveto vojno proti nekrščan-skim silam, poroča DNB iz Newyorka.
V Španijo je dopotovala komisija Rdečega krila,
ki bo razdeljevala živež in zdravila po španskih mestih, javlja United Press.
Vojna na Sredozemlju •
Prvi dodekaneški otok zaseden
Nastop nemških motoriziranih oddelkov v Libiji Silovit nemški napad na Malto
London, 27. februarja o. Reuter: Angleška vojska j« s sodelovanjem mornaric« in letalstva **-sedla italijanski dodekaneški otok Megisti (Caetel
Orizzo). Otok leži blizu turške obale in šteje kakih 20.000 prebivalcev, povečini Grkov. Na otoku, ki je od vseh dodekaneških otokov najvzhodnejši, eo Italijani imeli močno letalsko oporišče. Za nasedbo tega prvega dodekaneškega otoka, eo Angleži dobili v vzhodnem delu Sredozemskega morja še eno važno oporišče, s katerega obvladujejo vee Dode-kanez ter Egejsko morje.
Včerajšnji nemški napad na Malto jo _ bil dozdaj eden najhujših. Protiletalsko topništvo je imelo posebno srečo, ko je sestrelilo 5 nemških letal. Skupno so sestrelili 7 bombnikov, 6 drugih pa je bilo tako poškodovanih, da ni verjetno, da bi prispeli v svoje odhodno oporišče. Sklepajo, da, so bila uničena, ker so Nemci po napadu poslali letalo Rdečega križa iskat ponesrečence.
Na Malti je bila povzročena precejšnja Škoda, bilo pa je tudi več mrtvih.
Berlin, 27. febr. o. DNB po*očn: Nemško urad-no vojno poročilo pravi snoči: Na libijski obali Jugovzhodno od Agedabtje, je prišlo včeraj do »popada med nemškim in angleškim motorimraniai aflted-
nifckim oddelkom. Več angleških motornih vami in več tankov je bilo uničenih. Ujetih je bilo več sovražnikov. Na nemški strani ni bilo izgub. Predvčerajšnjim popoldne so nemški bombniki povzročili požare na dveh velikih trgovskih ladjah v nekem pristanišču Cirenajke. Istočasno je bilo poškodovanih več objektov v pristaniških napravah. Nemška lavska letala so nad Malto zbila en Hurioan.
Nekje v Italiji, 27. februarja. Stefani. 264. italijansko uradno vojno poročilo, pravi:
Letala nemškega letalskega zbora so zbila eno sovražnikovo letalo nad Malto.
Severna Afrika: Popoldne 24. t. m. so oddelki nemškega zbora v Afriki stopili prvikrat v spopad s sovražnikom jugovzhodno od Agedabija. Med spopadom e britanskimi oklepnimi oddelki so bila uničena razna sovražnikova motorizirana vozila in tanki. Bilo je tudi več ujetnikov. Na nemški strani ni bilo nobenih izgub. Letala nemškega letalskega zbora eo izvedla močan napad na ladje, ki so bile zasidrane, na pristaniške naprave ki vojaške objekte v nekem sovražnikovem pomorskem oporišču v Ci-renaiki. Zadeti in težko poškodovani 6ta bili dve ladji po 8000 ton. V pristanišču je prišlo do močnih eksplozij in požarov. V Djarabubu in v Kafri ec hrabre posadke upirajo eovražnikoverau pritiska.
-stiU
Ko -
»Ameriški Slovenec" izhaja že petdeseto leto
Ljubljana, 21. februarja.
Naša močna narodna veja, ki biva v ameriških Združenih državah, ima močno razvito ne
samo društveno življenje, temveč tudi kulturno, o čemer pričajo številni dnevniki in drugih vrst časopisi, ki prihajajo k nam. Slovenci v tujini so pokazali vse organizacijske odlike svojega naroda. Niso prihajali v tuji svet z denarjem, pač pa le s pridnimi rokami in veseljem do dela, katerega domovina ni mogla dati vsem v zadostni meri. In vztrajnost ter delavnost sta ohranili te ljudi pri narodni zavesti in v veri svojih očetov. Z izredno požrtvovalnostjo so si tam ustanavljali svoja društva, fare, kulturne skupine in razne podporne enote. Posebno s svojimi listi so se povezali med seboj, čeprav so posamezne slovenske naselbine raztresene po širnih planjavah prostrane Amerike. Nikdar niso bili slovenski amerikanski časniki časopisi v našem domačem slovenskem smislu, pač pa obveščevalci in sezna-njalci raztresenih udov slovenskega naroda z vsemi dogodki v novi domovini, kakor tudi vez s staro domovino. Listi so poživljali narodno zavest, dajali slovenskemu izseljencu berilo v slovenskem jeziku in ga vzgajali k skupnosti... Vse, kar imajo naši Slovenci v Ameriki, so si postavili sami z žrtvami, ki so ai jih odtrgavali od trdega zaslužka. Domovina je mnogokrat pozabila nanje, toda s samopomočjo so si sami pomagali tam, kjer bi sicer domovina morala skrbeti zanje. Danes imajo ameriški Slovenci zelo razvito kulturno življenje, svoje zadružništvo in tudi precej izobraženstva, ki zavzema že ugledno mesto v ameriškem javnem življenju.
Poseben in res omembe vreden jubilej praznuje letos list katoliških ameriških Slovencev »Amerikanski Slovenec«. Letos izhaja namreč že petdeseto leto. Takšen jubilej bi bil tudi pri nas doma upoštevanja vreden, kaj šele v daljni Ameriki, kjer je vloga časopisa v rodnem jeziku mnogo obsežnejša in pomembnejša. Zato je prav, da tudi naš list posveti temu kulturnemu dcgodku nekaj vrstic.
»Amerikanski Slovenec« je pred petdesetimi leti ustanovilo nekaj izseljencev pionirjev. Nadeli so mu sprva le informativno nalogo, da bo obveščal raztresene ude naše izseljenske družine v Ameriki o vseh dogodkih v slovenskih naselbinah, posebno pa o delovnih pogojih tu ali tam. In res je bil list edina zveza med izseljenci, ki so se po njem obveščali o vsem. kar jih je zanimalo, prvenstveno pa o razmerah v njihovih naselbinah. Toda list je kmalu začel delovati tudi v drugih poljih. Začel je delati za vsestranski narodni, verski in kulturni napredek v novem svetu. Postal je sčasoma celo vsestranski organizator. Rojake je začel vzpodbujati k ustanavljanju podpornih društev, te pa začel voditi v skupno zvezno enoto. Svojo veliko vlogo je označil najboljše list sam in zato bomo navedli odstavek iz novoletne številke »Amerikanskega Slovenca«, ki označuje svoj jubilej takole:	v
Danes stoji »Amerikanski Slovenec«, kakor petdesetletni mož na svojem posestvu. Obdelan je njegov vrt, kolikor že je bilo doslej v razmerah človeško mogoče. Po tem obširnem novem svetu
Laško
Laško bo priključeno k celjski telefonski centrali. V kratkem »e bo v Laškem ustanovila, če ne bo kakih ovir, podružnica celjske avtomatične telefonske centrale. Občina Laško, ki ima to akcijo v rokah, se še ni odločila, ali bo imela podružnica svoje prostore v poslopju bivše marijagradske občine ali v poslopju laške občine ali pa v šoli. Po izjavi občinskih upravnikov bo podružnica bržkone začela delovati spomladi, najkasneje pa do junija. Tako bo postalo Laško spet za eno prekorjst-no stvar bogatele.
Dobrodelno delo. Odbor zimske pomoči je dobil spet nove pomagače za svoje človekoljubno delo v članih Fantovskega odseka in članicah Dekliškega krožka. Fantje in dekleta so šli po kmečkih družinah z nabiralnimi polami nabirat življenjske potrebščine za šolsko kuhinjo. Precej se jih je že odzvalo. Tako akcija za zimsko pomoč izvrstno napreduje. Članom Fantovskega odseka in članicam Dekliškega krožka pa naj bo izrečena vsa zahvala za njihovo dobrodelno delo. Želeti bi bilo, da Se druga društva pokažejo svojo narodno zavest in pomagajo, da narod na gospodarskem polju ne propade s sličnim dobrodelnim delom.
Okoličani se po pravici pritožujejo, da je njim naprteno preživljanje skoraj vseh revežev in bera&sv laške občine. Policijska oblast namreč nažene iz mesta vedno vse te in ti se potem razkrope po okolici, kjer jih ta potem preživlja. Ce bi bilo teh samo nekaj, ne bi bilo nič hudega, jih je pa veliko. Občina bi mogla tu nastopiti pravično in radikalno ter reveže oziroma berače tako razdeliti po hišah, da bo prišlo na vsakega enako breme, ne pa na enega _ vse. V prvi vrsti pa naj bi reveže podpirali tisti, ki so gmotno dobro stoječi in nimajo otrok.
najdeš danes številne dobro organizirane slovenske župnije in premnoge imajo krasne farne šole. domove itd. Številna so podporna in kulturna drušlva in marsikje so pomenljive gospodarske ustanove. A malo je teh, pri katerih bi ne bil sodeloval tudi naš list. Ako je le bilo kako podvzetje potrebno in pošteno, ga je z veseljem podpiral in navduševal zanj slovenske ljudi. Zato naš list »Amerikanski Slovenec« danes lahko zadovoljivo gleda na svojo preteklost, na svoje petdesetletno delovanje.
