Kamniški QbČAN
Št. 1
49. leto
Kamnik, 14. januar 2010
Sneg razveselil večino Kamnicanov
Težko pričakovani sneg smo z zamudo dočakali le nekaj dni po božično-no-voletnih praznikih. A tokrat to ni bilo le skromno sneženje, snežinke so padale in padale in snežna odeja se je zlasti na drugi januarski petek in soboto hitro debe-lila. V zelo kratkem času so kamniški travniki, drevesa, hiše in ceste imeli vsaj dvajset centimetrov debelo snežno odejo.
Kot običajno so se ljudje na cestah, pločnikih, dvoriščih, parkiriščih razburjali nad najboljšim policajem za umirjanje prometa, v mislih in na glas klicali domnevano »zaspali plug«, ki niti ob tretji uri popoldan ni uspel najti zasneženega praga njihovega doma. Pri tem so seveda spregledali, da je sneg padal povsod, da je bilo sneženje zelo intenzivno, da obstajajo pravila o pluženju cest in drugih javnih površin, ki jih je v občini Kamnik več kot tisoč kilometrov, in da je na terenu v resnici ves čas delala pridna pluž-na ekipa.
Več kot tistih, ki so nergali, pa je bilo tistih, ki so se snega razveselili. Seveda so na prvem mestu iskrive otroške oči, takoj za njimi pa sledijo njihovi starši, stari starši in drugi, ki so odmetavanje snega ali snežne radosti izkoristili za prijetno druženje s prijatelji, znanci, sosedi, za rekreacijo ali za obujanje spominov na čase, ko je bilo več snega.
O januarski snežni akciji Komunalnega podjetja Kamnik d.d., ki opravlja zimsko službo v naši obËini, smo povprašali direktorja Bojana Klemna, o snežnem veselju in tegobah pa nekaj naključnih Kamničanov. Preberite na strani 9.
KATJA TROTOŠEK
Kamniške odbojkarice pokalne podprvakinje
Čeprav je v finalu nekajkrat že zadišalo po zmagi in zlati medalji, se Kamničani iz srca veselimo velikega uspeha naših deklet, ki so se v dveh letih čudežno povzpele v sam vrh slovenske odbojke. V napetem finalu so igralke Calcita prikazale odlično igro in bile enakovredne nasprotnice favoriziranim in veliko bolj izkušenim igralkam Nova KBM Branik iz Maribora, ki so se morale za zmago pošteno »namatrati«. Obe ekipi sta prikazali borbeno in srčno igro, tako da so imeli gledalci res kaj videti. Z osvojitvijo drugega mesta so
REZGET KONJ IN ZVOK KOPIT NA ŠTEFANOVO
Sveti Štefan je krščanski svetnik, eden izmed sedmih diakonov prvotne skupnosti v Jeruzalemu in tudi prvi krščanski mučenec. Sveti Štefan je tudi zavetnik konj, zato na njegov god, 26. decembra, poteka njihov blagoslov. Z blagoslovom konj, kruha ter soli se priporočijo zavetniku sv. Štefanu za zdravje tako konj kot njihovih rejcev in skrbnikov. Tradicija blagoslova konj je znana tudi na Kamniškem. Naša ekipa je spremljala blagoslov v Stranjah, na Zduši in v Zgornjem Tuhinju. Več na 8. strani.
NAJBOLJŠI SLOVENSKI LOKOSTRELSKI KLUB V LETU 2009
mlade kamniške igralke pokazale, da je v prihodnje potrebno še kako računati na njih. Slika kamniškega finala je obkrožila vso Slovenijo, kamniški navijači pa so znova dokazali, da so »najboljša publika v Sloveniji«. Več na 13. strani.
Iskrene čestitke dekletom, trenerjem in Odbojkarskemu klubu Calcit Kamnik tudi iz našega uredništva.
urednica Saša Mejač
Novinarska konferenca župana in sodelavcev O proračunu 2010, načrtovanih ukrepih na področju otroškega varstva in Poročilu Računskega sodišča
župan Tone Smolnikar je 22. decembra povabil novinarje na tiskovno konferenco, na kateri je skupaj s sodelavci predstavil delo Občine, še posebej pa predlog proračuna Občine Kamnik za leto 2010, ki so ga dan pozneje v drugem branju obravnavali in z nekaterimi amandmaji sprejeli občinski svetniki. Župan in sodelavci so izrazili mnenje, da je proračun razvojno naravnan, ne samo za leto 2010, ampak posamezne postavke dokazujejo tudi izhodišča za pripravo dokumentacije in izpolnjevanje pogojev, ki jih zahtevajo razpisi za evropska sredstva.
Podrobneje o aktivnostih in projektih, za katere se namenjajo letošnja proračunska sredstva, na strani 3.
IZ VSEBINE
AKTUALNO	na straneh 2 in 3
Vi sprašujete, župan odgovarja: O poteku izgradnje Povezovalne ceste treh mostov
Poročilo o kvaliteti pitnih voda iz lokalnih-vaških vodovodov
Ob kulturnem prazniku bo vrata odprla sodobna knjižnica v ©marci
Komunalno podjetje Kamnik bo naslednjih petnajst let urejalo
in vzdrževalo občinske ceste
Srečanje županov Razvojnega partnerstva v Kamniku
V DECEMBRU	na strani 4
Mestovanje sredi mesta Žive jaslice v Mekinjah
Spominsko srečanje na Prevojah in na Kostavski planini
GLASBA IN PRAZNIČNI ČAS	na strani 5
Božični in novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik, Mestne godbe Kamnik in vokalne skupine Ecce Koledar prireditev
POGLEDI - IZ STRANK	na straneh 6 in 7
MED MLADIMI
Lokostrelski klub Kamnik, ki letos praznuje 30-letnico delovanja, je bil ob koncu leta 2009 na zaključni prireditvi LZS
D	u
D	E
C E H T E It Z A TtJ J E J C Z I K t IS
iflODemldlr
VPISI
v JEZIKOVNE TEČAJE za otroke in odrasle
Pohitite, tečaji se že začenjajo!
% 01/721 69 13, 041/317 444 www.dude.si
jroglašen za najboljši lokostrelski klub leta 2009 v Sloveniji. Ta askavi naslov si je zaslužil zaradi velikega števila odličnih uvrstitev in rezultatov posameznih članov LKK, ki so jih dosegali tako na tekmah v državnem merilu, kot tudi v tujini.
Več na 13. strani.
na strani 10 na strani 11
EkatreiTd ďd&nu
Ekotrend inženiring d.o.o. Skrjančevo 8, 1235 Radomlje
Telefon: +386 1 7294 296 Faks: +366 1 7294 297 e-mail: ekotrend@siol.net
Načrtovanje in montaža toplotnih črpalk STIEBELELTŘ5Ň in solarne tehnike De Dietrich A
THERMIQUE
NASI JUBILANTI
Biserno in zlatoporočenci planinski jubilanti
Sport na straneh	12 in 13
Košarka, golf, avtokros, tenis, ples, odbojka, lokostrelstvo, plavanje in boks
Dragi bralci, naslednja številka Kamniškega občana bo med vami v petek, 29. januarja. Rok za oddajo gradiva je petek, 22. januarja; za oglase in zahvale pa sreda, 27. januarja, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel.: 01/83 91311, 041/662-450, e-naslov: sasa.meiac@siol.net
14. januar 2010
AKTUALNO
Kamniški ObČAN
Poročilo o kvaliteti pitnih voda iz lokalnih-vaskih vodovodov
V mesecu decembru 2009 je Zavod za zdravstveno varstvo Kranj na zahtevo Občine Kamnik opravil meritve oziroma preizkušanje in vrednotenje vzorcev pitne vode iz vodovodov Stolnik, Krivčevo-Podstude-nec, Buč, Šmartno-Buč, Markovo-Vir-Podhruška, Srednja vas pri Kamniku, Sovinja Peč-Rožično, Snovik-Pirševo, Tuhinj, Somešca in Cirkuše. Odvzeli so 26 vzorcev pitne vode za redne mikrobiološke preiskave in 1 vzorec za fizikalno kemijsko analizo.
Razen na vodooskrbnemu sistemu Tuhinj so vsi odvzeti vzorci pitne vode glede na obseg opravljenih mikrobioloških raziskav v neskladju z določili Pravilnika o pitni vodi. Najslabša rezultata beležimo na sistemu ©martno-Buč in Markovo-Vir-Podhruška. Zavod za zdravstveno varstvo Kranj in Občina Kamnik sta o rezultatih in o zahtevanih ukrepih obvestila posamezne upravljavce vaških vodovodnih odborov, ki so dolžni odpraviti pomanjkljivosti in nas o tem obvestiti.
Neskladje pomeni, da prisotnost navedenih bakterij v pitni vodi predstavlja potencialno tveganje za zdravje ljudi. Brez ustrezne priprave taka voda ni primerna za uporabo kot pitna voda. Vodo, ki se uporablja za pitje, kuhanje ali pripravo hrane, je potrebno prekuhavati, še piše v mnenju o mikrobiološki skladnosti odvzetih vzorcev Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj.
Navodila o prekuhavanju vode -www.gov.si/pitna-voda/
POVZETEK
-	dezinfekcija pitne vode s prekuhavanjem je varna metoda
-	3 minute vrenja pomeni široko varnost
-	Če je voda motna, jo pred prekuhavanjem zbistrimo z usedanjem in nato filtriramo
-	Preprečiti je treba možnost naknadnega onesnaženja (voda naj ostane v isti posodi, kjer se prekuhava)
-	Vodo shranimo na hladnem v pokriti posodi
-	Za pitje jo uporabljamo 24 ur, izjemoma 48 ur
»Že dalj časa vemo in na to tudi opozarjamo, da pitna voda na večini vodooskrbnih sistemov v upravljanju vaških vodovodov ni skladna z določili Pravilnika o pitni vodi,« pojasnjuje podžupan Rudolf Pfajfar. Ponekod so občane na teh območjih o ukrepih in ustrezni priprave vode ali prekuhavanju obvestili že pred leti in jih do danes še niso preklicali. »Bojim se, da so mnogi na to že pozabili, zato odgovorne opozarjamo na izpolnjevanje zakonskih obveznosti. V lanskem letu smo v maju z nosilci vodooskrbe na vaških vodovodih opravili poseben seminar o dobri higienski praksi, ki so ga vodili predstavniki Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj. Obdelali smo vse primere dobre in slabe prakse, vendar tega nekateri očitno nočejo razumeti in se še vedno poslužujejo prakse izpred desetih, dvajsetih let. Vsako priliko tudi izrabljamo za opozorilo, da je upravljavec takih vodovodnih sistemov lahko le izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo, ki zagotavlja skladnost z zahtevami Pravilnika. Tudi dani rezultati, ki se sicer deloma spreminjajo tudi glede na vremenske razmere in letni čas odvzema vzorcev, kažejo na to, da morajo te sisteme dnevno upravljati strokovno usposobljene ekipe. To mora biti izkušnja, ki bo pripomogla k odločitvi kdo bo v bodoče upravljal s temi sistemi. V naših primerih ne gre več samo za nekoliko cenejšo pitno vodo, kar je bilo večkrat slišati. Gre za bistveno več, to pa je varovanje zdravja in kvalitete življenja vseh tistih, ki živijo na takem področju. Kot že ničkolikokrat doslej, ponovno pozivam uporabnike-lastnike vaških vodovodov in njihove odbore, da se čim prej odločijo za prenos upravljanja vodovodov na izvajalca javne gospodarske službe-oskrbe s pitno vodo in naj ne čakajo na 31.12.2015, ki ga je kot končni rok določil zakonodajalec. Odločitev je vsekakor v rokah odborov in imetnikov vodnega dovoljenja, ki ga je izdal MOP za posamezen vodovodni sistem« zaključuje podžupan Pfajfar.
Občina Kamnik bo na svoji spletni strani do konca januarja 2010 uvedla posebno stran z informacijami in podatki o oskrbi s pitno vodo tako za javne vodovode kot tudi za »vaške vodovode«. Preko teh podatkov se bo čas obveščanja o neskladnosti pitne vode bistveno skrajšal. Tudi pisna obveščanja in ukrepi odgovornih na posameznih vodovodih bodo potekala preko spleta ali na drug (pisno dokazljiv) način skladno z navodili za HACCP.
Za podrobnejše informacije se občani lahko obrnejo na odgovorne vodovodne odbore ali na oddelek za gospodarske javne službe Občine Kamnik (tel: 01 8318 144).	OBČINA KAMNIK
S proračunom uravnoteženo leto
Letošnji občinski proračun je za dober milijon večji od lanskega po rebalansu, težak je dobrih 25 milijonov evrov. Občinskemu svetu ga je tudi tokrat, že tradicionalno, uspelo sprejeti po dveh branjih še pred koncem leta, 23. decembra. V lanskih recesijskih razmerah so bile tudi na ravni občin priprave in usklajevanja pred in po prvem branju kar zahtevna naloga za strokovne službe. Prav takšno pa je bilo potem tudi sprejemanje v občinskem svetu.
