fiospodarstm J. Blaževič: KAKO MORAMO POSTOPATI S POLETNIMI MLADIKAMI VINSKE TRTE? Tu sem spada: trebljenje (obiranje), prikrajšanje mladik na locnih, vezanje mladja in prikrajšanje zalistnikov ali panog. Ta dela pospešujejo zrelosl, dajo trsu lepo obliko in izpopolnjujejo spomladansko rez. Z obiranjem ali pletvijo moramo pričeli, kakor hitro zapazimo nastavke in pospešiti delo tako, da je končamo še pred cvetjem. Obiranje obstoji v tem, da odstranimo vse nerodovitne, iz starega lesa pognane mladike, da dobe ostale več prostora za razvoj. Izjemo napravimo le, ako hočemo previsok ali prestar les pomladiti in si vzgojiti nizki, pri zemlji rastoči trs. V tem siučaju se puste nerodovitne mladike, ako na tem mestu ni rodovitnih. Ako se nahajajo na locnih ali na reznikih in čepih tu in tam mladike brez nastavkov, jih pustimo, da dobimo za prihodnje leto potreben les in da se ohrani dovolj listja za razvoj trsa. To se zgodi tam, kjer je poškodoval zimski mraz rozge do starega lesa, ali pa je uničila toča mladike lanskega poletja. Pri iztrebljenju trsa se odstranijo vse divje mladike podlog (rup. montikola). Po starosti in po sorti trsa se določi, ali se iztrebi več ali manj mladik. Mlad trs se bolj iztrebi, nego stari, ker ima prvi več mladik kakor drugi. Silvanec n. pr., ki ima grmičasto rast, se bolj iztrebi, kakor rizling. V vinogradih, ki so obrezani na izrod, ne bodemo pustili trsov iztrebiti, da si zmanjšamo stroške obdelovanja. Prikrajševanje mladik je pri različni odgoji trsa potrebno ter se izvrši po cvetju, ko so dosegle jagode debelost graha in sicer 3—4 liste nad zgornjim grozdom. Premočno prikrajševanje mladik bi škodilo kvaliteti vina, ker bi površina ostalega listja ne zadostovala za popolen razvoj grozdja. Mladike moramo vezati tako, da stoje ravno navsgor, ker se boljše razvijajo, zemlja se bolj obsolnči in se njeno delo ne ovira. Ako so mladike pravočasno povezane, je razvoj zalistnikov slabši, kakor pa pri nepovezanih; tudi toča pri stoječih mladikah manj škoduje. Vezan trs ocveti tudi bolje, posebno, če v cvetju dežuje, ker se listje in nastavki pri nevezanem trsu oblatijo in obsenčijo zemljo, vsled česar se zrak ohladi in se trs nepopolno oplodi. Ce je količkaj mogoče, se veže trs pred cvetjem, posebno če bujno raste ali če leži vinograd v bolj ravnih legah; veže se na treh ali štirih mestih, kakor zahteva dolgost mladja. Paziti se mora, da se privežejo mladike rahlo na kol ali žico; Mstja in nastavkov pa ne smemo vezati med mladike, ker bi to oviralo asimilacijo zamotenega listja in oplojenje kabernikov. Lahko povežemo tudi med cvetjem, če sta trs in zemlja suha. Za vez se vzame navadna ržena slama, rafija, lipovo ličje in preja iz jute. Prikrajševanje panog na 1—2 lista — tudi tistih, ki so po prikrajšanju zopet vzrastli — se vrši v času vezi. Ni dobro panoge (zalistnike) popolnoma odtrgati, ker bi nastale rane, kakor je tudi škodljivo, če bi panog ne prikrajšali, ker se razvijejo in žive samo na račun mladik in grozdja, dajejo preveliko senco, vrhntega pa jih napada peronospora. Če pa panoge prikrajšamo na 1—2 lista, ojačimo razvoj mladik. Na odlagi svojih izkušenj dostavljam tu tabelarični izkaz o porabi posameznega vezilnega materijala, ter uporabljenih delavnih moči: na 1 ha Število delavk in poraba materijala v kilogramih Dan vezanja slama rafija preja (juta) dni kg dni kg dni kg "17-6. prvo 8 50.50 9.50 8.50 8 8.50 28.-6. drugo 17.50 55.50 22 12.50 21 9.50 6.