Vodstvo lista je nadvse hvaležno Bogu, ki je podpiral ta list v njegovih petdesetih letih. Mnogokrat so bile težave, toda vedno se je našla pot in izhod, da je mogel list potrebno delo nadaljevati za svoje slovensko ljudstvo v Ameriki. Vodstvo lista je dalje globoko hvaležno slovenskemu narodu, ki je zvesto stal ob tem listu pol stoletja in neomajno stoji še danes. Lahko zapišemo: »Amerikanski Slovenec« je bil zvest svojemu slovenskemu narodu, narod pa je bil zvest njemu. Slovenski list in slovenski narod sta si zvesto vračala skozi vsa leta zvestobo za zvestobo. In taka sta še danes in bosta, dokler bo kaj slovenske krvi v tej zemlji. V tem nam Bog pomagaj!«
Zimska pomoč v Kranju
Odbor »Zimske pomoči« občine Kranj jo na 6vojih prvih sejah razinotrival pobiranje prispevkov in daril ter je odločil, da se pobiranje po mestu samem, to je pri privatnikih, obrtnikih, trgovcih in drugih pridobitnikih odloži za mesec marec 1941, ker so se takoj razne gospodarske ustanove in industrijska podjetja na prvi poziv z vso uvidevnostjo odzvale s precejšnjimi prispevki. Odbor je. tudi sklenil v sporazumu s krajevnimi oblastmi, da traja »Zimska pomoč« od začetka, to je od ustanovitve odbora v jeseni 1940 do koncem marca 1941 in da v tej dobi ne bo nobenih drugih nabiralnih akcij, ker jih krajevna oblast ne bo dovolila. S tem so bili obvarovani vsi občani pred raznimi nabiralnimi akcijami in je že takrat odbor apeliral, naj se meščani zaradi tega s či mvečjimi darili in prispevki odzovejo, ko bo odbor započel s podrobno nabiralno akcijo. Ta akcija se je sedaj določila za čas od 4. do 11. marca 1941. Ker se je na seji sporazumno določilo, da bosta to podrobno nabiralno akcijo izvedli obe dobrodelni društvi — Kolo jugoslovanskih sester v Kranju in Vincencijeva družba v Kranju — po svojih uglednih damah, bodo v tem času le-te obiskale občane v občini Kranj, na kar se občinstvo opozarja ter se obenem prosi, da čim več darujejo. Odboru za »Zimsko pomoč c občine Kranj je j>otreben še precejšen znesek, da se zadosti vsem potrebam.
Celjske novice
Lep uspeh ZZD. Zveza združenih delavcev v Celju je dosegla kolektivno pogodbo v usnjarni g. Rudolfa Kolenca v Sp. Rečici. Delovni čas za delavce traja največ 8 ur dnevno, odnosno 48 ur tedensko. V kolikor pa bo v tovarni prekourno delo, se plača delavstvu 50% poviška. Prav tako velja to tudi za morebitna akordna dela. Nočno delo po nalogu delodajalcev se oškoduje s 100% pribitkom na temeljno mezdo. Kot nočno delo je smatrati delo od 22. do 5. ure. Delo ob nedeljah in zakonitih praznikih počiva, v nasprotnem primeru mora plačati delodajalec 100% pribitek. Ako bi zaradi pomanjkanja dela nastopila potreba po redukciji pomočnikov, se mora delodajalec sporazumeti z delavci o načinu in izvedbi redukcije: skrajšanje delovnega časa, brezplačni odpusti ali odpovedi, upoštevajoč pri tem socialno šibkejše. Delavstvo prejema urno mezdo. Za morebitna akordna dela se določi 20% pribitek na temeljno mezdo, ki se izplačuje vsakega prvega dne v mesecu. Delavstvo se uvrsti v tri -mezdne razrede. Podjetje je pristalo, da se bodo volili obratni zaupniki v smislu čl. 1. navodil za volitve delavskih in nameščenskib zaupnikov po skrajšanem postopku. Delodajalec bo poskrbel, da bodo delavnice vedno čiste in higiensko urejene, poskrbel za higienske umivalnike, primerne omarice iitd. V primeru večji draginjskih sprememb sta se obe stranki obvezali, da bosta pristopili k pogajanjem za spremembo urnih mezd. ZZD je zastopal Jan Maks, Delavsko zbornico Jože ArnSek, poravnalni razpravi pa je prisostvoval tudi okrajni načelnik dr. Franc Mlroar-Cigale.
Za okrog 6000 din železnih strojnih delov so ukradli neznanci g. Joštu v Medlogu.
Tatinska dražba, ki krade v Celju in okolici električne števce, postaja vedno bolj predrzna, zato I opozarjamo prebivalstvo, da bo previdno.	(
Iz Legije koroških borcev
Naša organizacija je eedaj v času občnih zborov, saj imajo v nedeljo, dne 2. marca, svoj redni občni zbor kar tri naše krajevne organizacije, in sice: v Novem mestu ob 9.30 v posvetovalnici v Rotovžu, v Slovenjgradu ob 14. v Narodnem domu, prav tako ima isti dan svoj občni zbor tudi krajevna organizacija v Mežici.
Naslednjo nedeljo, 9. marca, ima občni zbor krajevna organizacija v Guštanju. Zbor bo ob 8.30 v Tolstovrški šoli v Guštanju. 16. marca pa bo zborovala krajevna organizacija v Skopicah, in sicer ob 10. v prostorih tovariša Jožeta Račečiča v Dol. Skopicah št. 20.
Obisk v ogrevalnfci za brezposelne v Delavski zbornici
Celje, dne 26. februarja.
rop*. em obiskal ogrevalnico za brezposelne v Delavski zbornici v Razlagovi ulici. Nič kaj kaj viden in vabljiv napi6 »Ogrevalnica« v pritličju Delavske zbornice mj je pokazal zatočišče za brezposelne. Vstopil sem. V sobi je bilo prav toplo. Ob mizah so sedeli brezposelni, igrali šah, karte in bili še kar dobro razpoloženi. Kdo bi ne spoznal časnikarja, takoj smo se spoprijaznili in razvila se je debata. Radovednemu poročevalcu, ki se pač zanima za vsako stvar, brezposelni niso zamerili, ko jim je stavil vprašanja, od kod ste vi, kaj ste, kako dolgo ste brez dela. Mnogo bi lahko človek napisal. Trdo je življenje naših delavcev, težko in trnjevo, polno skrbi, pomanjkanja itd.
Med njimi so sezonski delavci, ki 60 bili usluž-beni pri regulacijskih delih na Savinji in v mestu, obrtniški pomočniki, največ mesarjev in pekov. Kar čudil sem se, ko sem v ogrevalnici našel ljudi iz Litije, Konjic, Savinjske doline in iz drugih krajev. Vsi brez dela, v upanju, da bo prišla pomlad in jim prinesla kruha... Pričela se bodo nova dela, zopet bodo zagrabili za lopate in nič več ne bomo prosjačili ter »nadlegovali« gospode ...
Ogrevalnica je skrbno urejena. Zveza združenih delavcev v Celju je ustanovila to ogrevalnico v najhujši zimi, ko je bil naval brezposelnih največji. Na sveti 'vočer lani so odprli to ogrevalnico brez vsakega p oropa in poudarjanja velikega socialnega dela. Organizacija se je zavedala, da bo e to akcijo storila veliko dobro delo, vsako dobro delo pa je pred
Bogom vredno tem več, čimbolj je skrito. To je vsekakor lepše, kakor pa, če imena dobrotnikov za-bleste ob priliki kakšnih podpor v vsem slovenskem in še celo v tujem časopisju. »Storili smo veliko socialno delo, darovali ono za reveže itd.« In še! Celo poudariti je bilo potrebno v nekem listu, da podpirajo poleg svojih revežev iste narodnosti tudi reveže druge narodnosti, kakor da ne bi obogateli iz žuljev pridnih delavcev naše zemlje m na naši zemlji.
Imena podpornikov ogrevalnice res ne bodo zablestela v časopisju! Zato pa naj velja tiha, toda iskrena zahvala vseh brezposelnih onim, ki so prispevali zanjo! V ogrevalnico prihaja izmenoma dnevno okrog 100 brezposelnih, 6talno pa je skoraj v sobi do 30 ljudi. Z nabiralno akcijo je ZZD pomagala mnogim. Poleg oskrbovane ogrevalnice je vsakega obiskovalca ogrevalnice najprej poslala v mestno kopališče, da 6e je skopal, nato pa mu preskrbela toplo kosilo v javni kuhinji Vincencijeve konference. V kratki dobi je bilo izdanih 600 nakaznic za kosilo, 80 živilskih nakaznic in 300 nakaznic za prenočišča v Delavskem dimu. V ogrevalnico so prihajali in še prihajajo brezposelni, ki se mude v Celju, iščejo tod dela in dobe tukaj nakaznico za prenočišče. Organizacija je predčasno zaključila zbirko ter je pričela akcijo Zimska pomoč v Celju.
Ogrevalnica ni le društvena ustanova, temveč 'javna ustanova, zato bi bilo prav, če bi ogrevalnica dobila primemo podooro tudi od oblasti in od Zimske pomoči. — S. S.
O obdelovanju vrtov bo govoril v četrtek ob 8. zvečer kmetijski referent g. Sitar pod okriljem društva »Mali gospodar« v telovadnici okoliške šole.
Društvo kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo je zborovalo v Celju. Občni zbor je bil zelo slabo obiskan. Na njem so razpravljali o svojih stanovskih vprašanjih, nakar je bil izvoljen stari odbor s predsednikom, banskim svetnikom Kuretom na čelu.
Kmetijski tečaji v Celju in okolici. Včeraj je kr. banska uprava priredila v Novi Cerkvi pri Celju praktičen tečaj za trtno vezavo. Pred začetkom tečaja je imel kratko predavanje g. Kuret iz Ljubljane, nakar so vsi udeleženci, 70 po številu, obiskali vinograd kanonika g. Žagarja, kjer sta strokovnjaka gg. Kuret in Sitar praktično pokazala, kako je treba trte vezati. Številna udeležba priča, da je pri nas za gospodarske tečaje dosti zanimanja.
Danes ot 8 zvečer bo v okoliški šoli zanimivo predavanje o predelovanju vrtov. Predaval bo kmetijski referent g. Sitar Janez.
Zanimiva razprava o pneumotoraksu
Celje, 27. februarja.