Alojz Kolar, podsekretar in vodja oddelka za gospodarske dejavnosti ter finance, je v komentarju letošnjega proračuna povedal, da je v odhodkih dokaj spodbuden. »Nedvomno pomemben je v njem delež investicijskih sredstev, saj predstavlja kar slabih 37 odstotkov celotnega, dobrih 25 milijonov evrov velikega proračuna. Druga značilnost je napoved zelo skromnega prihodka od prodaje občinskega premoženja. Vendar pa občina zaradi tega letos ne načrtuje zadolževanja. V končni sliki je rezultat prihodkov in odhodkov dokaj ugoden, čeprav iz leta v leto stroški za redno, tako imenovano tekočo dejavnost nenehno naraščajo. Ob tem pa velja pri prihodkih posebej poudariti dober milijon evrov za financiranje projektov z državnim in evropskim denarjem.«
O porabi denarja iz letošnjega proračuna je ocena občinskih krogov, da je proračun izrazito družbeno usmerjen. Ima rezervirana sredstva oziroma sklad za izgradnjo šol. Večino sredstev za družbene dejavnosti zajemajo sredstva za predšolsko vzgojo oziroma za otroško varstvo; tako v vrtcih v občini za redno dejavnost, kakor tudi v vrtcih za varstvo najmlajših občanov izven občine. Niso pa nepomembna tudi sredstva, ki so letos namenjena za povečanje zmogljivosti za varstvo otrok v občini. Tudi letošnji proračun pa bo podpiral javna dela, nova delovna mesta in druge dejavnosti iz socialnega področja.
Tako je bilo na primer zaradi višjih cen treba povečati proračunski denar za oskrbo starejših v domu. V primerjavi z dobrega pol milijona evrov je letos skoraj milijon namenjen za varne poti, kot so hodniki za pešce, avtobusna postajališča, urejanje nevarnih cestnih odsekov.
»Zaradi finančnih terjatev in naložb je bila predlagana in tudi spre-
Kamnik in Srce Slovenije na sejmu Turizem in prosti čas
Na sejmu Turizem in prosti čas na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (21.-24. januar 2010) se bo tudi letos predstavilo območje Srca Slovenije. Pod skupno blagovno znamko Srce Slovenije se bo predstavilo kar 7 občin in več kot 30 podjetnikov, turističnih delavcev in društev, med njimi tudi ponudniki iz občine Kamnik. Predstavila se bodo Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, Budnarjeva domačija, Zdravilni gaj Tunjice, TD Tuhinjska dolina in Velika planina. Dogajanje bo zares pestro, na razstavnem prostoru vas bo pričakala baronica Ana Maksi-miljana, pletle se bodo slamnate kite, odvila se bo prava Rokovnjaška poroka, zadišalo bo po svežem, tam pečenem pecivu, ogledali si boste lahko posnetke svoje avre, slikali z umetniki, poklepetali s pastirjem iz Velike planine in se in se. Za podrobnejši program dogajanja na razstavnem prostoru Srca Slovenije obiščite spletno stran www.razvoj.si. Vljudno vabljeni na razstavni prostor Srca Slovenije na sejem Turizem in prosti čas v Ljubljano od 21. do 24. januarja!
Da pa se bo zgodba o Srcu slišala se dlje, januarja odhajamo tudi na Finsko v Helsinke. Tam bomo na enem od največjih evropskih turističnih sejmov skupaj z Agencijo za razvoj turizma v občini Kamnik Srce Slovenije promovirali kot nosilno predstavitev Slovenije. Nase kraje bodo obiskovalci sejma spoznali tudi skozi glasbo in sliko, saj bo priznani umetnik in glasbenik Lado Jaksa pripravil prav posebne instrumentalne prezentacije podob Srca Slovenije v multiviziji.
Andreja Čop, Center za razvoj Litija
ECíurniišlíi Občan - izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 15.000 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 8.30 do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Tisk Set d.d., 14.1. 2010.
Ob kulturnem prazniku bo vrata odprla sodobna knjižnica v Šmarci
Obnova kulturnega doma v Šmarci, kjer je v minulih dveh mesecih za potrebe večje in sodobne knjižnice potekala adaptacija obstoječih prostorov in preureditev stanovanjskih prostorov v namen krajevne knjižnice, se zaključuje.
Za ureditev sodobne krajevne knjižnice, enote Matične knjižnice Kamnik, so na Občini Kamnik z uspelo vlogo pridobili nepovratna sredstva iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 40% celotne investicije, kar znaša dobrih 38.500 evrov. Pri obnovi se je pokazala potreba tudi po ureditvi vhoda in stopnišča knjižnice, za kar so na Občini namenili dodatna sredstva v višini 10.000 evrov, tako celotna naložba velja 85.000 evrov.
Na novo urejena in večja knjižnica bo krajanom ©marce omogočila zadovoljevanje izobraževalnih, kulturnih in sprostitvenih potreb na sodoben način.»Hkrati posodobitev obstoječih površin knjižnice ter pridobitev novih, večjih prostorov pomeni pot do realizacije ciljev Občine za sodoben razvoj knjižnice v občini«, pojasnjuje Lilijana Juhart Mastikosa, vodja oddelka za družbene dejavnosti na Občini Kamnik. Župan Tone Smolnikar ob tem dodaja, da bodo s končanjem del in odprtjem enote knjižnice zaključena vsa obnovitvena dela v tem osrednjem krajevnem objektu, ki so se jih lotili leta 2007. Poleg knjižnice tu domujejo se dom krajanov, kulturna dvorana, prostori Gasilskega društva ©marca in vrtec. Krajani in obiskovalci pa bodo lahko ponosni tudi na novo urejeno okolico. Odprtje pomembne pridobitve za kraj je predvideno ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarju, knjižnica pa bo svoja vrata odpirala trikrat tedensko.	SAŠA MEJAČ
jeta dokapitalizacija velike gospodarske družbe Velika planina d.o.o., katere lastnica in ustanoviteljica je Občina Kamnik. Ta del je namenjen plačilu neporavnanih obveznosti, ki jih je družba imela na dan 30. septembra lani,« ugotavlja Kolar.
Položaj krajevnih skupnosti s proračunskega pogleda
Sredstva za krajevne skupnosti, ki so sestavni del integralnega proračuna, v letošnjem proračunu predstavljajo 1,2 odstotka oziroma dobrih 300 tisoč evrov. To pa je manj kot lani, ko so bila za projekte v krajevnih skupnostih namenjena tudi vrnjena sredstva, vložena v javno telefonsko omrežje v občini v minulem obdobju. Nekaj vloženega denarja v telefonijo je bilo vrnjenega občini, nekaj pa tudi posameznim krajevnim skupnostim.
»Tako smo lani nekatere projekte v krajevnih skupnostih sklenili delno s sofinanciranjem iz proračuna in delno s prispevki samih (krajanov) krajevnih skupnosti. V nekaterih krajevnih skupnostih pa so se glede vračila teh sredstev odločili, da bodo denar sami razporedili za sprejete oziroma dogovorjene programe. Kot rečeno, letos tega denarja za KS ni,« pojasnjuje Alojz Kolar.
Letošnji proračun je razvojno naravnan
»Mislim, da lahko ugotovimo, da je letošnji proračun razvojno naravnan; čeprav vemo, da si vedno želimo čim več denarja za pomembne in (težko) pričakovane občinske investicije. Seveda pa ob tem vedno trčimo ob redno dejavnost, ki je hkrati tudi zakonska obveza in je zato ne moremo pretirano zoževati. Tako vemo, kaj se dogaja z energenti, kaj je s ceno komunalnih storitev, kaj s plačami, z javnimi zavodi in s tovrstnimi zakonskimi obveznostmi. Velikega, tako imenovanega nad-standarda si zaradi zakonskih obveznosti pač ne moremo privoščiti,« ocenjuje Kolar.
Je pa ob sprejemanju in sprejetju proračuna za letos še ena ocena, ki jo velja izpostaviti. Čeprav smo nekaj dni po razpravah o oblikovanju proračuna stopili v novo občinsko oziroma lokalno volilno leto, je bil občinski proračunu za leto 2010 sprejet pravzaprav z razpravo. V tako rekoč umirjeno realni in konsezualni razpravi ni bilo čutiti nekih ekstremnih nabiranj političnih točk; pa čeprav bi bilo ob bistvenem povečanju socialnih transferov, otroškem varstvu, skladu za šole, nadaljevanju programa varnih poti, Podgorju, Tuhinjski dolini... lahko kar nekaj razlogov tudi za to.
A. Ž.
Kamničani pričakali novo leto tudi na Glavnem trgu
Novo leto 2010 so številni Kamiiičaiii, kljub nekoliko slabšemu vremenu, pričakali na Glavnem trgu, kjer občina Kamnik že tradicionalno pripravlja silvestrovanje na prostem. Tokrat je zbrane zabaval in k plesu vabil narodno-zabavni ansambel Grintovci.
Ob polnoči je Kamničankam in Kamničanom sreče, zdravja, uspehov in lepih trenutkov v letu 2010 zaželel župan Anton Tone Smolnikar, ki je novo leto pričakal v družbi podžupana Goluboviča in Pfajfarja ter direktorice Agencije za razvoj turizma dr. Andreje Eržen.
Vi sprašujete, župan odgovarja
O poteku izgradnje Povezovalne ceste treh mostov
Marjeta iz Bakovnika sprašuje:
»Pred novim letom so izvajalci ustavili dela na Povezovalni cesti treh mostov. Razumljivo, da je zimski čas neprimeren za gradnjo, a me kljub temu zanima, kakšni so terminski okvirji za dokončanje te pomembne ceste, kolesarske steze in pločnika, ki jo Dupličani komaj čakamo, saj bo pomembno zmanjšala predvsem tovorni promet?«
Z gradnjo Povezovalne ceste treh mostov smo pričeli v oktobru 2009, po podpisu pogodbe v septembru z izbranim izvajalcem - podjetjem CPL, Vegrad in SCT. Celoten projekt izgradnje Povezovalne ceste treh mostov vključuje gradnjo dveh križišč na priključnih cestah in dveh v obstoječi ter v novi poslovni coni, gradnjo treh premostitvenih objektov, gradnjo 1,6 metra širokega obojestranskega pločnika za pešce ter gradnjo kolesarske steze, dolžina povezovalne ceste pa bo znašala skupno 520 m.
Kljub poznemu začetku gradnje, h kateremu so botrovali pritožbeni postopki v fazi javnega razpisa, smo z izvajalskimi deli na Povezovalni cesti treh mostov v jesenskem času z intenzivno gradnjo in odličnim sodelovanjem izbranih izvajalcev uspeli realizirati prvotno zastavljeni terminski plan za leto 2009. Opravljena so bila vsa pripravljalna dela na celotni trasi, izgrajeni so bili nasipi na glavni trasi, urejajo se še priključki in križišča. Začela so se tudi dela na premostitvenih konstrukcijah. Po terminskem planu izgradnje je bila pred obdobjem nevarnosti visokih voda v času jesenskega deževja planirana izgradnja krajnih opornikov na mostu čez Kamniško Bistrico, kije bila glede realizacije dinamike ena najbolj kritičnih točk gradnje. Izgradnjo mostnih opornikov je Vegradovi ekipi z veliko truda in dela tudi ob sobotah uspelo pravočasno zaključiti in velike vode, ki so se pojavile v božičnem času, več niso mogle ogroziti izvedene konstrukcije. Tudi vreme nam je bilo letošnjo jesen naklonjeno, saj smo zaradi za gradnjo ugodnih temperatur in ob manjših padavinah uspeli realizirati večino planiranega dela, kar je bilo tudi ključnega pomena za uspešno črpanje pridobljenih nepovratnih sredstev.
Trenutne vremenske razmere še vedno omogočajo delo na inženirskih objektih (mostnih konstrukcijah), kjer trenutno dela spet potekajo. Na cestnem delu pa se bodo dela začela takoj, ko bodo snežne oziroma vremenske razmere to dopuščale. Dela se niso začela le še na predvidenem krožnem križišču na obvozni cesti - pri bencinskem servisu OMW zato, ker so planirana tako, da bo promet na obvozni cesti moten čim krajši čas. S pripravljalnimi deli na krožišču bomo začeli takoj, ko bo vreme to dopuščalo. Najprej se bo pripravil del trase, kjer ne bomo posegali v cestišče, da promet na obvozni cesti ne bo moten, nato se bodo preostala dela planirala časovno čim racionalneje. O poteku gradnje krožišča ter s tem povezanem motenju prometa in zaporah bomo javnost preko medijev sproti obveščali. Predvidoma do konca januarja se bo začela gradnja komunalne infrastrukture in inštalacij (razsvetljava, elektro, semaforji, vodovod, odvodnjavanje) na že izgrajenem delu cestišča, nato sledi finalizacija nosilnega sloja, ter v zaključni fazi izvedba grobega in finega sloja asfalta, ureditev cestnih označb, postavitev ograj, razsvetljave in cestne signalizacije.