-8. tretje 18.50 39 17.50 3 18 4 Skupaj 24 47 22 Opomba. Prvo vezanje: malo zalistkov. — Drugo in tretje vezanje: prikrajševanje zalistnikov z vršičjem yred. •Vinski kupci iz češke bodo prišli v velikem številu in pokupili naša vina«, tako sta govorila lansko jesen na vseh shodih poslanca Samostojne Mermolja in Drofenik. <Kmetijski list« je teden za tednom hvalil Pucelja, kako ugodno pogodbo je sklenil s Čehi. A vse skupaj je bila gola farbarija. Tako neresnične trgovinske pogodbe so se lansko leto sklepale z Avstrijo in Češko, ko je bil na vladi Pucelj, da je pot slovenskeinu vinu v ti deželi popolnoma zaprta ali oncmogočena. To, kar so samostojni in liberalci v vladi zakrivili, se scdaj ne bo dalo kmalu popraviti. Vinogradnikil Še hujši bič si zaslužijo Pucelj, Mermolja, Dobnik, Drofenik in Kukovec, kakor so ga dobili po svojih grbah dne 18. marca. Radi kaznovanja vinogradnikov, ki v jesen niso prijavili svojega yinskega pridelka, jc poslanec žebot posredoval pri fin. ravnateljstvu v Mariboru in delegaciji y Ljubljani. Zahteval je, naj se kazni opustijo, ali tsaj omiiijo. Zmešnjava pri predpisu dohodnine. Dobivarao brez števila pritožb, kako strašno površno in krivtčno so davčne oblasti letos predpisovale dohodnino. Ljudje se prijemajo za glavo, ko vidijo številke. Mali posestnikt in obrtniki veliko, a mnogi veliki bogataši malo. Predpisovalo se je kar tje v en dan. Posebno mnogo takih pritožb prihaja iz področja mariborske davčne oblasti. Pribijemo: Davčna oblast se ne drži podatkov, ki jih je naznanil davkoplačevalec sam, tudi ne podatkov obč. urada, ampak samo to je oblasti sveto pismo, kar poroča hudobni ovaduški špicelj! Sluc«j: Poscslnik je pridclal 11 polovnjakov kislega vina. Davčna oblast pa pravi, da ima poročilo, ua je pridelal 21 polovnjakov rizlinga! Povdarjamo, da niti 90 odstot. prizadetih ne ume sestavili priziva. Vsi ti bodo trpeli ogromno krivico. Mnogi iz med njih bodo gospodarsko upropaščeni. Zahtevamo v imenu prizadetih, da se krivice popravijo. Vsakemu se mora dati prilika za priziv. Prizivna doba se mora podaljšati. Svelujemo. da uaj vsak, komur je preveč predpisano, takoj sestavi priziv in ga vsaj do 31. maja pošlje davčni oblasti. Gg. župani, zaupniki, duhovniki, ljudomili učitelji in vsi razumniki, pomagajte ljudem, ki si sami ne ziiajo. Preskušnja raznega orodja in kmetijskih strojev z vajami njih vporabe na drž. kmetijski šoli v Št. Jurju ob južni žel. se vrši v nedeljo, dne 3. junija t. 1. od 9. ure naprej. čim težje je kmetu za pomožne delavne moči, toliko bolj raste pomen pripomočfkov, ki povišajo uspešnost dela. Gre posebno za boljše in lažje obdelovanje zemlje, oskrbo, pripravo semena itd. Vsled občutne potrebe res raste med kmeti zanimanje za boljše stroje, vendar nikdo ne kupi rad mačka v žaklju. Gotovo je torej dobrodošla prilika, spoznati razno orodje in stroje pri delu v kmetijskem obratu samemu, posebno če se spojijo te preskušnje z nepristranskim strokovnjaškim podukom. Iz teh razlogov se priredi ta tečaj. Preskušali se bodo posebno plugi, brane, okopovalniki, slroji za setev, za košnjo, trierji, vevniki itd. različnih Lvrdšk, ki hočejo dati zato svoje izdelke na razpolago. Nekatere so to že obljubile. Udeležiti se zamorejo kmetovalci, ki se za stvar zanimajo in se prijavijo pravočasno z dopisnico pri ravnateljstvu gori imenovanega zavoda. Ako bode dotični dan slabo vreme, se bodo pre'ožile vaje na sledečo nedeljo. Glede