Pred okrožnim sodiščem v Celju se je danes zagovarjal 38 letni šef-zdravnik v Topoščici, dr-Božinovič Svetolik, doma iz Belgrada. Obtožen je bil, da je dne 3. maja lani v zdravilišču v Topol-ščici pri Šoštanju kot zdravnik povzročil s svojo malomarnostjo pri zdravljenju smrt Životiča Mi' hajla in da je pri dajanju prvega pnevmotoraksa z ostro iglo ranil njegova pljuča, zaradi česar da je nastopila zračna embolija s posledico, da je bolnik po nekaj minutah izdihnil.
Životič Mihajlo je bil sprejet v bolnišnico v | Topolščici 26. aprila in je imel kaverno na levem krilu pljuč. Dr. Božinovič je 3. maja skušal dati bolniku prvi umetni zračnjak. Pri operaciji so bili nazvočnii dr. Legiša, dr. Vrščaj, zdravnica dr. Stoja-dinovec ter bolniški sestri Felicita Kranjšičeva ia Sebastijana Potcko. Rezultat je bil negativen m Životič je kmalu izginil.
Sorodniki rajnega Životiča Mihajla so primer prijavili državnemu tožilcu, češ da je Božinovič pri dajanju pnevmotoraksa uporabljal ostro iglo namesto tope ter s tem ranil pljuča s posledico zračne embolije. Božinovič se je zagovarjal, da je z ostro iglo operacijo prav tako možno uspešno izvesti ter da je izvršil že mnogo operacij na tak način doma in v tujini. Pravi, da gre le za nesrečno naključje, s katerim računa tudi zdravniška znanost v prapsi in teoriji, in da so takšni primeri nesreče možni tudi pri najvestnejšem ravnanju-Zaslišana sta bila tudi zdravniška izvedenca šef-zdravnik z Golnika dr. Neubauer in primarij za pljučne bolezni v ljubljanski bolnišnici dr. Debevec. Oba sta mnenja, da je dr. Božinovič ravnal po predpisih vede in znanosti in da gre v tem primeru res le za nesrečno naklučje.
Na podlagi takšnih izpovedi zaslišanih zdravniških izvedencev je sodišče dr. Božinoviča oprostilo vsake krivde in kazni.
Nova Cerkev
Čuden dogodek. Nova Cerkev ima poleg drugih nepoznanih zanimivosti tudi redkost, da ima svojega voznika. G. Menart Andrej, ki ga pozna cela okolica posebno pa še mesto Celje, vozi namreč 6koro vsak dan s svojim plemenitim sircem v Celje in naloži ali pripelje, kar mu pač kdo naroči. Njegov konjiček 6e je tega posla tako navadil, da sta z gospodarjem postala nerazdružljiva prijatelja. Na pustni ponedeljek sta se vrnila tik pred mrakom iz Celja domov. Andrej, ki nosi in vozi skozi življenje že nad sedem križev, je izpregel svojega zelenca in se podal z njim čez narasli potok na 6Voj domek malo nad vasjo. Na brvici pa je starčku vsled slabosti zdrknilo, da je padel vznak v vodo. Zvesti konjiček pa ni zapustil svojega dobrega gospodarja v nesreči. Naenkrat je začel rezgetati in se valjati kot divji ob potoku. S tem je vzbudil pozornost neke pridne dekle, ki je hitela klicat ljudi, naj pridejo na pomoč. In zgodilo se je, kar pravi stara kmečka pesem: Miha prvi pripiha. Sosedov Miha je prihitel in potegnil omočenega starca iz vode. Bil je že skoro brez zavesti. Kakor hitro je videl 6irec svojega gospodarja na vamem, je takoj mimo vstal in odkorakal domov, kamor so nesli oslabljenega Andreja v domačo oskrbo.
Tistim, ki bodo šli v nedeljo v Planico
Vsi vlaki pridejo pravočasno ▼ Planico!-- V o?"1
red izrednih vlakov za nedeljsko prireditev v Planici je sestavljen tako, da bo zadnji izredni vlak prispel na postajo Rateče-Planica pravočasno, tako da bodo potniki, ki bodo potovali z njim, prišli do velike skakalnice še pred začetkom prireditve.
Prodaja vstopnic, znakov za Planico ter rezerviranje prostora v vlakih. Obiskovalci planiške prireditve, ki potujejo iz Ljubljane, Kranja ali Jesenic ter Maribora in Celja, dobe planiški znak ob prijavi v biletarnici pri »Putniku«. Vsi potniki, ki potujejo v Planico iz ostalih krajev, pa so se prej prijavili pri objavljenih tujsko-prometnih društvih, podružnici SPD ali v Foto-klubu, dobe znake v laku, ko bodo nadaljevali pot proti Planici. Za te prijavljence bo v vlakih rezerviran prostor in bodo vagoni vedno označeni, kar naj potniki upoštevajo. V katerih vlakih bodo prostori rezervirani v krajih izven Ljubljane, bo objavljeno v sobotnih opoldanskih časopisih in po radiu Vsa omenjena društva naj prijavijo približno število udeležencev že v petek zvečer, točno število pa v soboto do 10 dopoldne.
Vlomilci - praznih rok
Sv. Lenart pri Vel. Nedelji, 26. febr.
Danes zjutraj okrog 2 je zaslišal poslovodja g. Rupnik Fr., ki je uslužben v trgovini g. Laha Ivana v Osluševcih, sumljiv ropot v trgovini. Ko je vprašal, kdo je, 60 začeli vlomilci streljati ter so pobegnili. Ugotovili so, da niso odnesli nič. Škode na vratih in na blagu so napravili za okroglo 2000 din. Poklicani so bili orožniki in detektiv s policijskim psom. Upamo, da bodo storilci kmalu prijeti
SELO OH TRACEt
KORAKI
Roman « tlikamt
Brigadir je razmišljal »Najboljše naredim, če mu tu pustim obvestilo. Ali je miss Bugh že vstala?«
»Ni, toda to vaše obvestilo lahko jaz sprejmem.«	_
Brigadir je odkima! in se prezirljivo zasmejal.
»Hočem govoriti z miss Bugh, če nimate ničesar proti temu! Pojdite In jo prosite, naj pride za nekaj minut sem!«
Obetala je in poslušala jek drobnih in hitrih korakov, ki *o se slišali jz predsobe. Nekoliko kasneje je gospodinja stala pred njima. Bila je že oblečena, obraz pa je imela neobičajno močno naliipan. Gledala ga je z začudenimi očmi, pod katerimi so bile široke modre podplutbe. Razen tega je tudi težko dihala.
»Hvala Bqgu, da ste tu, gospod brigadir! Nekaj strašnega se le nocoj zgodilo; ravno »em se pripravljala, da bom telefonirala na policijo. Doktorju Hadonu se je gotorvo pripetila kaka nesrečal«
Mlada služkinja je kriknila, g. brigadir pa je skomignil z rameni, ker & ni mogel misliti, zakaj je vsa obupan* ki ga gleda • izbuljenimi očmi.
»No, pojasnite ml ie vendar, kaj se je prav ca prav dogodiloU »Izginil |« dr. Hadonl«
NOCI
»Izginil, to ni mogoče! V takem malem mestecu se ljudje tako hitro ne izgube!«
Pri sebi pa je menil, da bo to vrhunec, če bo po vsem tem, kar se j« že dogodilo, moral še to reč »poročiti inšpektorju.
»Če mi ne verjamete,« j« nadaljevala miss Bugh, »pojdite c menoj r sobo, da «e
o	tem še sami prepričate.«
šla je hitro po stopnicah, ea njo pa brigadir in služkinja. Vsa zadihana je prU šla do doktorjeve sobe in naglo odprla vrata.
»Mogoče mi eedaj verjamete,« mu je rekla očitaje.
Brigadir je videl razmetano posteljo, doktorjevo obleko lepo zloženo na stolu, d očim ni bilo nikjer pidžame.
»Mogoče je imel tudi sobni plašč,« jo je naglo vprašal brigadir.
»Res, ima ga,« mu odvrne mi6s Bugh.
Po kratkem molku doda a pretrga1 nim glasom:
»Se nekaj je ...
»No, govorite že enkrat,« Je jezno zarenčal Bramley.
»Nikjer ei njegove mala, jeklene pa Hce« — ki pokazala je na prazni tul.
»Oh,« ja vzdihnila služkinja in izbuljila otL
»Vi, dekle, o vsem tem ne smete nikomur ničesar omeniti, 6te razumeli?«
On je še dalje opazoval prazni tulec, se praskal po glavi, nato pa nadaljeval: »Če je vzel s seboj orožje, pomeni to, da ga je v noči prebudil neki sumljivi šum. Ste le danes zjutraj naši; kakšna vrata odprta?«
»Nisem, gospod,« mu je živo odgovorila služkinja. »Vsa vrata so bila dobro zaklenjena. A bilo je odprto okno v doktorjevi ordinacijski sobi. Mogoče je tam odšel.«
Brigadir Bramley se je obrnil in odšel z velikimi koraki.
J
V resnici je našel okno v ordinacijski sobi nastežaj odprto. Nagnil 6e je ven in opazil v aleji cvetlic odtisek čevlja. Nato je še 6am skočil ven ter pazil, da ne bi poškodoval sledu. Ko je bil v vrtu, je gledal na vse strani in šel po sledi. Kmalu je bil pri steklenih vratih prazne hiše. Našel je predsobie in zagledal tam doktorja Jamesa Hadona vsega v krvi, e veliko rano na glavi. »Mislim, da se zdaj ne more sumiti, da je Cashdon nevaren blaznež in to zelo nevaren, do 6edaj nepremagljiv ...«
»Mislim, da bomo sedaj morali poroto odložiti. Položaj je zelo nevaren, vedno bolj resen.«
»Ni mrtev, ali nevarno ranjen,« je pojasnil brigadir uro po tem odkritju inšpektorju, ki je prispel iz Exfielda. _ »Ukazal 6em, da so ga peljali v bolnišnico. Tam so mi rekli, da je le malo verjetno, da bo ozdravel.«
»Mislim, da je dr. Hadon odkril sled, ki bi bila za Cashdona zelo nevarna. Skratka, to je edina možnost. -, «
»Gospod inšpektor, smem nekaj predlagati?«
»Rad bi ga zaslišal, gospod Bramley, je hladno odgovoril inšpektor.