Vsa dela na Povezovalni cesti treh mostov bodo predvidoma zaključena poleti 2010, saj imamo v skladu s pogodbo o pridobljenih nepovratnih evropskih sredstvih obvezo, da jeseni pridobimo uporabno dovoljenje za omenjeno cesto.
Kot smo že večkrat poudarili, smo za projekt izgradnje zelo uspešno pridobili kar nekaj nepovratnih sredstev. Do sedaj smo v skladu z uspešnim sledenjem dinamiki gradnje v občinski proračun že dobili nakazano približno dobro tretjino teh sredstev, in sicer prvo tranšo 444.097 evrov z naslova zakona, ki ureja financiranje občin, in 200.000 evrov z naslova strukturnih skladov. V skladu s predvideno dinamiko bomo v letošnjem letu dobili priliv preostalih 300.000 evrov iz strukturnih skladov in še eno tranšo 444.097 evrov z naslova zakona, ki ureja financiranje občin. Ministrstvo za promet bo do polovice sofinanciralo objekt krožnega križišča.
ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN
Novinarska konferenca župana in sodelavcev
O proračunu 2010, načrtovanih ukrepih na področju otroškega varstva in Poročilu Računskega sodišča
Zupan Tone Smolnikar je 22. decembra povabil novinarje na tiskovno konferenco, na kateri je skupaj s sodelavci predstavil delo Občine, še posebej predlog proračuna Občine Kamnik za leto 2010, ki so ga dan pozneje v drugem branju obravnavali in z nekaterimi amandmaji sprejeli občinski svetniki. Župan in sodelavci so izrazili mnenje, da je proračun razvojno naravnan, ne samo za leto 2010, ampak posamezne postavke dokazujejo tudi izhodišča za pripravo dokumentacije in izpolnjevanje pogojev, ki jih zahtevajo razpisi za evropska sredstva.
Največ proračunskih sredstev družbenim dejavnostim
Po besedah župana Smolnikarja je proračun 2010 razvojno in socialno naravnan, saj je največ sredstev v proračunu - kar 11,5 milijonov evrov (46% vseh odhodkov) namenjenih področju družbenih dejavnosti. Prioritete so naslednje:
•	predšolska vzgoja: od skupno 4,876.400 evrov je večina namenjena za redno dejavnost, za reševanje problematike varstva in vzgoje predšolskih otrok je za zagotavljanje prostorskih pogojev in opreme namenjenih 481.000 evrov ;
•	gradnja in rekonstrukcija osnovnih šol z opremo in športnimi površinami (za izločitev v poseben proračunski sklad za gradnjo šol je namenjenih 1,5 milijona evrov, za sanacijo POŠ Mekinje 80.000 evrov, za prenovo kotlovnice OŠ Stranje 78.000 evrov ...);
•	šport: od skupno 853.200 evrov je večina sredstev namenjenih redni dejavnosti, za urejanje in izgradnjo objektov na področju športa 346.900 evrov, in sicer za športne površine Šmartno 150.000 €, nogometni stadion 57.500, bazen - idejna zasnova pokritje 23.400 €, športno igrišče v Mekinjah 80.000 €, športno igrišče Vrhpolje 20.000 €, garderobe v Zg. Tuhinju 10.000 €, športno igrišče na Zikovi ulici 6.000 €;
•	kultura, za katero je namenjenih 1,6 milijona evrov, od tega večino za redno dejavnost; za urejanje kulturnih domov (Kamnik, Špitalič, Motnik, Šmartno, Laze) je namenjenih 173.400 evrov, za projekt »Majolka bod« pozdravljena je namenjenih 365.000 evrov, a na Občini za ta projekt pričakujejo 300.000 evrov nepovratnih sredstev s strani Ministrstva za kulturo; za revitalizacijo starega mestnega jedra je namenjenih 150.000 evrov ter za obnovo oken v knjižnici 38.000 evrov.
Občinska uprava v letošnjem letu pričakuje začetek gradnje osnovne šole Frana Albrehta, za katero so že zagotovljena sredstva v višini 6 milijonov evrov.
Nova mesta za otroško varstvo: poleg vrtca v ©marci tudi možnosti za koncesijski vrtec na Perovem in dograditev vrtca na Duplici
Podžupan Brane Golubovič in vodja oddelka za družbene dejavnosti Lilijana Juhart Mastikosa sta ob predstavitvi načrtovanih aktivnosti na področju družbenih dejavnosti predstavila tudi dokument o načrtovanih ukrepih na področju otroškega varstva, kjer je poleg vrtca v Šmarci (odprtje je načrtovano v aprilu 2010) predstavljena tudi možnost koncesijskega vrtca ali možnost dograditve štiri oddelčnega pritličnega vrtca pri OŠ Marije Vere na Duplici.
V	©marci namerava Občina obstoječa objekta s pripadajočim zemljiščem preurediti v novo enoto javnega zavoda VVZ Antona Medveda. Po napovedih se bo v novo enoto vrtca v Šmarci aprila 2010 lahko vključilo 84 otrok prve starostne skupine ter 23 otrok druge starostne skupine oz. kombiniran oddelek.
Občina ima namen objekt, namenjen vrtcu, najeti za dobo 20 let in z vložkom investicije samo v opremo. Celotna gradbena investicija je vložek investitorja, lastnika objekta. Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti je v zaključni fazi in se oddaja v postopek pridobivanja soglasij na projektne rešitve.
V	septembru ali najpozneje v oktobru letos naj bi se odprl osem do deset oddelčni koncesijski vrtec na Perovem, ki bi skladno z normativi lahko sprejel do 220 otrok. Projektne zasnove so pripravljene, gradbeno dovoljenje naj bi občina pridobila do konca marca.
Pri O© Marije Vere pa se odpira možnost dograditve štiri oddelčnega pritličnega vrtca. Objekt bi se navezal na OŠ Marije Vere na sorazmerno dovolj velikem občinskem zemljišču. Nov vrtec bi se infrastrukturno navezal na obstoječo šolo, kjer bi skupni večnamen-
ski prostor koristil vrtec in šola, uporabili bi obstoječo kuhinjo, ki bi prehranjevala otroke šole in vrtca, v predvidenem prizidku nizkoe-nergetskega modularnega vrtca bi bile tudi manjkajoče garderobe in spremljajoči prostori šolske telovadnice.
Občina sofinancira varovanje pri varuhih predšolskih otrok
V letu 2010 bo Občina sofinancirala varovanje otrok v višini 20% cene programa (103,10 evra), ki velja za prvo starostno obdobje v vrtcih v občini Kamnik. Trenutno dva varuha od štirih prijavljenih izpolnjujeta pogoje za sofinanciranje. V okviru varstva, ki ga nudita, je že vključeno oz. prijavljeno po 6 otrok, kar je najvišje število otrok, ki jih varuh sme sprejeti v varstvo. Pri enem od varuhov varstvo za 6 otrok že poteka, drugi začne z varstvom v januarju, ko bosta vključena na začetku 2 otroka, tekom spomladanskih mesecev pa se pridružijo še 4 otroci.
Sofinanciranje bo trajalo od januarja do konca avgusta 2010. Po tem datumu bo sofinanciranje glede na potrebe podaljšano. Upoštevaje obstoječe kapacitete vrtca in novo enoto v Šmarci ter trenutno število kandidatov za sprejem s 1.9.2010 na Občini ocenjujejo, da bo približno 120 otrok še vedno ostalo brez vzgoje in varstva v javnem vrtcu.
V ospredju dokončanje Povezovalke in urejanje varnih poti
Področje gospodarskih javnih služb ima za leto 2010 predvidenih 8,3 milijone evrov oziroma 33,0 % vseh odhodkov. Aleš ©korjanc, vodja oddelka za gospodarske javne službe, je kot prioritete v letu 2010 in v naslednjih letih predstavil investicije na področju cestne, vodooskrbne in kanalizacijske infrastrukture ter investicije v projekte na področju ravnanja z odpadki oziroma varovanja okolja. Občina je za področje cestnega prometa in infrastrukture za prihodnje leto nameni-a sredstva v višini slabih 6 milijonov evrov, največ (2,7 milijona evrov) za nadaljevanje in dokončanje gradnje Povezovalne ceste treh mostov na Duplici ter skoraj milijon evrov za zagotavljanje varnih poti. Večji projekti (komunalno opremljanje zemljišč, investicije v kanalizacijske in vodovodne sisteme, odvodnjavanje) se bodo nadaljevali na območju Tuhinjske doline, Stranj ter Podgorja. Najbolj prometno obremenjena cesta v naši občini - Podgorska cesta bo dočakala temeljito sanacijo, za katero je namenjenih 400.000 evrov.
Sredstva v proračunu 2010 so poleg dveh največjih področij namenjena še področju turizma in podjetništva v višini dobrih 400.000 evrov, področju kmetijstva v višini 112.000 evrov, za izdelavo občinskih prostorskih načrtov je predvidenih slabih 400.000 evrov, za urejanje kolesarskih in pešpoti 180.000 evrov, za stanovanjsko politiko 200.000 evrov, ipd.
Računsko sodišče je pregledalo delo Občine Kamnik in podalo mnenje s pridržkom
Župan je ob zaključku novinarske konference komentiral tudi poročilo Računskega sodišča RS o poslovanju Občine Kamnik v letu 2007, za kar je Računsko sodišče Občini podalo mnenje s pridržkom, ker ni poslovala v skladu s predpisi javnega naročanja. »Pri izpolnjevanju posameznih proračunskih postavk smo skušali v dobri veri uresničiti zastavljene cilje, očitno premalo pozorni na veljavna zakonska določila. Ob skoraj 20 milijonov evrov velikem proračunu, katerega realizacija je odvisna od zahtevnih razpisnih pogojev, sodimo, da ne gre za zavestne napake. Iz zahtev za predložitev odzivnega poročila razberemo, da moramo z ukrepi osredotočiti našo pozornost predvsem na pripravo boljših in bolj transparentnih pravilnikov na področju kulture in športa. Pravilniki so že pripravljeni in jih bo občinski svet obravnaval na februarski seji. Zavedam se, da bo potrebno vzpostaviti še boljše notranje kontrole ter konec koncev tudi odgovornost vodij posameznih vsebinskih področij. Kar zadeva enega od večjih očitkov v zvezi s področjem vzdrževanja javnih občinskih cest, smo že v postopku revizije pripravili razpis, v prihodnjih dneh pa bomo podpisali koncesijsko pogodbo« je poudaril župan.	-
Koncesijska pogodba o vzdrževanju občinskih ceste je bila z izbranim izvajalcem - Komunalnim podjetjem Kamnik podpisana dva dni pozneje, 24. decembra.
SAŠA MEJAČ
Komunalno podjetje Kamnik bo naslednjih petnajst let urejalo in vzdrževalo občinske ceste
župan Anton Tone Smolnikar in direktor Komunalnega podjetja Kamnik (KpK) Bojan Klemen sta tik pred prazniki, 24. decembra, podpisala koncesijsko pogodbo za urejanje in vzdrževanje občinskih cest na območju občine Kamnik za obdobje 15 let.
Komunalno podjetje Kamnik je bilo kot najugodnejši ponudnik izbrano na javnem razpisu, ki ga je Občina Kamnik objavila v oktobru. Poleg KPK je ponudbo za opravljanje koncesijskih dejavnosti oddalo še Cestno podjetje Ljubljana.
Koncesijska pogodba obsega redno vzdrževanje prometnih površin, bankin, odvodnjavanje, redno vzdrževanje brežin, cestnih naprav in objektov, zagotavljanje preglednosti, zimsko službo, vzdrževanje tržnic in sejmišč, krasitev mesta, čiščenje in vzdrževanje javnih površin, itd. Ocenjena vrednost javnega razpisa znaša 1,5 milijona evrov letno.
Komunalno podjetje Kamnik je bilo že doslej (na podlagi pogodbe iz leta 2002) pooblaščeno za izvajanje gospodarske javne službe za urejanje in vzdrževanje občinskih cest. S podelitvijo koncesije pa je Občina Kamnik tudi pravno-formalno uredila izvajanje gospodarske javne službe urejanja in vzdrževanja občinskih cest v skladu z Odlokom o načinu izvajanja gospodarske javne službe »Urejanje in vzdrževanje občinskih cest«.
Župan Tone Smolnikar in direktor Komunalnega podjetja Kamnik Bojan Klemen sta podpis koncesijske pogodbe za urejanje in vzdrževanje občinskih cest na območju naše občine sklenila s krepkim stiskom rok. Pri podpisu so bili prisotni njuni sodelavci: Matjaž Srša iz oddelka za gospodarske javne službe, Aleš ©korjanc, vodja oddelka za gospodarske javne službe, podžupan Rudolf Pfajfar in Majda Ulčar iz Komunalnega podjetja Kamnik.