dopisa v štev. 20 «Slov. Gospodarja« o zaprtju izvoza pleniene živine sprejmite nekaj podatkov od živinorejcev šmarskega okraja. Živinorejec iz Slov. gor., lci je pisal dotični članek o izvozu živine, je gotova kak bogat kmet, ki redi tako dolgo vole, da niso več za vprego. On bi sicer rad, da bi bil prepovedan izvoz za plemeno živino, da bi mu mali lonet zredil mlade vole, in bi tisti, ki bi težko pitane vole prodal za visoko ceno y izvoz, kupil mlade vole po nizki ceni od malega kmeta. Mali kmet ne more držati vola 6 do 7 let, ampak gleda, da ga proda po dveh do treh letih in krije s tem prired kom svoje izdatke. Ako bi se prepovedal izvoz plemene živine, izročen bi bil mali lunet na milost in nemilost ve likega kmeta, ki bi lahko diktiral cene mladi živini na žkodo malega kmeta. Težkega vola bi lahko drago prodal za izvoz in kupil bi za slepo ceno od malega kmeta mlade vole, ki nimajo dovoljenega izvoza. Ako bode prost izvoz za vsako živino, potem bode vsak živinorejec gledal, da si bo izredil lepo živino, ker, čim lepša bo živina, tem preje, tem lažje in dražje jo bode prodal, in to bo najbolj priganjalo živinorejca k vzreji mlade živine in vsak bo gledal, da bode imel kolikor največ mogoče mlade živine v hlevu. Kadar vlada prepove izvoz živine, takrat se godi verižnikom najboljše, ker le izvozničarji smejo takrat izvažati živino. Izmed sto živinorejcev gotovo nista dva, ki bi bila za prepoved izvoza plemene živine. Naši poslanci naj gledajo na to, da bo mogel shajati tudi mali kmet, ne pa samo velekmetje. JNovi sejmi. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani je podelilo občini Bogojina v Prekmurju poleg dosedanjih 2 sejmov, 15. maja in 4. septembra še pravico do nadaljnih treh letnib kramarskih in živinskih sejmov za konje, govedo in drobnico, dne 15. febraarja, 20. marca in 15. novembra. Scjmi prl Sv. Trojici v Slov. gor. Pri Sv. Trojici y Slov. gor. se bodo vršili letni živinski sejmi po sledečera redu: 1. na dan po sv. Jožefu, 2. na dan po binkoštni kvaterni nedelji, 3. na dan sv. Avguština 28. avgusta in 4. na dan po jesenski kvaterni nedelji. Prvi veliki živinski sejem se v tem mesecu vrši v ponedeljek po trojički ali kvaterni nedclji, to je dne 28. maja, na starem sejmskem prosloru. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je dne 22, maja: 13 konj, 6 bikov, 118 volov, 313 krav, 10 telet. Cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 60—65 K, poldebeli 45—55, plemenski 30—44, biki za klanje 39 —60, klavne krave debele 48—55, poldebele 40—47, suhe za klobase 32—38, mlada živina 40—60, mlečne kravc 40—50, brejc krave 40—50, teleta 62 K. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. razreda 1 kg 100 K, II. razreda 90 K, bikov in telic 90 K, telečje I. razreda 100 K, II. razreda 96 K, svinjsko meso 140—160 K. Rczačev primanjkuje. Po Slovenskih goricah, Murskcm in Dravskeni polju so ..odili dosedaj vsa lcta izkušeni rezači iz Solnograške in Gornje Štajerske rezat (skapčat) bike, žrebce, in merjasce. Ljudstvo je bilo ž njimi zadovoljno. Mi nimamo takih strokovnjakov. In niariborsko okrajno glavarstvo letos prepjveduje rezačem prihod v naše kraje. Živinozdravniki ne zamorejo vsega in so tudi predragi. Pozivamo gospode okr. glavarje, da se zavzamejo za stvar, da ljudje ne bodo trpcli 'Skode. čilski soliter in njegova ecna. Povojne cene za Cilski soliler na krajn proizvodnje so padle z» okroglo 5(1 odslol. Prodajne ccne tt-ga