»Mislim, da bi bilo pametno, če bi preiskak vse prazne hiše tega mesta. Stanovanjski urad bi nam dal 6eznam praznih hiš in njihove ključe.«
Inšpektor, ki je s prsti bobnal po pisalni mizi, je naruah nehal.
»To ni »laba misel, g. Bramley. To napravite na vsak način! Mi smo sicer predvidevali, da ima Cashdon pomagača, ki ga tudi skriva, a ker je v mestu 6000 sta-
novalcev, ne moremo biti o vsakem dobro obveščeni. Hm! Kaj v oni hiši niste našli ničesar, kar bi nam bilo v pomoč?«
»V 6tavbi po vsem videzu ne stanuje nihče. Begunec je šel le dvakrat skozi njo. Ko je šel preko vrta k doktorju Hadonu in nazaj.«
»Torej ni razloga, da bi se Cashdon skrival v kakšni prazni hiši? Preiskati moramo vse hiše v mestu. Sicer mi je pa vsega tega že dovolj. Skoraj 6edem dni je že, odkar je pobegnil, mi pa nismo prišli niti za las naprej. Če bo šlo tako dalje, bo v Plathu zavladala prava panika «
»Res je, prebivalstvo je že vanemirje-no,« je proti volji priznal brigadir. »Poglejte na primer Daxburryja. Prosil je za dopust in kako je nervozen, ko še ni dobil odgovora. A g. Darek Ricardo je zahteval stalno stražo pred vrati svoje 6obe. Edina izjema med ogroženemi je polkovnik Datmar, ki bi bil vesel srečanja s Cash-donom.«
»Ali pazite na njegovo življenje?«
»O, da, gospod. Alj kot se zdi, je vesel, če se lahko izmakne zaščiti mojih ljudi.«
»Kako?« je zamišljeno vprašal in«pcK-tor, ker mu je nenadoma nekaj šinilo v glavo.
»Polkovnik je bil prijatelj pokojnega Ricarda, če se ne varam?« je potihem do-
j
»To se ravno ne bi moglo reči,« je odvrnil brigadir in se zasmejal. »Bila sta seda, a prijatelja si nista bila.«
»Zakaj ne?«	.	...
(Dal)« sledil-
Od tu in tam
Tudi odlikovanci zrcdom Belega orla z meči bodo deležni raznih ugodnosti, kakršne so dobili odlikovanci z redom Karagjorgjeve zvezde z meči. Obojna odlikovanja so se dobila med vojno za posebno junaštvo. Odlikovanci obeh vrst so si bili že pred leti ustanovili posebni društvi, ki sta se trudili za to, da bi junaki iz svetovne vojne dobili v svobodni domovini posebno priznanje za svoje usluge domovini. Odlikovanci s Kara-gjorgjevo zvezdo, ki je najvišje vojaško odlikovanje, so dobili vojna leta všteta v državno službo, obenem pa uživajo posebne ugodnosti na železnici ter prejemajo po 300 din mesečne podpore. Odlikovanci z redom Belega orla z meči so si sedaj priborili podobne pravice, le da ne bodo uživali nobenih denarnih nagrad mesečno. V tem smislu je bila pred dnevi izdana posebna vladna uredba.
Veliko državno rudniško podjetje »Jugoslovansko jeklo«, ki ima v lasti skoraj vse večje bosanske železne rudnike in velike topilnice ter železarne v Zenici, je povečalo svoj temeljni kapital za 200 milijonov. Doslej je ta kapital znašal 600 milijonov dinarjev, poslej pa bo 800 milijonov. Večrno kapitala je vpisalo finančno ministrstvo, ostanek pa državni denarni zavodi, kakor Hipotekarna banka in Poštna hranilnica. Od novega poviška 200 milijonov bo finančno ministrstvo vpisalo 130 milijonov, Drž. hipotekarna banka pa 70 milijonov dinarjev.
Okrog izvoza hmelja se še vedno_ vodijo razgovori na vse strani. Posebno se hudujejo vojvodinski hmeljarji, da letos niso mogli spraviti svojega bmeljskega pridelka nikamor. Od tam je prišla tudi vest, da so savinjski hmeljarji prodali Rusiji 2000 stotov lanskega hmelja. Per pa je bilo pri pogodbi dogovorjeno, da mora biti hmelj pakiran na ameri-kanski način, to se pravi, da lahko prenese vožnjo po morju, sklepajo, da bo šel ves ta hmelj v Ameriko. Pravijo tudi, da je šlo nekaj savinjskega hmelja skozi Turčijo in Iran v Ameriko. Nekaj blaga je šlo tudi v Francijo. Z evropskimi državami najbrž ne bo letos nič, ker so se vse oskrbele drugod pravočasno, ko se pri nas ni storilo vse potrebno, da bi hmelj lahko dobil odjemalce. K vsemu temu je treba pristaviti tudi ugotovitev, da ej slovenski savinjski hmelj po svoji kakovosti mnogo nad vojvodinskim in da ima zato ludi več kupcev in boljših odjemalcev po svetu.
V	Zagrebu in Belgradu se jc lani in letos že nekajkrat dogodilo, da se je podrla kakšna nova dograjena stavba zaradi malomarnosti tistih, ki so jo gradili in so pri mešanju malte dodajali premalo cementa. Pred dvema mesecema se je v Belgradu podrl stavbni oder pri graditvi neke palače in je več delavcev našlo pri tem smrt. Nekaj podobnega se je spet dogodilo v Belgradu pred nekaj dnevi. Neko podjetje je lani jeseni zgradilo v predmestju večji rezervoar. Sedaj so delavci začeli obmetavati strop, toda pri tem se jim je podrl oder in štirje delavci so zleteli v globino. Dva mojstra, po imenu Anton Majer in Jakob Miler, sta se precej hudo pobila, dva druga delavca pa malo manj. Pri preiskavi je odgovorni graditelj dejal, da so mojstri sami odgovorni za postavljene odre ...
Izredno velik skok hranilnih vlog je zabeležil v januarju letos največji denarni zavod Državna hipotekarna banka. Samo v imenovanem mesecu so se vloge povečale za 93 milijonov dinarjev in znašajo v celoti 3 milijarde 753 milijonov dinarjev. Po drugi slrani se je močno povečala tudi bilančna > * vfeota banke, in sicer je znašala 376 milijonov dinarjev več kakor konec lanskega leta. Močno so se povečali zneski dolgoročnih posojil, pač pa so se znižala kratkoročna posojila.
O velikih poplavah poročajo iz Južne Srbije in iz okolice Belgrada. Najhujše opustošenje je povzročilo Skadersko jezero. Zadnje tedne je jezerska gladina zaradi pritiska dotočnih rek neprestano naraščala in sprva preplavila obrobne nižje ležeče plodne dele, nato pa je začela zaustavljati tudi odtok svojih pritokov. Posledica je bila, da so se te reke začele dvigati in preplavljati bregove. Praj Rijeka Crnojeviča je ves pod vodo. Ze sedaj cenijo škodo na več milijonov dinarjev. Previdni ljudje so pred nevarnostjo poplave že prej pobegnili, za-kasnelci pa so morali bežati zadnji hip in jim je voda zato skoraj vse uničila. Voda je zalila tudi več cest v okolici. Velika Morava se je dvignila za več kot pet metrov nad normalo in je poplavila večii del Smederevskega Pomoravja.
Donava je začela v svojem gornjem toku upadati in zato menijo, da se tudi pri nas ni treba bati večje poplave, pač pa stalno narašča Sava, ki jo tudi povzročila, da je Donava preplavila vse oloke pred Belgradom. Vojvodinska poplava pa je vedno večja. Pri Subotici je zaradi pritiska podtalnih voda začelo naraščati znano Paličko jezero, ki je preplavilo ogromne ploskve plodovite zemlje. Okolica Subotice je vsa v nevarnosti. Ker se mesto za varnost in zaščito ni nič pobrigalo, je voda iz-podjedla med drugim tudi temelje tako imenova-nef® »bačkega muzeja«, nakar se je stavba začela rušiti. K sreči so dragocene predmete pravočasno odnesli in jih spravili	na varno.
, ?train,0	ie	imel uzmovič,	ki	je	v	že-
lezniski čakalnici v Novem Kadu sunil kovčeg kme-ta Petra Brakusa, o katerem so časopisi že večkrat poročali, da je znamenit krotitelj strupenih kač. Ta mož je že v več šolah razkazoval strupene kače, katere je ovijal okrog	vratu in glave,	ne	da	bi	ga’
katera pičila. Zadnjič	pa je petnajst	kač vzel v
svoj kovčeg in se napotil v Novi Sad, da bi s avojo umetnijo kaj zaslužil. Ko pa je v čakalnici čakal na odhod vlaka in se za trenutek odstranil od svo-Jega kovčega, se je našel uzmovič in mu kovčeg izmaknil. Prav gotovo je ta nepridiprav mislil, da
dobil kakšno vrednost, pa se bo hudo razočaral, ko bo našel strupene kače. Policija je začela iskati tatu že zaradi tega, da ne bi po njegovi krivdi kače prišle na svobodo in ne bi zaradi tega prišlo še do kakšnih nesreč.
Meteor je padel v soboto zvečer na italijanski strani Istre v bližini Sušaka. Ljudje so zvečer videli, kako ee je zarisala v nebo dolga žareča P|'oga, nakar je nekaj padlo na zemljo in eksplodiralo kakor bomba. — Vse hiše 50 kilometrov naokoli so se stresle. Ljudje z onstran meje so dejali, da je del meteorja padel v gozd blizu jasi Klana. Italijanske oblasti so poslale tja več karabinjerjev in vojakov, toda meteorja niso našli.
pa se je tresenje in eksplozija slišala tudi v
i	rstu, pa menijo, da je pri Klani padel na tla J® o°l meteorja, davni kos pa je padel nekje bližje Trstu.