Ob podpisu pogodbe je župan Anton Tone Smolnikar poudaril, da je bilo pred podpisom koncesijske pogodbe opravljeno veliko delo, saj se tudi na državni ravni srečujejo s številnimi nejasnostmi, na kar so Občino Kamnik opozorili tudi predstavniki Računskega sodišča. »V kamniški občini so nejasnosti in problemi še posebej izraziti, saj gre za preko 400 kilometrov cest na terensko različnih področjih. Prav zato bo pomembna vloga sodelavcev Občine Kamnik, ki so zadolženi za področje vzdrževanja in gradnje cest. Podrobno bo namreč potrebno spremljati uresničevanje koncesijske pogodbe, ki konec koncev pomeni tudi preglednost pri finančnih obremenitvah proračunskih postavk,« je izpostavil župan Smolnikar.
Urejanje in vzdrževanje cest v naši občini je zahtevno
Območje izvajanja javne službe v naši občini obsega območje 266 km2, ki je razdeljeno na 22 krajevnih skupnosti in 102 naselji. Dolžina občinskih cest v občini je 397,18 km, od tega obsegajo lokalne ceste 167,90 km, javne poti 193,35 km in nekategorizirane javne prometnih površine 35,924 km.
Glede na specifičnost cest v naši občini, te namreč pogosto premagujejo velike višinske razlike in potekajo do hribovitih naselij, ter razpršenosti cestnega omrežja in zahtevnega izvajanja zimske službe, je izvajanje gospodarske javne službe na tem območju zelo zahtevno in odgovorno, zato je Občina Kamnik pri določitvi pogojev za opravljanje koncesije podala minimalne tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za kvalitetno opravljanje koncesije.
SAŠA MEJAČ
Srečanje županov Razvojnega partnerstva v Kamniku
Milijon evrov za večjo prometno varnost
Za večjo prometno varnost na cestah v naši občini občinska uprava v zadnjih letih namenja izdatna sredstva. Tako je v letu 2009 za urejanje varnih poti namenila 490.000 evrov, večino za urejanje šolskih poti na območju Tuhinjske doline ob prometni in nevarni državni cesti Kamnik-Ločjca ter na območju državne ceste Kamnik-Stahovica-Črnivec.
Za leto 2010 so sredstva za urejanje varnih poti skoraj podvojili. 995.850 evrov je namenjenih ureditvi in izgradnji ustrezne prometne infrastrukture za večjo prometno varnost na občinskih ter državnih cestah ter pokrivanju pogodbenih obveznosti z naslova Sporazuma o sofinanciranju izvedbe ukrepov za izboljšanje stanja prometne varnosti na regionalni cesti med DRSC in Občino Kamnik.
Največ sredstev - 400.000 evrov je namenjenih ureditvi najbolj obremenjene lokalne ceste v občini Podgorje-Kamnik in sicer za pričetek sanacije lokalne ceste v dolžini 640 metrov in gradnjo pripadajočega hodnika za pešce, javne razsvetljave, izgradnjo ukrepov za umirjanje prometa in avtobusnih postajališč.
Urejanje varnih poti zajema tudi rekonstrukcijo avtobusnih postajališč in hodnika za pešce v Špitali-ču v dolžini 450 metrov, rekonstrukcijo lokalne ceste Kregarjevo in izgradnjo pločnika (letos naj bi izvedli prvo fazo izgradnje odseka v dolžini 170 metrov, od državne ceste R1-225 v smeri naselja Zagorica nad Kamnikom, saj gre za najbolj nevaren odsek), izgradnjo pločnika ob občinski cesti Pot 27. Julija, kjer poteka »varna šolska pot«.
Za umirjanje prometa v naselju Sp. Stranje bo Občina Kamnik k skupni naložbi z DRSC, vredni 176.300
evrov, namenila 83.200 evrov . Uredili bodo tudi prehod za pešce. Še pred tem je nujna izgradnja pločnika v naselju Spodnje Stranje v predvideni dolžini 450 metrov, ki bo Občino veljala skoraj 180.000 evrov. Prav tako bo Občina s 35.000 evri sofinancirala izvedbo brvi »Stolnišnica« čez Stranjski potok. Vrednost celotne investicije je ocenjena na 69.600 evrov in zajema rekonstrukcijo propusta čez Stranjski potok v naselju Sp. Stranje. Skupen projekt občine in DRSC je tudi izdelava projekta brvi čez Kamniško Bistrico v Zgornjih Stranjah pri osnovni šoli.
Za ukrepe za umirjanje prometa (postavitev hitrostnih ovir s potrebno osvetlitvijo in prometno signalizacijo ter radarske table) občina namenja dobrih 15.000 evrov, za ureditev in osvetlitev avtobusnih postajališč in izgradnjo izogibališč pa 30.000 evrov.
Na območju Tuhinjske doline ob državni cesti Kam-nik-Ločica naj bi urejanju varnih poti namenili^130.000 evrov. Država (DRSC) pa v tem letu v naselju Šmartno (v neposredni bližini OŠ Šmartno) predvideva izvedbo ukrepa za umirjanje prometa v vrednosti 160.000 evrov. Za območje naselja Stranje ter doline Črna ob državni cesti Kamnik-Stahovica-Črnivec bo za urejanje varnih poti potrebno zagotoviti 400.000 evrov.
Med drugimi investicijami naj omenimo še rekonstrukcijo lokalne ceste Cerkljanska dobrava - Tunjice, ureditev dveh brvi preko Kamniške Bistrice, rekonstrukcijo javne poti Veliki hrib, ureditev javne poti Brezje, izgradnjo treh prepustov na lokalni cesti Sp. Palovče-Kolovec, rekonstrukcijo ceste Motnik-Vrhe-Srobotno (ureditve meteorne kanalizacije in drenaže).
V Mekinjah pri Kamniku so se v ponedeljek, 11. januarja, v Prašnikarjevi graščini sestali predstavniki občin Razvojnega partnerstva središča Slovenije (RPSS). Razvojno partnerstvo je bilo formalno vzpostavljeno junija 2006, v njem pa se povezujejo občine Kamnik, Lukovica, Moravče, Litija, Šmartno pri Litiji, Dol pri Ljubljani, Zagorje in Radeče.
Sejo v Kamniku je vodil predsednik Območnega sveta RPSS, litijski župan Franci Rokavec, zbrane pa je pozdravil tudi kamniški župan Anton Tone Smolnikar. Predstavniki občin so prisluhnili predstavitvi rezultatov in učinkov razvojnega partnerstva in sprejeli program dela za leto 2010. Delovanje v preteklem obdobju so ocenili kot zelo uspešno, strinjali pa so se tudi s ciljem, da se v letu 2010 nadaljuje izgradnja
in utrjevanje identitete območja Srca Slovenije. Predstavniki občin so bili seznanjeni s ključnimi regijskimi projekti, ki jih Center za razvoj Litija izvaja v letu 2010 in v katere je vključeno tudi območje Kamnika: CO2-NeuTrAlp, Listen to the voice of villages, Lokalna samooskrba, LAS Srce Slovenije, Regionalno NVO stičišče Srca Slovenije, Promocija turističnega območja Srca Slovenije, Inovativna mreža mikro TlC-ev in Ambasadorji Srca Slovenije.
Na podlagi pozitivnih rezultatov dosedanjega dela se že kažejo tudi predlogi za priključitev sosednjih občin k razvojnemu partnerstvu in blagovni znamki Srce Slovenije - predvidoma spomladi se bodo tudi uradno priključile občine Domžale, Trzin, Komenda in Mengeš.
14. januar 2010
V DECEMBRU
SPOMINSKO SREČANJE NA PREVOJAH NAD TUHINJEM
Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik je že osmo leto zapored pripravilo spominsko slovesnost pri spomeniku 192 padlim borcem v Zgornjem Tuhinju, med katerimi sta bila tudi vodja ameriške vojne misije kapetan Charles Fischer ter dr. Peter Držaj, ki sta 26. decembra leta 1944 padla v vasi Češnjice. Pobudo za spominska srečanja je pred leti podal Thomas Robertson, takratni ameriški veleposlanik v Sloveniji.
Posebnost srečanja 27. decembra 2009 pri spomeniku NOB na hribčku Prevoje nad Tuhinjem je bila tudi udeležba vojaških predstavnikov ZDA u obrambnega atašeja veleposlaništva ZDA v Ljubljani podpolkovnika Georgea Weathersbyja in kapetana Daler Addy Addingtona. Srečanja so se udeležili tudi Robert Plann, še živeči radiotelegrafist in soborec kapetana Fischerja, obrambna ministrica dr. Ljubica Jelušič kot osrednja govornica, poslanka državnega zbora mag. Julijana Bizjak
Mlakar, župan občine Kamnik Anton Smolnikar, podžupana Rudolf Pfajfar in Brane Golubovič, člana predsedstva ZB za vrednote NOB Slovenije Jože Gačnik in Jože Vozni, predstavniki območnih organizacij ZB in številni drugi.
Pevci Solidarnosti so zapeli ža-lostinko, župan Tone Smolnikar je pozdravil prisotne, še posebej predstavnike ZDA in Roberta Planna, ki se teh srečanj redno udeležuje.
Ameriški vojaški ataše, podpolkovnik George B. Weathersby je govoril o pomenu tovrstnih srečanj in izjavil, da si šteje v posebno čast, da se lahko pokloni padlim, še posebno spominu padlega stotnika Charlesa Fischerja, kapetana vodje vojaške komisije ZDA, ki so umrli v boju proti tiraniji in terorizmu. Zagotovil je, da bodo ZDA tudi v prihodnje sodelovale, če bo ogrožena svoboda.
Obrambna ministrica dr. Ljubica Jelušič je govorila o zgodovinskem pomenu upora proti okupatorju
Ministrica Jelušičeva in župan Tone Smolnikar sta pozdravila predstavnike ameriške vojske z vojaškim atašejem, podpolkovnikom Georgeom B. Weathersbyjem.
SVEČANOST NA KOSTAVSKI PLANINI
Lepo, a hladno nedeljsko vreme 20. decembra je na Kostavsko planino privabilo kar lepo število obiskovalcev. Prišli so, da se poklonijo spominu šestnajstim padlim borcem - partizanom, ki so v neenakem boju z Nemci 24. decembra 1944 izgubili svoja življenja. Takrat
je padel tudi narodni heroj Matija Blejc - Matevž.
Obiskovalci so se zbrali pri spomeniku na Slevcu, ki je bil postavljen ob 10-letnici osvoboditve v maju leta 1955. Na spominski slovesnosti so sodelovali pevci Solidarnosti, recitatorji in slavnostni
Mestovanje sredi mesta
Ministrica Ljubica Jelušič je v svojem nagovoru poudarila, da si moramo vsi prizadevati, da bi vseh 192 padlih borcev v Zgornjem Tuhinju dobilo svoja imena.
in o nalogah sedanje generacije, da gleda naprej in pri tem ohranja izročila NOB in ne podpira razdvajanja in netenja medsebojnega sovraštva. »Ta spomenik zgovorno priča o herojskem boju kraja in je namenjen 192 znanim in neznanim padlim, ki so pokopani ob spomeniku«, je poudarila in opozorila, da je napisanih le 47 imen, zato je dolžnost vseh nas, da se ugotovijo tudi imena ostalih - neznanih, ki tod počivajo.
Matevž Košir, predsednik Območnega združenja ZB Kamnik, je Robertu Plannu izročil srebrno plaketo ZB za vrednote NOB Slovenije, ob prejemu katere je bil prejemnik močno presenečen in ganjen.
Vence so k spomeniku padlim, kjer je bila postavljena častna vojaška straža in številni prapori, poleg župana in ministrice Jelušičeve položili še predstavniki ameriške vojske, soborec kapetana Fischerja Robert Plann ter predstavniki Zveze častnikov Slovenije Kamnik-Ko-menda. Pevci Solidarnosti so v programu, ki ga je povezovala Urška Goltnik, zapeli več borbenih pesmi, partizanska enota pa se je poklonila spominu.
Po končani slovesnosti so se zbrani skupaj z ministrico odpravili še do spomenika padlemu kapetanu Fischerju ter njegovim soborcem v Češnjicah, kjer so med drugim prisluhnili izpovedim še živečega Fischerjevega soborca Roberta Planna ter Angleža Earna Johna, ki je sodeloval v vojni misiji pod Titom na območju nekdanje Jugoslavije. Ministrica Jelušičeva je ob koncu v znak zahvale obema še živečima borcema, županu Tonetu Smolnikarju in predsedniku Združenja za vrednote NOB Kamnik Matevžu Koširju poklonila poseben bronasti kovanec.