umelnega gnojila pri nas bodo pa v glvanem odvisne od vrednosti dinarja nasproti funtu štcrlingu, v katerem novi-u izključno prodajajo proizvajak-i čilskega solitra izvozničarjem v čile to blago. Vsi proizvajalci solitra v Čilc so združeni in noben izmed njib ne sme prodali solitra po kaki drugi ceni. kakor je odmerjena od strani tega udruženja. Udruženje je določilo prodajne ccne za 100 kg čilskcga solitra za čas od 1. julija t. 1. do 30. juinja 1924 kot sledi: (za lažje umovanjc teh cen vzamemo funt šterling enako vreden 440 din) za mesec julij 1923 19 šilinga in 3 pensa je 423.50 din., v prvi polovici avgusta 19 šilinga in fl p^usa je 427.15 din., v drugi polovici avgusta 19 šilinga 7 pensa je 430.80 din., v prvi polovici septcmbra 19 šilinga 9 pensa je 433.50 din., v drugi polovici septembra 19 šilinga 11 pensa je 438.15 din., v prvi polovici oktobra 20 šilinga in 1 pensa je 441.85 din., v drugi polovici oktobra 20 šilinga in 3 pensa je 445.50 din., v prvi polovki novembra 20 šilinga in 5 pensa je 449.20 din., V drugi polovici novembra 20 šilinga 7 pensa je 452.85 din., v prvi polovici decembra 20 šilinga in 9 pensa jc 456.55 din., v drugi polovici dercmbra 20 šilinga in 11 pensa je 460.20 din., od 1. januarja do 15. junija 1924 21 šiliuga je 462 din., za drugo polovico junija 1924 19 šilinga in 3 pensa je 423.50 din. Žitni trg. V trgovini z žitoin ni nobenih posebnih sprememb. Cene so skoro iste, kakor v preteklem tednu in da ni živahnejšega povpraševanja za žito iz inozemstva, bi cene gotovo padle. Precej ugodno vpliva na trgovino poboljšanje prometa na žekznicah. Vagoni so dosti lažje dobijo, ni potrebno vtc usto »šmiranje« in podkupovanje, kakor v prejšnjem času, vcndar pa bo še treba dosti časa in dobre volje, da bo promel ugodil vsem zabtevam, ki jih stavlja trgovina zlasli pri izvozu v inozemstvo. Za izvoz se je kupovala največ koruza. Prižli so ilalijanski in švicarski Irgovci, ki so pokupovali samo prvovrstuo suho blago. Kupovali so ludi činkvantin, pa v manjši meri. Domači trgovci so kupovali koruzo največ za pasivne kraje, zlasti za Bosno in Hercegovino, kjer vlada precejšnja lakota. Za prevoz žita v Bosuo pa je velika oviia slabo urejen promet na bosanskih železnicah, kar se zlasti pozna pri prelaganju na ozkotirno železnico v Bosanskem Brodu, kjer mora blago čakati po več tednov, da pride na vrsto. Zadnji čas bi bil, da se tovorni kolodvor v Bosanskem Brodu razširi, da bi se promet z Bosno uredil. — Zanimanje za p š c n i c o je bilo prccejšnjo. Cene so se držale čvrsto na višini 445—450 dinarjev. Pšenico so kupovali največ domači mlini, ki izvažajo moko. — Rž je nekoliko padla ter se je dobila po 365—375 din. — Koruzaje neznatno v ceni poskočila ier sc jc prodajala v Vojvodini po 255—265 din., v Sremu pa po 260—270 din. — O v e s sploh ni nihče kupoval razven vojaških oblasti. Cenc so bilc 290—295 cUn. — M o k o so kuporali samo domači trgovci in to največ bele vrste. Cene za nularico so skupaj z vrečami 680—705 din. p^stavljena na vagon. Vrednost denarja. Amcriški dolar stane 93.75 do 94.25 dinarjev, francoski frank stane 6.32 do 6.37 din., za 100 avstrijskih kron je plačati 13.42 do 13.55 para, za 100 čehoslovaških kron 286 do 287.50 din., za 100 nemškib mark 18 do 19 para in za 100 laških lir 462.75 do 464.75 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 5.80 c (1 c je 1 para). Od zadnjega poročila je vrednost dinarja poskočila za 2 točki in pol.