. O nenavadnem maščevanju kmetov nad eiga
ni v okolici D jakova smo že poročali. Kmetje so tedaj razrušili okrog 50 ciganskih hiš in našli J' njih mnogo ukradenih stvari ter strupe, s ka-80 cigani zastrupljali živino. Zavoljo teh ouKritij so orožniki mnogo ciganov zaprli. Toda Kmetje so spet prišli pred zapor in zahtevali, da cigane izpuste, ker se nočejo več z njimi prepihan in tožariti. Sami so z njimi že obračunali in Jih iz vasi pognali, povratka pa jim nikdar več no bodo dovolili. Oblasti so nato cigane izpustile.
Zimska pomoč v Celju in drugih mestih
Ljubljana, 27. februarja. |
V torkovi številki »Slovenskega doma« je bilo objavljeno podrobno poročilo o velikem uspehu samo dveh nabiralnih dni za zimsko pomoč v Ljubljani. Kdor je prebiral samo tri vrste članka, je že moral vedeti, da je bila ta vsota zbrana v Ljubljani v dveh dneh, in nikakor ni mogel misliti, da ta vsota pomeni gmotni uspeh ljubljanske zimske akcije vso zimo.
Toda v Celju so, ponosni na svojo zmago, poslali poročilo o svojem presenetljivem uspehu, ki smo ga objavili v torek. Vendar še je pa tudi v naš podnaslov vtihotapila napaka, ki pravi, da so v Celju za reveže zbrali v blagu in denarju 408.634.50 din ter tako več kot Ljubljana in Maribor skupaj. V članku je namreč še večja in častnejša vsota 418.634 din.
V Ljubljani so torej samo v dveh dneh po majhnih zneskih podarili prebivalci Ljubljane 103.718 din. Ljubljana rada priznava, da je v dveh dneh po majhnih nzeskih zbrala komaj četrtino toliko v gotovini kot je Celje zbralo v denarju in blagu vso zimo. Posebno pa Ljubljančani s pohvalo občudujemo celjsko industrijo, ki je sama podarila za reveže nad 250.000 din, enako
pa tudi celjske odvetnike in notarje, prav posebno pa še zdravnike in lekarnarje, ki so v Celju letos revežem podarili več kot lani vsi ljubljanski zdravniki skupaj, čeprav v Celju prav tako kakor v Ljubljana tudi drugače zdravniki mnogo dobrega store in radi pomagajo revnim.
Ce pa primerjamo uspehe za zimsko pomoč v naših mestih, moramo vendar zmago priznati Celju. Zato je Maribor že prej uvedel socialno davščino, Ljubljana je bila pa prisiljena zaradi neuspešnih prošenj pri nekaterih postaviti v novi mestni proračun progresivno socialno doklado. Ta doklada seveda ne bo prav nič prizadela nižjih in srednjih slojev, ki vedno radi in za svoje razmere res mnogo žrtvujejo za reveže, temveč jo bodo plačali samo oni, ki imajo nad 70.000 din letnih dohodkov po 3%, z višjimi dohodki vedno več, pri dohodkih nad 1 milijon din pa kar 40% kakršnegakoli davka po zakonu o neposrednih davkih.
6e enkrat pa opozarjamo, da so v Ljubljani podarili za zimsko pomoč v dveh dneh 103.718 din predvsem javni in privatni nameščenci ter drugi sloji, ki so v enakih stiskah, in zato je na tak uspeh dveh nabiralnih dni Liubliana upravičeno ponosna.
Ljubljana od včeraj do danes
Včeraj smo se povsem poslovili tudi od zadnjih »rekvizitov« preteklega, veselega in razposajenega časa. »Pusta« so pokopali. V različnih krajih so ga na razne načine in tudi vzrok njegove bridke smrti je bil hudo različen. Nekje ga je položila na zadnjo posteljo smrtonosna naduha, drugje mu je upihnila luč življenja zločinska roka, ki ga je ustrelila pred pričami, v tretjem kraju pa je zaradi nerodnosti, ki jih je zagrešil v svojem kratkem življenju, »storil bridko smrt na gavgah«. Hudo je bilo objokovanje, ko je ležal na parah in ga je hodila kropit premilo ganjena pivska srenja. Potlej je bil pogreb in pogrebci so bili tako globoko presunjeni, da jih skoraj že kar noge niso mogle nositi. Dejan je bil v temno jamo, nesrečni Pust, in črna zemlja ga je pokrila.
Tako je bilo vzeto slovo od kralja veseljakov. Zdaj 60 nasiopili resni časi in ni več razloga, ne povoda za šemarije, kakor so jih uganjali dobre volje ljudje ves predpust.
»Zemunski« pa zdaj vsa čast!
Še ni posebno dolgo tega, kar smo pri nas zemunsko vremensko napoved jemali kot nekaj docela neresnega, ustanovo, ki ima na sebi precej sorodnega z loterijo in podobnimi rečmi na »urajmanje«. Zdaj se je pa hudo popravila, nekateri pravijo, da že vedo, zakaj. Zadnje čase zemunska kar dobro napreduje — in čudno, nič več 6e ni nikomur treba izgovarjati, da je zemunska sicer dobra, ampak za »one kraje, doli«, ne pa tudi za Slovenijo. Zdaj pa tudi za Slovenijo drži. Zagrebška pa še vedno jadra po starih, preizkušenih in nezmotljivih poteh: »menjaje se oblačno, možnost padavin ni izključena«.
Sladkorja ne bo zmanjkalo
Ljudje si od ušesa do ušesa prišepetavajo marsikaj in takšno žužnjanje potem včasih rodi hude posledice. Tako so tudi zaceli govoriti, da bo zmanjkalo sladkorja in da ga bodo prav kmalu delili samo še na karte, če ga sploh še bo kaj dobiti V resnici pa za sladkor ni treba nobenega strahu. Vsakoletna produkcija sladkorja v Sloveniji znaša približno nad tisoč vagonov, lani ga je bilo tedaj še za 1000 vagonov več kakor druga leta. V Sloveniji smo ga v letu 1989. uvozili v Slovenijo vse leto 1164 vagonov, na mesec je tedaj prišlo 97 vagonov. Zdaj pa dobivamo na mesec kar 102 vagona sladkorja, na leto tedaj 1224 vagonov. Ce ljudje ne bodo prismojeni in se ne bodo zaganjali v trgovine po nepotrebne zaloge »za vsak slučaj« -ter 8 tem ustvarjali zmedo, bo vse čisto dobro in s* ne bo treba nikomur pritoževati nad tem, da si ne more posladiti jedi, kave ali čaja. Zmedo in stisko ter pomanjkanje sladkorja bi napravili ljudje sami, če bi pritisnili na trgovce in 6i doma kopičili zaloge. Zato pa je prav in potrebno, če se jim svetuje, da tega ne delajo, ampak uporabljajo in nakupavajo sladkor samo za sproti, kakor so delali v mirnih časih, čisto nič drugače — pa vsi, brez izjeme. Na ta način se ne bo treba nikomur bati zanj in vsi ga bodo lahko dobili, kolikor ga bodo rabili v gospodinjstvu.
Malo manj čakanja pred kolodvorom in več pozornosti do občinstva!
Lepa in častitljiva je navada, da smo do tistih, ki nas prihajajo obiskat, vljudni in pozorno. Ampak vsaka taka reč mora imeti svoje meje, potem je še dobra, če ne pa preseda.
Preveč pazljiva je na vsak način ustrežljivost tistih mož, ki so merodajni pri našem tramvaju. Ti so naročili tramvajskim voznikom, naj menda, če treba, tudi do 6odnega dne čakajo na potnike, ki jo prisekajo z enim ali drugim vlakom v mesto. Radi zamud, ki jih imajo vlaki, morajo potem vsi meščani čakati po vseh mestnih postajališčih, zlasti ob slabem vremenu včasih kar po pol ure na številko, ki se kar noče in noče prikazati. Tako se je pozimi nekaterim zgodilo, da so nekajkrat čakali jx> dvajset, petindvajset in tudi trideset minut, potem se je šele prikazal tramvaj. To vendar ne grel Zaradi tistih par ljudi, ki se jim v mesto prav gotovo toliko ne mudi, saj so prišli po opravkih, kjer jim ne more iti samo za pet minut prej ali pozneje — morajo vsi drugi, ki bi se tudi radi peljali s tramvajem, prezebati po vseh mestnih čakališčih po pol ure! To vendar ne grel In še nekaj. Ob urah, ko je pričakovati navala, opoldne, okrog dveh, ob šestih zvečer, naj bi prišlo v promet potrebno število tramvajev, da ne bi bilo gneče, kot je zdaj! Zato bi se prav lahko poskrbelo in ne bi bilo prav nič potrebno, da 6e ljudje, ki nota bene, plačajo za vožnjo, gnetli kakor na Noetovi barki! Toliko pozornosti občinstvo od merodajnih že lahko zahteva! Upamo, da bodo te vrstice zalegle za vbodoče.
Na Pokljuki in v Mojstrani tekmujejo
naši vojaki
Tekme graničarjev
Včeraj so se nadaljevale tekme naših graničarjev s patrolnim tekom na 30 km. Graničarji so teklo z vso vojaško opremo in so morali tudi streljati. Glavna borba za zmago je bila med graničarji I. in IV. odseka. Tekmovalci IV. odseka — to so bili oni iz albanske meje, so bili odlični, le streljali so malo slabše. V končni borbi so graničarja z albanske meje le malo zaostali za graničarji I. odseka.
Tehnični rezultati so bili:
1.	patrola L odseka (por. Vukočič ter redovi Removič, Sireta in Dabovič) 3:13:47, 2. patrola IV. odseka (kapt. Jorgadžijevič, podnar. Gačič ter redova Blagojevič in Dragovič) 3-14:37. 3. patrola DL odseka {por. Stražnicki, kaplar Andrič ter redova Stojanovič in Dragomirovič) 3:28:13, 4. patrola H. odseka 3:42:36.