STANE SIMŠIČ
Ko smo se letos jeseni pogovarjali o prihajajoči sezoni, je nekdo rekel: Kaj pa Mestovanje? A letos bo? In oËi okorelih veteranov prvih Mestovanj so se utrujeno obrnile vanj: Mulc golobradi, a veš, kako je decembra mraz? A veš, da ti dol v rovu vse kaplja za ovratnik, plundra vsepovsod, ti pa obupano prosiš vse, ki jih poznaš, za električne podaljške, za pomoč pri prenašanju opreme, na koncu pa je izkupiček dvajset prezeblih obiskovalcev, od katerih jih najmanj osemnajst poznaš.
No, še dobro, da je ne dolgo nazaj v Kamniku začela migati nova generacija ustvarjalcev, ki je ob navedenem zgolj skomignila z rameni in zabrusila nazaj: O, pa bo, letos Mestovanje spet bo. Lahko pomagate, lahko pa tudi ne, bomo že kako.
In je bilo. Mladinski svet Kamnik pod vodstvom dveh nadobudnih mladcev je skupaj s skupino arhitektov ©tajn in ob podpori nekaj soproducentov (ustaljeni trojček Priden možic, MC Kotlovnica in Študentski klub Kamnik) in Občine Kamnik, delno pa tudi Agencije za razvoj turizma in podjetništva pripravil zagotovo najboljše Mestovanje do sedaj. Na novo odprta Stara knjižnica v parku Evropa je bila center festivala s
kupom dejavnosti za mlade: ustvarjalne delavnice, soba eksperimentov, gledališke predstave, filmski večeri, soba za druženje, break-dance, različne razstave. Pred hišo pa kovinski pajek, izdelek skupine Šlosarr, ki je privabljal otroke in strašil ostale. Zvečer se je program selil v rov pod Malim gradom, ki je v treh dneh ponudil tri tematske večere in privabil za Mestovanje zavidljivo število obiskovalcev, del programa - Discolce pa je bil izveden tudi na kamniškem drsališču.
Poseben pečat je ponovno pustila skupina arhitektov Štajn, katere člani so domislili in tudi sami izrezali več kot petdeset rdečih silhuet, ki so, podobno, kot njihovi kamfestovski čolni, opozorili, da živimo v urbanem okolju in da center Kamnika potrebuje Gledalce.
Za mednarodno razsežnost festivala sta poskrbeli dve ulični predstavi v sodelovanju z zimskim festivalom uličnega gledališča Ana

Mraz, ki se je sočasno dogajal na Šuštarskem mostu sredi Ljubljane in brake-dancerji, ki so prišli iz Gradca na skupni jam. Predpre-miera novega uličnega spektakla Boh Kulturnega društva Priden možic pa je pokazala, kako lahko povežeš štiri igralce, dva glasbenika, viličar in 60-tonsko avto-dvigalo.
Mestovanja je bilo po treh dneh konec. Za njim je ostal prijeten okus mlade krvi (ja, vampirji so vedno bolj popularni), ki je spet pljusknila v staro mestno jedro. In naslednji cunami je že na obzorju. Zdaj tudi granitne kocke po sredini Šutne niso več čisto vse enake. Kar dobro poglejte, ko hodite po njih. Če pa ste v avtu ...
GORAN ZAVRŠNIK
Žive jaslice v Mekinjah
Sveti večer, 24. decembra, večina ljudi preživi doma v krogu najbližjih. Nekateri ob jaslicah in božični jelki odpirajo darila, ki jih je prinesel eden od dobrih decembrskih mož, spet drugi ob ognjišču molijo ali prepevajo, se v družinskem krogu zabavajo in pogovarjajo, berejo, drugi pa so ob enem največjih družinskih praznikov tako ali drugače umirjeni. Sveti večer povezuje ljudi in takrat smo, ali pa si vsaj želimo biti, v družbi svojih najbližjih. Veliko Mekinjčanov in tudi drugih se je k polnočnici odpravilo pol ure pred samim začetkom maše. Ogledali so si žive jaslice.
Klančina pred vhodom v me-kinjsko cerkev se je tudi letos_pred polnočnicama in na dan sv. Štefana kljub slabemu vremenu spremenila v svetopisemski Jeruzalem in Betlehem. Za pravo vzdušje in polepšan sveti večer je poskrbelo preko 20 pastirčkov, meščanov, popisovalcev, gozdarjev, angelov in seveda Sveta družina v sestavi
Jožef, Marija in Jezus. Mladi igralci so s pomočjo zvočnih efektov odigrali skrivnost božične noči, v kateri se je pred 2000 leti po verovanju kristjanov rodil božji sin. Dogajanje pred mekinjsko cerkvijo so popestrile tudi domače živali, ki so bile še posebej zanimive za
najmlajše obiskovalce. Prizorišče, ki ga je sestavljalo mesto, nekaj kolib in pastirsko naselje, so postavili mladi Mekinjčani. Zahvaljujemo se vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri organizaciji letošnjega dogodka.	MATEJ SLAPAR Foto: TOMO SMOLNIKAR
KAMNIK - PODOBE MESTA
Slavnostni govornik pri spomeniku na Slevcu na Kostavski planini dr. Niko Sadnikar je orisal tudi svojo pot, ki jo je doživljal v času upora in priključitve osvobodilnemu boju.
govornik dr. Niko Sadnikar. Obudil je spomin na težke dni, ko so umirali branitelji naše svobode, ko so mnogi zavedni Slovenci umirali tudi zaradi izdajstva. Spomnil je na dolžnost ohranjanja pomena plemenitosti upora proti sovražniku in prenašanja ideje NOB na mlajše.
Odločno se moramo zoperstaviti prevrednotenju zgo-dovinskili dejstev. Organizatorji srečanja ZB iz Tuhinja so zakurili tudi taborni ogenj in poskrbeli za okrepčila.
Pri slovesnosti so sodelovali tudi konjeniki, partizanska četa in drugi. Predsednik ZB Kamnik Matevž Košir se je zahvalil vsem udeležencem in dal pobudo, da se čez leto dni ponovno srečajo na kraju spomina. Sončno nedeljo so mnogi izkoristili za nadaljevanje pohoda do Črnivca.
STANE SIMŠIČ
Poznane in manj poznane podobe našega mesta lahko še do 27. januarja občudujete in spoznavate na zanimivi fotografski razstavi z naslovom KAMNIK - PODOBE MESTA, ki sta jo avtorja Irena Mušič in Vladimir Habjan postavila v Domu kulture Kamnik.
Kot pravita avtorja, želita s fotografijami podob starega dela Kamnika prikazati posamezne kamniške znamenitosti starega mestnega jedra in detajle na mnogih stavbah, mimo katerih gremo vsak dan, pa jih pogosto sploh ne opazimo. S slikami sodobnega mesta, betonskih naselij, ki se iz starega mesta širijo navzven, pa prikazujeta poskus skladnosti s starim
mestom in moderno okolje, v katerem pa se človek kar nekako izgubi in kjer je vpliv narave premalo viden. Razstavo sta postavila tudi z namenom, da bi se obiskovalec po ogledu razstave zamislil in spoznal, kako lepo je naše mesto, da obstajajo mnoge njegove podobe, ki jih redko vidimo in da moramo ob rasti v nebo kipečega, bogato opremljenega (betonskega) novega mesta pomisliti tudi na človeka, na njegovo dobro počutje v mestu in nenazadnje spustiti nekaj topline in narave tudi v ta del.
Lepote mesta sta v polni meri spoznala tudi sama, ko sta se dolge ure sprehajala po mestu in iskala motive za njuna fotografska objektiva.
Kamniški ObČAN
PRAZNIČNI CAS IN GLASBA
14. januar 2010
39. novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik
Ob skupnem muziciranju uživajo tako glasbeniki kot poslušalci
Praznični december že vrsto let poleg številnih prireditev zaznamuje tradicionalni novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik s priznanimi solisti. Številni poslušalci so 23. decembra v Domu kulture Kamnik navdušeno pozdravljali interpretacije simfonikov z dirigentom Simonom Krečičem in solistov: sopranistke Urške Arlič Gololičič in tenorista Aljaža Farasina iz priljubljene skupine šolanih pevcev Eroike, ki jo sestavljata še ba-ritonist Matjaž Robavs in tenorist Metod Žunec. Slovesno vzdušje je bogatila povezovalka programa Marta Starbek Potočan.
Simfonični orkester Domžale-Kamnik je nastal jeseni leta 1971 z združitvijo salonskega orkestra Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale in kamniškega Komornega orkestra. Dirigent obeh orkestrov je bil Tomaž Habe. Orkestra sta že prej tesno sodelovala in si izmenjavala instrumentaliste. Sodelovanje obeh občin na glasbenem področju je
podpiral tudi kamniški ljubiteljski glasbenik Božo Matičič. Na
začetku je orkester štel 36 članov. Sestavljali so ga glasbeniki, večinoma učenci in učitelji Glasbenih šol Domžale in Kamnik.
Danes ima orkester 56 članov. Sestavljajo ga ljubitelji glasbe: učenci osnovnih šol, dijaki in študenti različnih smeri, obrtniki, zdravniki, ekonomisti, komercialisti, inženirji strojništva, organizatorji dela, glasbeniki instrumentalisti in učitelji glasbe. Ob igranju orkestra se čuti posebna povezanost med člani, saj ni bil nikoli v ospredju posameznik, temveč skupina. Glasbenike njihova različnost združuje, tako se drug od drugega učijo, medsebojno sodelujejo, se dopolnjujejo, prilagajajo, predvsem pa uživajo ob skupnem muziciranju in želijo to prenesti tudi na poslušalce. To jim vsekakor odlično uspeva, v kar so nas ponovno prepričali z že 39. novoletnim koncertom.
VERAMEJAČ
Poleg orkestralnih skladb sta poslušalce v povsem polni dvorani kamniškega kulturnega doma navdušila solista - sopranistka Urška Arlič Gololičič in tenorist Aljaž Farasin iz priljubljene skupine Eroika. Še posebj prepričljiva sta bila v duetu Danila in Hanne iz operete Vesela vdova.
Novoletni koncert Mestne godbe Kamnik
Ambasadorji čudovitih melodij
v Domu kulture Kamnik so 18. decembra številni obiskovalci praz-ničnep koncerta z navdušenjem prisluhnili taktom Mestne godbe Kamnik pod taktirko Uroša Dukariča in priljubljenemu solistu Anžeju Dežanu. Tradicionalni novoletni koncert so popestrile tudi kamniške mažoretke; k prazničnemu vzdušju je s prisrčnim veznim tekstom dodala toplino povezovalka programa Barbara Božič. Ob tej priložnosti so člani godbe v svoje vrste slovesno sprejeli nova člana Boštjana Tomelja in Nino Smrekar. S toplim stiskom rok jima je čestital predsednik Mestne godbe Kamnik Bojan Kotnik in se za vztraj-
nost in požrtvovalnost zahvalil vsem godbenikom.
O zgodovini godbeništva na Kamniškem, ki je že mnoga desetletja ponos našemu mestu in vsej občini, smo obširno pisali v 22. številki Kamniškega občana decembra 2008. Takrat so godbeniki z jubilejnim koncertom počastili 110 let svojega obstoja in l60-letnico godbeništva v Kamniku in množica zadovoljnih obiskovalcev je tudi tedaj vzhičeno aplavdirala tako jubilantom - godbenikom, kot tudi gostom: odlični solistki Darji Švajger in priljubljeni Klapi Mali grad Kamnik.
VERAMEJAČ
Predsednik Mestne godbe Kamnik Bojan Kotnik nas je prepričal, da ni le predan godbenik ampak tudi odličen pevec (prepeva v Klapi Mali grad in v Liri). Z Anžejem Dežanom sta z zanosom zapela najlepšo slovensko pesem Ljubim te, Slovenija.
Božični koncert vokalne skupine Ecce
v akustični frančiškanski cerkvi sv. Jakob v Kamniku je 27. decembra vokalna skupina Ecce iz Kamnika z umetniško vodjo Andrejo Martinjak ob orgelski spremljavi Tilna Bajca pripravila čudovit večer božičnih pesmi. Radostno smo prisluhnili ubranim glasovom sopranistk Martine Burger, Tjaše Lenarčič in Mateje Petelin, altistkama Špeli Potočnik in Viti Hribar, tenoristoma Metodu Palčiču in Mateju Primožiču ter basistom Mateju Kališniku, Blažu Kladniku in Janku Potočniku.
Vokalna skupina Ecce je nastala leta 1997 z namenom, da bi prepevali renesančno glasbo. Do leta 2001 je nastopila na več koncertih doma in v Italiji, imela stilne koncerte ter sodelovala s priznanimi dirigenti kot so Marko Vatovec, Aleksander Spasic in Matjaž ©ček. Po letu 2001 je skupina prenehala delovati. Poleti leta 2004 je umetniško vodenje skupine prevzel Sebastjan
Vrhovnik. Z njim je vokalna skupina s tematsko zaokroženimi koncerti renesančne in baročne glasbe uspešno nastopala doma in v tujini (Italija, Španija), ter sodelovala na zborovodskem seminarju (Holger Speck, 2006).