Tekme se nadaljujejo danes v smuku, jutri pa s tekmami v slalomu.
Na Pokljuki
Od sobote pa do včeraj so bile na Pokljuki velike smučarske tekme naših vojakov. Spored teh tekem je obsegal tek na 18 km, patrolni tek na 30 kilometrov in štafetne tekme na progi 4X12 km in pol. Tekmam so prisostvovali številni visoki predstavniki naše vojske. Med prvimi in vee čas j« bil navzoč armijski general Peter Nedeljkovič, poveljnik savske divizije divizijski gneral Marič, poveljnik osiješke divizije general Alimpič, poveljnik dravske divizije general Štefanovinč, poveljnik planinske brigade general Lukič, dalje general Lokar, oba poevljnika planinskih polkov Kotič in Milenkovič in še mnogi drugi. Ves čas je bila na Pokljuki tudi godba I. planinskega polka iz Škofje Loke, ki je ob vsakem nastopu in prihodu tekmovalcev igrala.
Tehnični rezultati:
Tek na 18 km: 1. Podpor. Švigelj Jole 1:03:17, 2. nar. Brumec 1:03:22, 3. nar. Jazbec 1:04:17, 4. redov Pogačnik 1:06:34, 5. por. Crnobori 1:06:43, 6. por. Krajnc 1:10:16.
1. Planinska brigada (podpor. Švigelj Jože, nar, Brumec, podnar. Pavlič, red. Zupančič) 2:50:03, 2. planinska brigada (por. Krajnc, nar. Jazbec, red. Pogačnik in red. Štrukelj) 2:52:06; 3. dravska divizija (podpor. Švigelj Milan, por. Lavrič, redov Blatnik in redov Likteneker) 3:15:35. Naslednji mesti sta zasedli patroli osješke in savske divizije. Štafetni tek na 4 12.5 km:
1. Planinska brigada (podpor. Švigelj Jože, podpor. Primožič, nar. Brumec, podnar. Pavlič) 3:10:29,
2.	planinska brigada (por. Krajnc, por. Crnobori, nar. Jazbec, red Pogačnik) 3:11:15, 3. dravska divizija podpor. Švigelj Milan, por. Lavrič, red. Lihten-eger in red. Blatnik 3:37. Na naslednji mesti sta priili štafeti osješke in savske divizije.
Včeraj popoldne je armijski general Nedelj-kovič objavil rezultate in razdelil nagrade. V imenu Jugoslovanske zimskošportne zveze je vojaške odličnike in tekmovalce pozdravil Ante Gnidovec. Tehnično vodstvo tekem, ki so bile organizirane brezhibno, je imel kapetan Stanko Pišljar.
Vojaške smučarske tekme se bodo nadaljevale od 4. do 9. marca na JehoriniL
Vremensko poročilo								
Kraj	Barometer-sko stanje	temperatur h i O1		c ► > — K •S	■o e « c = —	Veter (smer, fnkost!	Pada- vine	
		a $	cc • 'y-!sc c ec				m/m	vrsta
Ljubljana	J69-4	5-8	-1-6	76	0	Ei			—
Maribor	77J-0	-1-0	-6-U	90	8	0				
Zagreb	759-9	7-0	-3-0	90	3	0	—	—
Belgrad	760-5	6-0	o-o	90	0	Wj			—
Sarajevo	761-3	7-0	-1-0	70	10	0				
Vis	758*8	5*0	2-0	90	10	SE,		—
Split	757-6	9-0	5-0	70	10	NE«	—	—
Kutnbor	758-2	11-0	6-0	70	10	NE,	—	—
Žirje	758-8	7-0	6-0	50	10	0	—	—
Duarosnin	758-5	10-0	3-0	90	10	NE,	—		
Vremenska napoved: Pretežno jasno, zmerno hladno in stalno vreme. Najnižja temperatura na letališču je —7 1 stopinj Celzija.
Koledar
Danes, četretke, 27. februarja: Gabrijel.
Jutri, petek, 28. februarja: Roman, op.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ueva cesta 43; mr. Tmkoczy, ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
V	torek, dne 4. marca ob 20 bo predaval v frančiškanski dvorani g. Bogdan Zupau o hipnozi in telepatiji. Ves čist; dobiček je namenjen za nabavo opreme siromašnih tekmovalcev Smučarskega kluba Ljubljane. Predprodaja vstopnic v trgovini Goreč, Tyrševa cesta in Kolb & Predalič, Kongresni trg.
Občni zbor Glasbene Matice bo v ponedeljek, 10. marca t. 1., v sobi št. 17, poslopje Glasbene Miitice.
Alpinistični klub »Skala« priredi v sredo, 5. marca, ob 8 zvečer v Frančiškanski dvorani v proslavo svoje 20 letnice predavanje Slavka Smoleja jx>d naslovom »Barve v gorah«. Predavanje bo spremljalo 210 barvnih diapozitivov iz naših Alp. Predavanje bo izredno zanimivo in bo kvalitetno v vsakem oziru, tako da ga moremo prij>oročiti vsakemu ljubitelju fotografije in naših gora. Vstopnina bo: za sedeže po 8 din in 5 din, stojišča po 3 din. Predprodaja v kinu »Union«. Preskrbite si vstopnice takoj, ker bo zadnje dni velik naval, to predavanje bo namreč pokazalo nove poti v naši fotografiji in je za to zanimanje zanj že sedaj zelo veliko.
Diplomirani tehniki! Danes občni zbor Vaše 6tanov6ke organizacije ob pol 20. v salonu restavracije pri »šestici«. Udeležite se tega občnega ebora, ker 6e bc na zboru razpravljalo o preosnovi društva. — Odbor.
Planica v ljubljanskem radiu. V okviru tedenskega turističnega pregleda Tujskoprometne zveze bo govoril v petek, dne 28. t. in. ob 14.10 v ljubljanskem radiu tajnik Združenja smučarjev Planica g. Joso Goreč o Planici.
lij ubij ansko gledališče
Drama. — Začetek ob 20.
27. februarja, četrtek: Othello. Red Četrtek.
28. februarja, petek: ob 15 Romeo in Julija. Dija-
uka predstava. Izven, Globoko znižane cene od
14 din navzdoL
1. marca, sobota: Protekcija. Red A.
Opera. — Začetek ob 20.
Četrtek, 27. febr.: Zaprto.
Petek, 28. febr.: Zaprto.
Sobota, 1. marca: »Carmen«. Izven. — Gostovanje
altistke Elze Karlovčeve.
Tragedija varanega zaupanja je Shakespeareov »Othello«. V igri so nanizani prizori, v katerih je pokazano, kako podleže zaupljivi, plemeniti Maver Othello spletkam kovamega pribočnika Jaga, ki osumi Othellovo ženo zakonolomstva. Glavne vloge bodo igrali: Levar, Mileva Boltar-Ukmarjeva, Sever in Gabrijelčačeva. Režija:prof. šest.
Opozarjamo na samostojni baletni koncert, ki se bo vršil dne 3. marca v Operi. Priredila ga bo Spličanka Tatjana Farčič Izvajala bo plese na skladbe: Beethovna, Menuet »G-dur«; Chopina, »Nocturno«, Handla, Largo — Salomonova pesem iz sv. pisma. Mauricea Ravela: Igra vode; Johanna Straussa: Valček. Koreografija in načrti kostimov: Tatjana Farčičeva. Pri klavirju: dr. Danilo Švara.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 27 februarja, ob 20; »Caričine Amazonke«. Red C.
Petek, 28. februarja, zaprto.
Sobota, 1. m^rca, ob 20; »Caričine Amazonke«. Red B.
RADIO
Program Radio Ljubljana
Petek, 28. februarja: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročala — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 11 šolska ura: Kramljanje z mladino (g. Miroslav Zor) — 12 Iz slovenskih logov in gajev (plo&če) — 12.80 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Slovan na dan. (Koncert Rad. ork.) — 14 Napovedi, poročila — 14.10 Tujskoprometna poročila: Pokljuka in Komna ponosni planinski postojanki — 17.30 Salonski kvartet — 18.10 Sodobne skrbi in omejitve v gospodinjstvu (gdč. Marinc Angela) —
18.30 Plošče — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 19 Nrpovodi, poročila — 19.25 Dode-kanez iz Ciper (g. dr. Roman Savnik) — 19.40 Plošče — 19.50 Narodnovzgojni moment v gorah (g. B. Jordan) — 20 Vsakemu nekaj (plošče) —
20.30 Koncert. Sodeluje ga. Pavla Lovšetova in Radijski orkester. Dirigent D. M. Sijanec — 22 Napovedi, poročila. — Konec ob 22.20.
Mnogi nam še vedno sporočajo želje, da bi kupili »Slovenčev koledar". Vljudno sporočamo,
da Je naklada popolnoma pošla
in da žal ne moremo nikomur več ustreči. Imamo pač na zalogi še osem izvodov vezanih koledarjev, ki pa so po 50 dinarjev.
Pripravljamo pa izdajo novega koledarja za leto 1942 na katerega že sedaj opozarjamo.
»Slovenčev koledar", Kopitarjeva 6, Ljubljana.
delavnici
BIL SEM V STALINOVI SLUŽBI
Gertrude Gelbin:
MLADI EDISON
Resnična filmska povest o mladosti velikega izumitelja
Za Jugoslovanska tlvkaroe » LJoMJaal: lata Kramar!# ~ Ddajatelj; Ink lota Sodja - Urednik. Mirko Javornik ~ Rokopisov na .rafa.no ~ »Slovenski dom« Uhaja vsak delavnik ob 12 ~
V	pooedelfklb le frtranff* - Merefna naročnina |e 14 din. m tnorematve 28 din - Samo ponedeljki »Slovenski dom< velja mesečno 6 dinarjev polletne 25 dinarjev celoletne 80 dinarjev. Uredništva. Kopltarteva nllea VIII - Oprava. Kopitarjeva aliea 8, Ljubljana ~ Teleloa 40 01 da 40 05 ~ Padrolnleei Maribor. Celje. PtnJ, Jesenice. Kranj. Nove mesto Trbovlje.