Leto 2007 je skupina začrtala z zmago na reviji izbranih malih pevskih skupin Slovenije v Slovenski Bistrici ter nadaljevala z novim umetniškim vodjem - Andrejo Martinjak, s katero se je uspešno predstavila na Jesenskih serenadah širom po Sloveniji. Sledila je odrska uprizoritev glasbene pravljice R. Schumanna Rožino popotovanje (Der Rose Pilgerfahrt), v kateri so sodelovali s komornim zborom Ljubljanski madrigalisti in pianistom Simonom Krečičem. Lansko leto so pripravili koncert ob 100. obletnici smrti Benjamina in Gustava Ipavca, na katerem so poleg zborovskih skladb predstavili tudi samospeve.
VERA MEJAČ
Turistično-lnformacljskl center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si
Kamni
KOLEDAR PRIREDITEV
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
http://www.kam.sik.si
Petek. 15.1.. ob 18. uri: Matična kniižnica Kamnik:
V Centru za socialno delo Kamnik se vedno bolj srečujemo s pojavom demence in stiskami dementnega bolnika in njegovih svojcev. Demenco označuje vrsta simptomov, povezanih z bolezenskimi spremembami v možganih. Kaže se kot napredujoč upad sposobnosti mišljenja, pomnjenja in presoje. Demenca ni del normalnega procesa staranja, temveč posledica bolezenskih sprememb, ki zahtevajo posebno pozornost in skrb. Vželji, da bi vam podrobneje predstavili bolezen demence, znake, oblike in vas seznanili z možnimi oblikami pomoči dementnemu bolniku in svojcem, vas vabimo na predavanje. Pripravlja CSD Kamnik
Študentski klub Kamnik in Matična knjižnica Kamnik vabita
na potopisno predavanje:
Kje: IVIatična knjižnica Kamnik
Kdaj: sreda, 20.1., ob 19.30.
Kdo: Luka Brezavšček in Tanja Žnidarčič
Kaj: SKANDINAVIJA (Švedska in Norveška)
Četrtek. 21.1.. ob 19. uri.. Malograiski dvor: Srečanja, pogovori o knjigah: STARA PAJKOVKA, Priselila Vodi: Tadeja Rode Teran
Četrtek. 28.1.. ob 19. uri., kniižnica OŠ Toma Breica: Srečanja, pogovori o knjigah: KO SE TAM GORI OLISTAJO BREZE, BAU\DA O DIVJEM MLEKU
Čas je, da spoznamo pisateljico Bredo Smolnikar, ki se nam utegne pridružiti. Prvi roman je zanimiva življenjska zgodba močne in iznajdljive ženske. Vodi: Ivanka Učakar
DOM KULTURE KAMNIK
www, domkulture. org Petek, 15. 1. 2010 ob 17.00 uri ŠOLSKA IMPRO LIGA
slovensko tekmovanje v gledališki improvizaciji za srednješolce
za izven
vstopnina: 5/2 €
Sobota, 16. 1 2010 ob 20. uri
IMPRO LIGA: VESELIČKA vs ESTONIJA
Državno prvenstvo v gledališki improvizaciji
Gostitelj večera: VID VALIČ
za izven
vstopnina: 8/5€ Četrtek, 21. 1. 2010 ob 18. uri Gledališka skupina Rudolfi DANTI DAN
gledališka predstava za izven vstopnina: 2 €
Sreda, 27. 1. 2010 ob 19. uri Foto klub Kamnik EXPOSED
otvoritev mednarodne fotografske razstave za izven prost vstop
Sobota, 30. 1. 2010 ob 19. uri NOSTALGIJA: PERO DIMITRIJEVIČ Z GOSTI koncert starogradske glasbe
za izven
vstopnina: 9/6 €
program JANUAR 2010
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
četrtek, 14. januar 19h - GALERIJA DOMŽALE ERIK LOVKO "Tango"
odprtje razstave, ki bo na ogled do 29. januarja 2010, VSTOP PROST
r I
petek, 15. in ponedeljek, 18. januar 20h
Slovensko ljudsko gledališče Celje Simon Bent: ELLING
komedija, režija: Andrej Jus, igrajo: Renato Jenček, Kristijan Guček, Aljoša Koltak, Miro Podjed, Barbara Medvešček
sreda, 20. januar 20h
MATJAŽ ROBAVS (bariton), ANDREJA KOSMAČ (klavr) Program: Franz Schubert, Zimsko popotovanje / Winterreise D.911, operni večer
četrtek, 21. januar 20h - GALERIJA DOMŽALE QUATRO POR TANGO
Jan Sever (klavir), Matjaž Porovne (violina),
Uroš Lečnik (kontrabas), Ratko Žižič (bandoneon), VSTOP PROST
petek, 22. januar 19h
DOBRODELNI BALETNO-GLASBENI KONCERT
za socialno ogrožene otroke na Šri Lanki,	,
ogranizira: Društvo za prostovoljno in humanitarno delo
sobota, 23. januar 10h - SOBOTNA OTROŠKA MATINEJA Lutkovno gledališče Koruzno zrno POHORSKA LEGENDA lutkovna predstava
sobota, 23. januar 20h - MESTNI KINO DOMŽALE ZADNJI UDAREC (Match Point) režija: Woody Allen, igrajo: Jonathan Rhys Meyers, Scarlett Johansson, Emily Mortimer ...
KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE Ljubljanska 61, 722 50 50 www.kd-domzale.si
Q
14. januar 2010
POGLED
Kamniški ObČAN
KAMNIŠKA MODRA KNJIGA
Vsako novo leto nam ponuja priložnost, da se stvari, ki jih počnemo, lotimo drugače in poskušamo doseči boljše rezultate. Na zadnji seji kamniškega občinskega sveta sem županu predlagal pripravo »kamniške modre knjige«, ki bi vsebovala seznam nujnih in zaželenih investicij v občini Kamnik, predvsem pa časovni rok njihovih izvedb. S »kamniško modro knjigo« bi povečali preglednost delovanja občine, olajšali bi postavljanje občinskih prioritet, predvsem pa bi se izognili vsakoletnim proračunskim kupčkanjem.
Zbrane dokumente, ki sem jih sam poimenoval »kamniška modra knjiga«, snovalci tovrstnih »knjig« poimenujejo različno, bistveno pri vsem tem pa je, da gre za dokument, v katerem so popisane: 1. vse investicije, ki jih občina mora narediti, zaradi
zakonskih ali drugih predpisanih obveznosti, kot tudi 2. vse investicije, ki si jih občani želijo. Popis nam nato služi za pripravo realne finančne ocene vseh investicij. Ko vemo, kakšne so naše potrebe, koliko nas bodo te potrebe stale in s kakšnimi sredstvi bomo razpolagali, je naša naloga, da določimo vrstni red uresničevanja teh potreb. Kako določiti vrstni red? Vsi skupaj se moramo temeljito pogovoriti o naših prioritetah; najbrž je zagotavljanje zdrave pitne vode pomembnejše kot zamenjava dotrajanega asfalta, prav tako je tudi otroško varstvo pomembnejše kot dodatni metri kolesarskih stez, gradnja šol bi morala imeti prednost pred gradnjo mostov itd. V splošnem naj bi imela varnost in zdravje ljudi prednost pred drugimi interesi. Ko imamo izdelan prioritetni vrstni red investicij,
njihovo finančno konstrukcijo in razpoložljive občinske vire, lahko zelo natančno predvidimo, kdaj (v katerem letu) bo posamezna investicija realizirana. Če bi imeli »kamniško modro knjigo« bi lahko starši natančno vedeli, kdaj bodo njihovi otroci dobil prostor v vrtcu, kdaj potresno varno šolo in kdaj bodo njihovi otroci prihajali domov po varnih šolskih poteh. Prebivalci zaselkov v Tuhinjski dolini bi lahko s pomočjo »kamniške modre knjige« izvedeli, kdaj bodo njihove poti asfaltirane in kdaj bodo njihovi krajevni objekti obnovljeni. Kamničani bi lahko natančno vedeli, kaj se bo dogajalo z razvojem njihovega mesta. Tudi športniki bi lahko lažje pričakovali novo športno infrastrukturo.
Tovrsten pristop terja voljo, potrpljenje in pripravljenost na dialog, na koncu pa še zavezo pri-
stojnih, da se bodo danih obljub tudi držali. Žalostno je, da so se tisti, ki bi jih morala ta stvar najbolj zanimati, v največji meri ukvarjali z barvo knjige in se spraševali ali modra barva pomeni modrost kamniške politike ali kamniške uradne barve. Pri ideji o »kamniški modri knjigi« je barva popolnoma nepomembna, ključna je vsebina! Na žalost na zadnji seji občinskega sveta ni bilo veliko tistih, ki bi jih tovrstna vsebina zanimala. Namesto strateškega pristopa bomo tako v občini Kamnik tudi v letu 2010 uporabljali bodisi »pristop trenutnega navdiha« bodisi »pristop gašenja požara«, katerega župan uporablja, ko določeni skupini občanov zaradi prepočasnega reševanja njihovih problemov dokončno prekipi (npr. staršem v vrtec zavrnjenih otrok). Še naprej bomo torej ostali brez jasne vizije in strategije razvoja naše občine.
MATEJ TONIN
Še vedno premalo vrtcev
V	lanskem decembru smo svetniki kar dvakrat sejali, nisem pa prepričan, da bomo kaj dobrega tudi poželi. Na zadnji seji smo imeli dve pomembni temi. Prva je bila seznanitev s problematiko vrtcev. Iz samega gradiva in iz same razprave smo lahko ugotovili, da bi bilo konec tega šolskega leta brez mesta v vrtcu kar 459 otrok. Ker je ta številka res pretirano velika in ker smo prišli v volilno leto, sta se župan in občinska uprava lotila reševanja tega problema. Občinska uprava se je odločila, da bo najela dve hiši v Šmarci, kjer naj bi naredila vrtec za 107 otrok. V naši svetniški skupini sicer podpiramo rešitve za izboljšanje položaja v vrtcih. Smo pa mnenja, da bi bilo potrebno resno preveriti ceno najema, na vsak način pa menimo, da je najemna pogodba za dobo 20 let predolga. Prav tako nas skrbi, če bo pri omenjenem vrtcu dovolj parkirnih prostorov za starše, ki bodo pripeljali svoje otroke v vrtec.
V	mesecu oktobru 2010 občinska uprava obljublja odprtje koncesijskega vrtca za kar 200 otrok. V svetniški skupini SDS smo pre-
pričani, da g. župan in g. podžupan glede tega vrtca zavajata, saj bi za delovanje tega vrtca morala biti pripravljena sredstva v proračunu. Ker ta sredstva niso predvidena, je odprtje omenjenega vrtca za nas zelo vprašljivo. Zato predlagamo civilni iniciativi, da ponovno začne s stopnjevanjem pritiskov na občinsko upravo. G. župan se bo predvsem v volilnem letu zelo potrudil in vam poskušal čim bolj ugoditi, pa čeprav dokončne rešitve na žalost še ni na vidiku.
Tretji projekt, ki ga pripravlja občinska uprava, pa je zgraditev vrtca na lokaciji OŠ Marije Vere. Ta projekt pa je po mojem mnenju povsem neresen, saj bom zelo presenečen, če bodo strokovnjaki v prometni študiji našli rešitev za območje, kjer že sedaj vlada prometni kaos. Izvedba projekta je, po besedah občinske uprave, odmaknjena v leto 2011, kar je seveda eklatanten primer predvolilnega zavajanja.
G. župan je svetnikom SDS očital, da nismo dali nobenega predloga za rešitev problematike vrtcev. Pa to seveda ni res. Že v letu 2007 smo predlagali, da
bi morali najti rešitev za vrtec v mekinjskem samostanu, saj so tamkajšnje nune zainteresirane za tak projekt. Prav tako smo predlagali, da bi otroški vrtec naredili v nekdanji Tuševi trgovini na Kranjski cesti v Kamniku, pa občinska uprava zaradi nezainteresiranosti predloga sploh ni komentirala. To dejstvo kaže na to, da občinska uprava ni imela nobenega resnega interesa reševati obravnavano problematiko.
Ne vem pa, zakaj je g. župan v preteklosti pristal na pritiske kapitala in popolnoma pozidal Kamnik, še preden je poskrbel za eno izmed osnovnih zahtev ^ otroško varstvo. Star slovenski pregovor pravi: najprej štalca, potem pa kravca. Pod to štalco so seveda mišljeni vrtci.
Druga tema je bil proračun za leto 2010. Zanimivo je dejstvo, da občinska uprava že za mesec marec ali april napoveduje rebalans proračuna predvsem zaradi družbe Velika planina. Za Veliko planino je potrebno, po besedah občinske uprave, nameniti kar 1 milijon evrov za normalno delovanje. Če bo občinska uprava želela v letu 2010 zagotoviti vsaj
PISMA - MNENJA - ODMEVI - PISMA - MNENJA - ODMEVI
Deložacije so tudi v Kamniku -odgovor na pismo
G. Vladimir Korošec, direktor občinske uprave, je v prejšnjem Kamniškem občanu takole komentiral vsebino 104. člena stanovanjskega zakona (citiram): »občina v primeru obstoja utemeljenih okoliščin iz 104. člena stanovanjskega zakona, izključno zaradi želje po pomoči posamezniku, ki bi zaradi izselitve dejansko ostali brez strehe nad glavo, odlaša s prisilno izselitvijo«.
G. Korošec v svojem pismu ni navedel, da občina ne bi smela odpovedati stanovanja najemniku neprofitnega stanovanja, Ëe je do neplačila stanarine prišlo zaradi izjemnih okoliščin, najemnik pa bi o teh okoliščinah pravočasno seznanil občino in sprožil postopek za uveljavljanje pomoči.
Najemniki neprofitnih stanovanj zakonov običajno ne poznajo in zamudijo kratke zakonske roke za uveljavljanje pomoči. Prav te dni občina zahteva deložacijo družine najemnika neprofitnega stanovanja, ki najemnine ni mogel plačati, ker so nastopile prav v zakonu napisane izjemne okoliščine.
Zaradi točne informiranosti občanov in občank navajam prvi odstavek 104. člena stanovanjskega zakona: »Najemniku neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe, če zaradi izjemnih okoliščin, v katerih se je znašel sam in osebe, ki poleg njega uporabljajo stanovanje in katerih ni mogel predvideti oziroma nanje ni mogel in ne more vplivati (smrt v družini, izguba zaposlitve, težja bolezen, elementarne nesreče in podobno), ni zmogel poravnati najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine v celoti ter je najkasneje v 30 dneh po nastanku okoliščin sprožil postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja in v tem roku o tem obvestil lastnika stanovanja.«
Želela bi, da bi tudi naša občina postala prijazna tistim, ki se znajdejo v stiski.
mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanka DZ RS
Davki po Slovensko II
Kratek sestavek objavljam kot odgovor na mnenje službe za odnose z javnostmi pri OZS, kije polemizirala z mojim člankom Davki po Slovensko. Prepričan sem, da kar dobro poznam Slovensko gospodarstvo in tudi razna združenja, ki naj bi gospodarstvu pomagala. Tu misli predvsem na Gospodarsko zbornico Slovenije in Obrtno podjetniško zbornico Slovenije. V vašem sestavku je zanimivo predvsem to, da ste svoje zasluge za gospodarstvo lahko opisali v samo nekaj vrsticah, saj bi glede na pobrane članarine (davke), lahko pričakovali neskončno dolg spisek. Mislim, da moram povedati nekaj svojih mnenj, da razčistimo morebitne dileme:
1.	Članstvo v Obrtno podjetniški zbornici je vidno na internetnih straneh www.ozs.si/register. Če so strani ažurne, potem moje trditve, da v vašo zbornico niso včlanjeni vsi pravni subjekti, vsekakor držijo. Preden sem pisal prvi članek, sem pri določenih podjetjih njihovo članstvo tudi preveril. Zato vaša trditev, da so v vašo zbornico včlanjeni vsi pravni subjekti, vsekakor ni točna.
2.	Če pravite, da je OPZ nastala po volji članov, potem jo naredite kot neobvezno in bodo vsa moja pisanja izgubila pomen. V zbornici ne bo
Skozi foto objektiv
del tega denarja, bo nujno morala zmanjšati neke druge investicije. Prepričan sem, da bi občinski proračun veliko lažje podprli, če ne bi denarja, ki ga je občina dobila z naslova telefonije (3,2 milijona evrov), porabila za izgradnjo danes ne tako pomembne pove-zovalke.
Dodatni sklep, ki smo ga sprejeli pri obravnavi proračuna, pa je v zvezi z obema mestnima osnovnima šolama. Gre namreč za to, da bomo pred drugim branjem zazidalnega načrta K9 šole še enkrat pregledali predloge občinske uprave. Stvari se namreč kar malo komplicirajo, saj je po novem potrebno zgraditi še zaklonišče. Prav tako je problem s prometno ureditvijo. Predlagana rešitev v prvem branju je bila tako slaba, da o njej sploh ne gre izgubljati besed. Upam, da ima občinska uprava pripravljene nove, resne rešitve. V javnost pa je pricurljala novica, da naj bi pred nekdanjo Metalko nastalo novo krožišče. Če je to res, bomo morali vsi zamenjati avtomobile s kakim starim fičkom, saj krožišče ne bo primerno za večje avtomobile. Mogoče pa bo g. župan dal podreti Metalko ali pa Idejo.
ROBERT KOKOTEC, SDS Kamnik
Le čigavo je to sračje gnezdo tik ob Poti 27. julija nad strugo Bistrice pri mostu Ëez Titanov kanal? In kje so inšpekcijske službe?
IVO GAŠPERIČ
več podjetij, ki tam ne želijo biti, ampak le tisti, ki so to zbornico ustanovili in jo želijo imeti.
3.	Uspehi, ki jih navajate so po mojem mnenju odvisni predvsem od ministrov in vlade, ki je trenutno na oblasti in mnogo manj od prizadevanj raznih združenj. To potrjuje tudi vaše dolgoletno prizadevanje za rešitev plačilne nediscipline, ki še ni obrodila sadov. Znižanje DDV za storitve, kijih navajate, so vsekakor v korist potrošnikov in prav bi bilo, da prepustite borbo za potrošnike kakemu drugemu združenju. DDV namreč ne plačujejo obrtniki, ampak končni potrošniki. Z znižanjem DDV za neko storitev obrtniku ne ostane niti evro več.
4.	Če se ne motim, avtoprevozniki niso obvezni člani OPZ, zato ne vem, zakaj trošite denar članstva za boljši položaj nekoga, ki ni obvezni član vaše zbornice. To mi ni popolnima jasno.
5.	Glede na dejstvo, da letno poberete več kot 5 milijonov evrov članarin (davkov), ste si v zadnjih več kot desetih letih, za 50 milijonov evrov pobranih članarin (davkov) zaman prizadevali zboljšati plačilno nedisciplino. To pa je točno to, kar sem hotel napisati v mojem prvotnem članku: Za ogromno pobranega davka smo dobili bore malo.
6.	Kot vaše zasluge za boljši položaj gospodarstva vsekakor pogrešam aktivno sodelovanje med regijami, ki so za naše gospodarstvo zelo pomembne. Tu mislim predvsem na Avstrijo in dežele južne Nemčije. Pri tem mislim na konkretno vzpostavljanje poslovnih stikov med pravnimi subjekti (o tej tematiki morda kdaj drugič).
7.	Ko mački stopiš na rep, zamjavka.
Robert Kokotec
Staro mestno jedro oživelo z odprtjem drsališča na prostem in praznično osvetlitvijo
Članek s tem naslovom v 21. številki Občana seznanja bralce z odprtjem drsališča na Glavnem trgu, ki oživlja staro mestno jedro. K tej vsekakor uspešni, prijetni, pa tudi potrebnipoživitvi je potrebno dodati naslednje:
Drsališče je na Glavni trg res privabilo nove obiskovalce in prav gotovo predstavlja pomembno popestritev decembrskega dogajanja in oživitev starega mestnega jedra. Prijetno je videti otroke in mladino, ki ob glasbi veselo drsa okoli vodnjaka. Prav škoda je, da drsališča in drsalcev ni možno opazovati z glavne ulice. Tam so namreč pod smreko postavili barake in šotor, ki močno spominjajo na naselje Strojanovih, kot smo ga videli na televiziji.
Vse, ki se službeno, poslovno ali kako drugače ubadajo z oživitvijo Glavnega trga, želim opozoriti na dejstvo, da je na območju Glavnega trga obiskovalcem vsak dan na razpolago vsaj 40 do 50 raznih prodajaln, lokalov, pisarn, uradov, služb, avtomatov, okenc, izložb... nočem delati reklame. To naj počnejo za to izvoljeni in zadolženi »za živo in oživljeno mesto«. Povedati je treba tudi, da je iz novejših predelov Kamnika možno priti z avtomobili na Glavni trg, kjer je vedno dovolj urejenih parkirišč. Le pristop je nekoliko zvit. Seveda pa so odlične avtobusne povezave in na vlak ne smemo pozabiti. Najlepše pa je priti peš. Lahko je prijeten, zdrav sprehod. Ceste in pločniki so dovolj široki, če le ni preveč parkiranih avtomobilov na pločnikih.
France Pucelj
Ups, to se pa slabo vidi!
JOŽEF JELEN
Ponovno vzpostaviti pešpot Kamnik-Kamniška Bistrica
Pešpot Kamnik-Kamniška Bistrica, ki je vrsto let in desetletij potekala od smodnisnice po levem bregu Bistrice do mostu v Stranjah, od tod pa po desnem skozi Zagorico in Županje Njive, pod Iverjem in nato preko Hudega polja do Predoslja in preko naravnega mostu na levi breg ter mimo Malega izvirka do Bistrice, je bila v rabi že v, začetku 19. stoletja.
V povojnem času je pot vzdrževalo PD Matica. Še vedno je markacija na kamnu ob hiši Iskra, kar dokazuje, da je peš pot uporabljalo poleg domačinov in učencev OŠ Stranje tudi veliko drugih sprehajalcev, ki so hodili po Koželjevi poti iz Kamnika do Kamniške Bistrice. Celotna potka je markirana in vzdrževana.
Konec aprila 2008 pa sta peš potko zaprla zakonca Pogačnik iz Go-diča.
Poudarjamo, da se je potka uporabljala že od 1800 leta naprej, ker je bila varnejša kot prometna lokalna cesta, tako za otroke, ki so hodili v šolo v Stranje iz Mekinj, Zduše in okoliških vasi, kot tudi za druge pešce. Kljub temu^ da so zgradili pločnik (preozek), ni tako varen, kot je bila peš potka. Šola je organizirala športne dneve in za bližnjico so vedno uporabljali peš potko. Sedaj nam nihče ne pomaga ponovno odpreti te potke za pešce.
Želimo, da bi lahko hodili po njej, tako kot so stoletja pred nami.
Preko Kamniškega Občana smo apelirali na vse odgovorne za to, pa se
še vedno ni nič premaknilo. Leta pa tečejo......in sedaj so postavljene že
štiri ograje, prav gotovo v nasprotju z Zakonom o vodah.
Ne vemo in zato sprašujemo, kakšen argument je še potreben za vzpostavitev prekinjene Koželjeve pešpoti. Krajani in drugi zahtevamo ponovno vzpostavitev prehodne pešpoti iz Kamnika do Kamniške Bistrice.
Prizadeti krajani Godiča in okolice
veliki koncert legend
glasbe utrinlcov
DlMITRIJEVlfl
ZOOSTI:
ládya Kodrič, Bva Srien, Jožica Svete, Mat^a Cerar
sobota, 30. Jaxxuax* 8010 ot» 19. uri Dom. kultULX-e KaxnnUc
Rezervacije vstopnic na 031 775 700 ali info@domkulture.org
Iz poslanske pisarne
Minulo leto je bilo zaradi gospodarske in socialne krize zahtevno tako za vlado kot tudi za podjetnike in za ostalo prebivalstvo. Brez dela je ostalo veliko ljudi. Nizke plače in pokojnine ter nezadosten sistem socialne in zdravstvene varnosti v občinah in v državi so povzročili krizo preživetja mnogih družin in posameznikov.
Kaj so prioritete države in občin?
Ljudje mi pripovedujejo o množicah ponižanih pred okenci dobrodelnih ustanov po vsej Sloveniji in tudi v občini Kamnik. Ker spremljam izdatke občinskega in državnega proračuna, ne verjamem, da se ne bi dalo odreči nekaterim manj nujnim projektom in stroškom, načrtovanih v proračunih. Najprej bi se namreč moralo rešiti vprašanje dostojnega preživetja otrok, starejših, družin ter posameznikov.
Potrebni so sistemski ukrepi države in občin za odpravljanje revščine
Mesečni stroški preživetja odrasle osebe so 562 evrov po izračunih, ki jih je sredi lanskega leta objavilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Mesečni prejemki štiričlanske družine iz naslova denarne socialne pomoči pa so 521,64 evra, če sta oba zakonca brezposelna in imata dva otroka do štirinajstega leta starosti (dr. Etelka Korpič Horvat, Nedeljski dnevnik, 10. januar 2010).