GEN
It
Takoj so dali oblastem še 40.000 dolarjev v ponarejenih bankovcih, ki so jih še imeli. Ponudili so se, da bodo sodelovali z zveznimi oblastmi in po poročilu v »Newyork Timesu« so celo obljubili »to take Burtan for a ride«, da bodo Burtana na avtomobilskem izletu spravili s poti.
Dechovv si je z vso silo prizadeval, da bi prepričal prijatelje iz podzemlja, da je newyorški zdravnik tudi njega potegnil. Vrnil se je v New York, da bi razjasnil stvar z dr. Bur-tanom, ker je bil trdno prepričan, da se bo pred svojimi chica-škimi sodrugi lahko opral. Toda dr. Burta je spremenil stališče, ko mu je Dechovv pravil, kaj se je zgodilo v Chicagu. Svetoval je Dechovvn, naj takoj potuje v Evropo.
Dechovvu ni to prav nič ugajalo. S poudarkom je povedal, da ljudje iz Chicaga zahtevajo namesto ponarejenega denarja pristen cvenk.
Ko je Dechovv zapustil dr. Burtana, ga je na voglu 90. ceste ter Central Park Westa nagovoril moški, ki mn je dejal, »da go bodo vzeli na avtomobilski izlet,« če se takoj ne odpelje v Evropo. Tujec je bil visok 1.70 metra in pri koncu tridesetih let.
Po tem doživljaju je Dechovv popustil ter se s dr. Burtanom sporazumel, da se bosta dobila v Kanadi.
1. januarja je Dechovv prišel v Montreal. Ustavil se je v hotelu »Mount Itovok in je tam dobil dr. Burtana. Za Deehovva je to bil kaj nezadovoljiv pogovor. Videl je, da mu zdaj grozi nevarnost s treh strani. Chicaški gangsterji so hoteli poravnati svoje izgube. Zvezna policija je bila na sledi vsem tistim, ki so bili zapleteni v to ref. Vrh vsega se je pa tujec, ki ga je nagovoril v Newyorku,
prikazal tudi v Montrealu ter ga še enkrat silil, naj takoj kupi listek za v Evropo.
Dechovv sicer ni vedel, da je tujec agent ruske GPU. Toda čutil je, da je nekaj napak. Obljubil je, da pojde s prvo ladjo v Evropo.
Namesto tega pa je sklenil, da se izroči policijskim oblastem na milost in nemilost. Stopil j© y prvo letalo za Nevvark, tam so ga prijeli. Potem je peljal uradnike v zdravniške prostore doktorja Burtana.
Začela se je preiskava, ki je ugotovila, da je dr. Burtan bil v najtesnejših odnošajih s komunistično stranko. 24. februarja 1933 je o tej stvari izšlo v »Newyork Timesu« naslednje poročilo:
»Sled za ponarejenimi bankovci drži v Rusijo!
Zvezna policija je ugotovila, da drže sledi porekla stotisoč dolarjev v ponarejenih bankovcih po sto dolarjev, od katerih so jih velike množine zadnji mesec uspešno' menjali v Chicagu, prav v Rusijo, kakor so včeraj razodeli v predsedstvu zvezne policije.
Bankovce, ki so našli pot prav na Kitajsko, so strokovnjaki finančnega ministrstva označili kot potvorbe z najpristnejšim videzom, kar so jih kdaj našli. Domnevajo, da so bili izdani pred šestimi leti.
Vlada preiskuje tudi trditev, da je ali da je bil dr. V. Gregory Burtan, newyorški zdravnik, katerega so 4. januarja prijeli kot glavnega ameriškega krivca v mednarodni ponarejevalski zaroti, agent sovjetske vlade.«
Od tega trentka dalje se zdi, da se preiskavanja izgubljajo v I nič. Med preiskavo ter med razpravo po njej je dr. Burtan skrbno varoval svojo skrivnost. Nicka Dozenberga ni izdal. Tudi ni nič povedal, kakšen položaj je imel, v sovjetski vojaški vohunski službi. Njegovi sodrugi v vrhovnem svetu ameriške komunistične stranko zaradi tega niso bili zapleteni v zadevo.
Zvezni policiji pa se je vseeno posrečilo najti nekaj lažnih imen, pod katerimi je nastopal dr. Burtan. Ugotovila je, da se je v Mehiki in drugod ob različnih časih izdajal za Bourstina, Kultna, Georgeja Smitha, E. Baila, Francka Brilla ter Edvarda Keaim.
Nekaj po prijetju dr. Burtana so je Nick Dozenbcrg vrnil iz Združenih držav v Rusijo. Proti koncu februarja 1933 se je prikazal ▼ Moskvi. Tedaj se je tam nenadno prikazal spet tudi Alfred. Pravil |
je o težavah, ki jih ima pri preskrbovanju živil za svojega ameriškega tovariša.
Zdaj je Nick Dozenberg do kraja zvedel, kako so tri leta prej ravnali s Franzom Fischerjem. Namesto da bi bil dobil bivališče v katerem od glavnih hotelov in živilsko izkaznico za izbrance, kakor jo po navadi dajejo agentom iz tujine, je imel dosti težave, da je sploh prišel kje pod streho. In za vsakdanji kruh je moral prositi.
Nicka so držali v Moskvi, dokler ni iz Združenih držav prišel Valentin Markin s poročilom o možnih nasledkih Burtanove zadeve. Markin je mislil samo na svoje napredovanje ter je to stvar izkoristil, da bi samega sebe spravil na vodstvo vseh sovjetskih organizacij v Združenih državah. Prišel je oborožen z vsem gradivom o sitnostih, ki sta jih povzročila Dozenberg in dr. Burtan prav ob času, ko so si Sovjeti s prilizovanjem hoteli pridobiti uradno priznanje Združenih držav. Trdno je bil odločen, da se bo spravil nad generala Bersina in vse njegove nižje poveljnike v vojaški vohunski službi. Prešel je vse njegove predstojnike in stvar predložil naravnost ministrskemu predsedniku Molotovu.
V	poročilu o položaju v	Ameriki je Markin ostro	napadel
način, kako je Bersin vodil naše delo v Združenih državah. To je bilo od mladega komunista nezaslišano. Njegov pogovor z Molo-tovim je dajal snovi za dosti govorjenja v Ožjem krogu.
Toda Markin je uspel. Dobil je bitko. Dali so mu pooblastilo, da vojaško obveščevalno službo v Združenih državah prevede v vohunski stroj GPU, s čimer bi bila podrejena Jagodi. In dobil je mesto kot poveljnik vseh sovjetskih skrivnih agentov v Ameriki. Bilo	je	prvič	v naši zgodovini,	da je prišlo do take združitve.
4.	maja	1934 je dr. Burtana zvezno sodišče c Chicagu	obsodilo,
ker	je	imel	ponarejen denar	in ker ga je spravljal v	promet.
Glavna priča proti njemu je bil Dechovv. Pri razpravi niso predložili nikakih dokazil, ki bi bila mogla dr. Burtana spraviti v zvezo z Moskvo. Nicka Dozenberga niso omenili niti z besedo. Tudi niso niti žugnili v poročilu o Alfredu Tildenn. Čeprav so državni pravd-niki izražali prepričanje, da je bil Burtan le pooblaščenec Moskve, niso poskušali tega dokazovati.
Jutri: Skrivnost GPU.
Ameriška »Zelena ženska garda«
Ustanovila jo je bivša plesna učiteljica
Ni dolgo tega, kar je bila v Združenih ameriških državah organizirana tako imenovana »Zelena ženska garda«, ki ji poveljuje gospa Virginia Novvell. Virginia Novvell je ob priliki ustanovitve te ženske garde sama sebe imenovala za prvega ženskega generala v Združenih državah.
Preden se je posvetila vojaškemu poklicu, je bila učiteljica plesa in petja. Nekega dne pa je odkrila v sebi sposobnost in smisel tudi za vojaška vprašanja. Brž se je odpeljala v Washington in prosila za sprejem pri vojnem ministru.
»Hočem se vsa posvetiti službi domovine in narodu«, se je potem izrazila radovednemu časnikarju, »a v vojnim ministrstvu me niso hoteli niti poslušati.«
Ta podjetna Američanka je nato nekega dne brez dovoljenja ministrstva sporočila javnosti, da je ustanovila »Zeleno žensko gardo« in se je še tisti dan proglasila za generala Združenih držav.
Za vstop v armado so potrebni trije pogoji: vsak član mora bit; ženskega spola, priseči mora večno
■BBBRnHMHMBHSnBIBi
zvestobo domovini in plačati 9.50 dolarjev za trni" formo. V zelo kratkem času se je v »Zeleno žensko gardo« priglasilo veliko število žensk, starih od 18 do 80 let. Organizirana je bila tako prva četa te garde. Četa ima vojaške vaje pet dni na teden. Vse članice 6e uče vojaške teorije, streljanje, šofiranje in ravnanje z motornimi vozili, celo s tanki. Vsak četrtek zvečer smejo te ženske-vojaki pripeljati s seboj moške prijatelje, kakor tudi svoje može. Z njimi plešejo in se svobodno raztovarjajo o splošnih vojaških vprašanjih.
»Ni6em generattca iz kakšnega zabavnega lista,« se je izrazila gospa Nowell pred nekaj tedni nekemu časnikarju. »Samo ta teden smo prejeli 753 novih rekrutov. Na kratko rečeno, zelo lepo napredujemo. Največ preglavic pa imamo glede discipline. Vsaka bi rada poveljevala, nobena pa noče povelj poslušati. Toda sčasoma bo tudi v naših vrstah zavladal popoln red in takrat bo videla Amerika, da nismo morda organizacija kar tako za šalo, temveč stroga vojska, polna discipline in požrtvovalnega dela za domovino in demokracijo.«
Notranji prostori Reuterjevega
Ko vzame danes človek v roke časopis, bere, kaj poročajo te ali one agencije iz raznih krajev sveta. Vsaka ima, podobno kakor vsak večji časopis, svoje dopisnike povsod po svetu. Njihova naloga je, da centrali poročajo, kaj se po svetu godi. Poročevalske agencije potem te novice dajejo časopisom, v kolikor sami nimajo svojih poročil. Med najbolj znanimi so: agencija Reuter (angleška), Ha-vas (francoska), DNB (nemška), Associated Press in United Press (ameriški), Tass (ruska), MTI (madžarska). Najstarejša od V6eh je
agencija Havas
ki je pred kratkim obhajala 168-letnico obstoja. Njen ustanovitelj Charles Havas je moral marsikaj prestati, preden se mu je posrečilo iz skromnih začetkov narediti to, kar predstavlja agencija danes. Rojen je bil v Rouenu leta 1783. Oče ga je namenil za mornariškega častnika. Toda Charlesu ni šla v glavo matematika, pač pa je imel več nadarjenosti in smisla za jezike Stopil je v vojaško intendaturo in ko si je malo opomogel, je ustanovil banko ter postal delničar pri listu »Gazette de France«, Toda ko je zapihal (kug politični veter, je prišel popolnoma na psa. Odšel je v Pariz, in prazen žep je vzpodbudil njegove misli Padla mu je v glavo misel, da bi kako koristno porabil znanje jezikov. Leta 1832. je ustanovil v Parizu pisarno za prevajanje. Naročil si je časopise in prevajal članke, ki jim je dodajal svoje pripombe, njegovi uradniki pa so jih razmnoževali. Te članke je dajal časopisom, bankam, industrijskim podjetjem in podobno. Število naročnikov je počasi raslo in tudi z dežele so se začeli oglašati. Ta uspeh ga je opogumil in je poslal y vsa večja evropska mesta, velika pristanišča ^'industrijska središča ljudi z nalogo, da mu pokljajo poročila, ki 60 jih prenašali golobje Tedaj je »Havas« res postala obveščevalna agencija, in ko je prišel še brzojav, se je še bolj razmahnila. Tako je svojemu sinu Charlesu zapustil lepo dediščino, ki jo je pomnožil. Pridobiti je bilo treba
še podeželske časopise
ki pa niso zmogli naročnine. Kupil je agencijo Bul-Uer, ki je imela precej naročnikov na deželi Namesto da b; podeželski časopisi plačevali naročnino z denarjem, so agenciji »Havas« dali na razpolago nekaj prostora v časopisih, ki ga je agencija potem prodajala naprej. Sicer so danes druge svetovne agencije bogatejše, zlasti po polomu Francije, vendar pa je francoska agencija »Havas« mati vseh drugih agencij .
Sedemnajst let pozneje so v Nemčiji po francoskem vzotcu ustanovili agencijo »Wolff«, ki se je spremenila v sedanjo
agencija DNB
Njen ustanovitelj, Bemhard Wolff, ki je bil iz Frankfurta, je moral prej v šolo k Havasu, kjer se je spoznal z vsem, kar je bilo potrebno, da je mogel voditi tako poročevalsko službo.
poročevalskega urada v Londonu.
Veliko angleško agencijo, ki domuje v Londonu v Fleet Streetu,
Reuter
je ustanovil Julij Reuter, ki je bil nižji bančni uradnik v Nemčiji. Vsako jutro se je jezil, ko je gledal svojega šefa, kako počasi je sprejemal tečaje raznih evropskih borz. Zato je odšel v Aix-la-Chapelle, končno prusko ''•'-'avno postajo, svojo ženo pa je poslal v Bruselj, ... je bil končna postaja francosko-belgijske brzojavne proge. Zvezo je vzdrževal z golobi in je poročilo prispelo iz Bruslja v Aix-la-Chapelle v eni uri. Vsako poročilo je šlo v treh izvodih, tako da je eno gotovo prišlo. Tako so bankirji hitro dobili poročila. Ko so leta 1851. potegnili podmorski kabel med Calaisom in Doverjem, je Reuter prenesel svoj urad v London. Londonski tisk ga je pisano gledal. On pa je dajal časopisom poročila zastonj in je razpršil megle dvoma. Leta 1869. mu je angleška vlada odkupila »Lowostoft— Norderney—Cable—Service« za 726.000 funtov šter-lingov, 175 milij. din.
Po njegovi smrti je njegov sin prodal vse skupaj Rodericku Jonesu za pol milijona funtov. Danes ima ta agencija dobro milijardo dinarjev dohodkov na leto.
Najpripravnejša tla za agencije so Združene države Severne Amerike, kjer je ljudem že v krvi hlastanje za novicami. Najstarejša taka ameriška agencija je
Associated Press
ki je bila ustanovljena leta 1848. v Newyorku. Šest časopisov je stopilo skupaj, ker so hoteli imeti skupno obveščevalno službo. Kmalu so se temu krogu pridružili še drugi časopisi. Kdor hoče biti delničar te agencije, mora biti lastnik časopisa. Kmalu po ustanovitvi pa agencija ni mogla več zbirati in dajati časopisom tega »trusta« novic. Ustanovila je svojo obveščevalno službo in danes ima 7200 uslužbencev, ki napišejo vsak dan čez milijon besed v brzojavkah. Veliki tekmec te agencije je agencija
United Press
ki je bila ustanovljena leta 1908. Ustanovili so jo mladi časnikarji. »United Press« daje novice 1400 dnevnikom v 42 raznih deželah, »Associated Pres6« pa oskrbuje z novicami 1300 dnevnikov.
Eden najbolj znanih poročevalcev agencije »United Press« je bil Webb Miller, ki je lansko leto padel v Londonu iz voza podzemne železnice in se ubil. Ta je doživel vse vojne od leta 1914. naprej in njegova zanimiva knjiga »Pot brez miru« je lansko leto izhajala tudi v podlistku v »Slovenskem domu«.
Egiptovski diplomatski zastopniki so predsnoč-njim zapustili Romunijo. Ta dogodek ne povzroča žalosti, ker egiptovski diplomati po vsem svetu bolj skrbe za angleške koristi kakor pa za Egipt, čigar koristi so v popolnem nasprotju z angleškimi, sodi Laški »Cor-riere della Sera«.
Začetek najvažnejših poročevalskih agencij
Mati vseh je francoska uradna agencija »Havas«, ki je pred kratkim obhajala že 168 letnico
Tudi nocoj je bil tam.
Ko je mati poklicala očeta k večerji, je Sam vprašal:
»Aid so otroci doma?«
Odgovorila mu je skozi okno:
»Seveda, seveda, takoj jih bom poklicala.«
Stekla je k vratom, ki so držala klet, jih odprla in pogledala dol:
»Tom!«
Odgovora ni bilo. Tom Edison je bil preveč poglobljen v svoj posel, da bi bil slišal mater ali se spomnil na večerjo. Bil je sredi poskusov v svoji mali delavnici in poskuševalnici.
Na eno klop je bil postavil stroje brzojava, katerega je bil sam izdelal, pa baterije, posode, žice in orodje, s katerim se je zabaval, medtem ko so se njegovi vrstniki veselili z igračami.
Ob zidu je stal star pisalnik, ves pokrit s papirčki in risbami, nad njim pa je bila polica s strupi.
Tom je zdaj sedel v tej delavnici ter napol glasno bral iz Fa-radayeve knjige:	»Poskusi na
področju elektrike«. Glas mu je bil negotov. Zdaj pa zdaj si je moral brisati solze, ki so mu, drle v oči.
Prišel je bil do spoznanja, da je življenje zelo težko za petnajstletnega fanta, ki je željan znanja in raziskavanja. Zakaj se je vsak njegov poskus tako nesrečno končal? Za vsako nerodnost jih je od očeta dobil po grbL Mati ga je zmeraj branila:
»Tom ni kakor drugi otroci. Radoveden je, Hoče se učiti, hoče kaj vedeti...«
Toda tudi ona ni vedela, kako naj bi opravičila Toma zaradi njegovega zadnjega spodletelega poskusa, čigar nasledki so Toma privedli v težaven položaj, iz katerega vse do nocoj še ni bil našel izhoda.
Oni dan ga je bila učiteljica kaznovala s tem, da ga je poslala iz razreda. Tom si je čas v prednji sobi krajšal z majhnim kemičnim poskusom. Hotel je samo videti, kaj se zgodi, če zmešaš kislino klomega vodenca z amo-ni jakom.	(Dalje.)
Oče Sam je Toma vedno dobil v njegovi
I.
Mladi mehanik.
Nancy Edisonova se je nagnila skozi okno, da bi poklicala moža k večerji. Šla je za pogledi moža, ki je sprezal konja izpred voza z žitom in topel, srečen smehljaj ji je ugasnil na obrazu. Zavzdihnila je. Moževo lice je bilo čemerno in zaskrbljeno.
Nancy je vedela, zakaj je mož mračen: denar, vedno in kar naprej te skrbi za denar!
Kadar se je Sam Edison hotel potolažiti in razvedriti, je moral priti med svojo družino. Vsi v jej so bili, hvala Bogu, zdravi.
otroci so lepo napredovali. Najstarejši izmed njih, Bill, je bil že v službi v bližnjem mestecu Fraserju, pa tudi ostala dva sta se lepo razvijala, dasi je mladi Tom imel kar naprej in povsod težave s svojimi nenavadnimi zanimanji in igračkarijami, katerih ljudje niso razumeli. Tannie, najmlajša je pa bila docela pod njegovim vplivom.
Če je oče Sam hotel najti Toma, je vedno vedel, kje ga bo dobil: v kleti, kjer si je bil uredil čudno delavnico, polno steklenic, na katerih je bilo napisano »Strup«, polno nenavadne kramarije in navlake, med katero je Tom zabijal ves svoj čas.