Po praznikih sem obiskala nekatere socialno ogrožene družine v občini Kamnik. Socialni demokrati smo zbrali denar in družine obdarili s paketi hrane, da bi jim vsaj malo olajšali skrb glede preživetja. Iz prejemkov, s katerimi se po statistikah ne da preživeti, morajo nekatere družine plačevati še položnice za stanarino, elektriko, vodo ipd. Bo občina deložirala iz neprofitnih stanovanj družine, ki ne zmorejo plačati stanarin, ali pa jim bo pomagala?
Odprtih ostaja mnogo vprašanj. Je prav, da je preživetje nekaterih otrok, starejših in drugih občanov in občank prepuščeno miloščini dobrih ljudi, Karitasu ali Rdečemu križu? Zakaj toliko zaposlenih za trdo delo ne zasluži dostojnih plač? Zakaj je toliko pokojnin prenizkih za dostojno preživetje? Zakaj za tiste, ki ne zmorejo skrbeti zase, država in občine nimajo vzpostavljenih ustreznih mehanizmov socialne varnosti?
Denarno socialno pomoč (najvišja za samsko osebo znaša 221,80 evrov) prejema v Sloveniji le okoli 45.000 ljudi. Pod pragom revščine je pri nas že v letu 2008 živelo okoli 240.000 ljudi. Letos jih je več. Razkorak med številom najbolj revnih in številom prejemnikov denarne socialne pomoči je velik. Premalo pa je tistih, ki zahtevamo sistemske ukrepe. Da revnim za preživetje ne bi bilo več treba izgubljati dostojanstva pred okenci dobrodelnih ustanov.
Kje je izhod iz gospodarske in socialne krize?
Slovenijo čaka izjemno težko leto zaradi predvidenih novih odpuščanj zaposlenih, kar bi lahko povzročilo še več revščine. Analitiki predvidevajo večje število samomorov. Več naj bi bilo stresov, ki naj bi vplivali tudi na zdravje prebivalstva. To pa bi lahko vplivalo na nižjo konkurenčnost Slovenije ob koncu krize. Zato bi bile potrebne spodbude podjetjem, da bi lahko odprli nova delovna mesta, pa tudi hitri solidarnostni ukrepi, spremembe davčne, gospodarske, socialne in zdravstvene politike. Zato upam na plodno bližnje dogovarjanje med socialnimi partnerji o ukrepih, ki naj bi Slovenijo popeljali iz krize.
Želim, da bi tudi občine določile prave prioritete. Urejeno varstvo otrok je na primer pomemben predpogoj, da si matere lahko poiščejo zaposlitev. Zato sem bila vesela, ko je Komenda v lanskem letu rešila problem varstva otrok. Upam, da bo v letošnjem letu to uspelo tudi občini Kamnik. Zgrozila pa sem se ob podatku o razširjenosti uporabe drog med mladimi v naši občini. Smo v občini res storili dovolj za preprečevanje tega pojava? In kakšne ukrepe pripravlja občina, ker marca letos okoli sto prebivalcem samskega doma grozi deložacija? Občinski uradniki se niso bili pripravljeni udeležiti pogovora o usodi teh ljudi...
Dragi občani in občanke, čeprav kaže, da leto 2010 za mnoge ne bo prijazno, ga lahko s prijaznostjo in solidarnostjo olepšamo sebi in drugim.
mag. JULIJANA BIZJAK MLAKAR, poslanka DZ RS
CALC I T
VABI K SODELOVANJU
>■ mlade sodelavce (m/žl
za delo v proizvodnji
Pričakujemo, da ste delavni, vestni, prijazni in da imate zaključeno najmanj II. stopnjo izobrazbe. Zaželjena je poklicna šola tehnične smeri. Delovno razmerje sklepamo za določen čas enega leta z enomesečnim poskusnim delom. Nudimo dodatno izobraževanje in napredovanje ter morebitno možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili pošljite na spodnji naslov, najkasneje v roku 8 dni od objave. Za dodatne informacije lahko pokličite na telefonsko št. 01 7247 460.
Po prejemu pisnih prijav, poslanih na Calcit d.o.o., Stahovica 15,1242 Stahovica, vas bomo povabili na razgovor.
LDS Kamnik ima novo predsednico
Mateja Poljanšek: »Kamniški odbor je prav poseben odbor, kije homogen, strokoven in z veliko izkušnjami, njegovo delo temelji na dobri energiji in sodelovanju med člani in simpa-tizerji.«
LDS Kamnik je imela v drugi polovici decembra volilni zbor, na katerem smo izvolili novo predsednico in sekretarja odbora. Predsednica je postala naša dogoletna članica Mateja Poljanšek, sekretar Damjan Maticic, podpredsednik odbora pa ostaja Marjan Semprimožnik. Nova predsednica je tako stranko že popeljala v volilno leto, kjer ji po internih in tudi javnih raziskavah na Kamniškem ne kaže slabo, saj se ji napoveduje rezultat med 12% in 16%.
Na občnem zboru je potekal pogovor o aktualnih zadevah v občinskem odboru, izpolnjevanju našega volilnega programa »12 razvojnih ciljev za obdobje 2007 - 2013« ter seveda o lokalnih volitvah, ki bodo oktobra letos. Na zboru je bilo povedano, da bomo v LDS Kamnik še naprej predlagali in podpirali predloge, ki gredo v smer povečanja števila mest v vrtcih, s čimer želimo doseči enake možnosti za vse otroke. Osnovnošolcem smo s strani občine letos prvič zagotovili sredstva za šolske dneve dejavnosti in povišali občinsko sofinanciranje zimske šole v naravi na 110 evrov za učenca. Še naprej se zavzemamo za izgradnjo varnih šolskih poti, za kar občina letos namenja 1 milijon evrov. V proračunskem skladu za gradnjo dveh mestnih šol je zbranih že 6 milijonov evrov in v LDS verjamemo, da se bo gradnja začela najpozneje v prvi polovici leta 2011. Tudi
letos se bo veliko investiralo v zunanja športna igrišča in izdelavo projektov za nekatera igrišča, ki se bodo gradila v naslednjih letih (Šmarca, Vrhpolje, Pšajnovica), v izdelavi je dokumentacija za pokrit športni bazen. Nadaljuje se s prenovo kulturnih domov po občini (Laze, Motnik, Špitalič, Šmartno) in v izdelavi so novi projekti. Poleg tega pa nas veseli, da nam je uspela pobuda o dvigu sredstev za različna društva in klube in da so se začeli postopki za ustanovitev poslovne enote podjetniškega inkubatorja, ki bo s prvimi koraki pričel v aprilu.
Mateja Poljanšek je ob izvolitvi povedala: »Kamniški odbor LDS dela dobro, prav tako naša svetniška skupina, ki jo vodi Demitrij Perčič. Izpolnjujemo vse naše točke iz programa ter smo aktivni del koalicije, naše delo pa temelji na programskem sodelovanju in politiki dialoga. Zato bo po eni strani vodenja odbora enostavno, po drugi strani pa zahtevna naloga, saj bom morala nadaljevati dobro delo mojega predhodnika in aktualnega podžupana Braneta Goluboviča, ki pri svojem delu daje velik poudarek ljudem. Moja prva prioriteta bo seveda nadaljevati že začete priprave na lokalne volitve in skupaj s kolegi dokončati delo na projektih, ki se v občini še izvajajo, med katerimi je tudi dokončna izdelava in sprejem dolgoročnega prostorskega plana občine, kije eden najpomembnejših dokumentov za vsako občino in njen razvoju. Verjamem, da nam bo uspelo in da bo LDS Kamnik tudi v naslednjem mandatu pomemben člen v verigi soustvarjanja naše občine«.
LDS Kamnik
DOBRODELNO PREDNOVOLETNO SREČANJE LTS - ZA KAMNIK
Predpraznični čas je namenjen druženju in veselju. Tudi zato so člani LTS - Za Kamnik na predzadnji ponedeljek v minulem letu
k Mlakarju na Duplico povabili svoje podpornike, prijatelje in somišljenike. Uvodoma je vse prisotne nagovoril Brane Hafner, pred-
Skupaj z gosti so člani LTS dokazali, da so poleg prijetnega srečanja pripravljeni pomagati pomoči potrebnim. Skupaj z gosti so zbrali 750 evrov in jih predali Metki in Zoranu Hribarju iz Društva Sožitje Kamnik.
Sistem socialne varnosti ali miloščina?
Prijatelj je pred prazniki odšel na Zavod za zaposlovanje prijaviti novega zaposlenega. Nasproti Zavoda za zaposlovanje ga je začudila skupina ljudi, ki je postavala pred garažami. Izvedel je, da čakajo na hrano. Ker je bil poslovno oblečen, je bil deležen nemalo grdih pogledov, saj so v njemu videli vse tiste, zaradi katerih je v lanskem letu veliko ljudi ostalo brez služb.
Z denarnim zneskom socialne pomoči v višini 226,80 EUR marsikdo tudi računov ne more pokriti, kaj šele kupiti hrano. V Sloveniji prejema socialno pomoč približno 45.000 ljudi, več kot 240.000 ljudi pa jih je upravičenih do prejemanja socialne pomoči. Poslanka SD v Državnem zboru mag. Julijana Bizjak Mlakar je pred časom pozvala ministra Svetlika, naj ponovno razmisli o zamrznitvi socialne pomoči. Velika verjetnost je, da naj bi se v drugi polovici leta denarni znesek socialne pomoči dvignil.
Marsikomu prejemanje soci-
sednik LTS, in se zahvalil vsem, ki Listi pomagajo pri uresničevanju njenih ciljev in delajo v dobro Kamnika in celotne občine. Tone Smolnikar, župan in častni član Liste, je, kot se za tako priložnost spodobi, naredil kratek pregled dogajanja v minulem letu, tako na področju predšolske vzgoje, gradnje t.i. Povezovalke in še vedno perečega dogajanja okoli Velike planine. Zbrane sta pozdravila in se jim zahvalila tudi vodja svetniške skupine LTS Marinka Mošnik in podžupan Rudolf Pfajfar.
Prijetno druženje ob dobri hrani je popestril obisk dedka Mraza, ki je vsem razdelil darila, nekateri
pa so svoje plesne korake urili ob zvokih harmonike (županov tretji dobrodelni ples se hitro bliža!). Da pa daril ne bi le prejemali, so člani LTS in vsi zbrani na srečanju zbirali sredstva za Društvo Sožitje Kamnik. Zbrali so 750 evrov, ki so jih izročili Metki Hribar, predsednici društva. Poleg denarja so jim člani Liste izročili tudi darilna paketa Venera kozmetike d.o.o. iz Trzina. Srečanje se je zaključilo z dobrimi mislimi za prihajajoče leto, v katerem bodo tudi županske volitve in volitve v občinski
svet.
Nina Klisarič, LTS - Za Kamnik
ZARES O LETU 2009
alne pomoči pomeni izgubo dostojanstva. Ljudje si želijo delati, ne posedati doma in postavati v množici ljudi pred garažami.
Socialni demokrati iz Kamnika smo zbrali denar in v tem tednu obiskali nekaj družin z otroci ter jim prinesli hrano, čistila ter knjige. Toliko družin, toliko različnih žalostnih zgodb. Poslanka mag. Julijana Bizjak Mlakar je obiskala večino družin, se z njimi pogovarjala ter jih glede na situacijo napotila na prave ustanove. Ugotovila je, da ljudje premalo poznajo ustanove, ki so zadolžene za socialno pomoč državljanov. Zagotovila je, da se bo v Državnem zboru še naprej borila za vzpostavitev sistema socialne varnosti, kar državljani potrebujemo, in ne miloščine, pardon, socialne pomoči.
Samo želimo si lahko, da bo naslednjič na Zavodu za zaposlovanje zaposlovalo novo zaposlene več podjetnikov in bo prostor pred garažami prazen.
mag. BARBARA BESEK
Ob dnevu samostojnosti in enotnosti se je zadnjič v letu 2009 sestal Svet kamniškega občinskega odbora Zares-nova politika. Obravnaval je finančno poročilo za iztekajoče leto, pregledal dosedanje delovanje odbora in aktualne dogodke v občini Kamnik. Člani smo razpravljali o načinu dela v prihodnje in o projektih, ki jih bo v volilnem letu 2010 potrebno izpeljati.
Predsednik občinskega odbora Sandi Uršič je napovedal aktivnejše obveščanje občanov o delu občinskega odbora, krepitev projektnega dela in vzpostavitev volilnega štaba. Občane bomo
predpisi (npr. plačilo storitev, ki niso bila zajeta v javnem razpisu, kršitev temeljnih načel javnega naročanja, opustitev bančne garancije pri podeljenem poslu, podelitev 250.376,00 evrov koncesi-onarju, čeprav sredstva niso bila predmet javnega razpisa ipd.). Nepravilnosti se pojavljajo pri gospodarjenju z 951.093,00 evri občinskih sredstev.
V kamniškem občinskem odboru želimo začeti z novo politiko na občinski ravni, zato se ne strinjamo s komentarji glavnih akterjev kamniške politike v zadnjih desetletjih, župana Antona Toneta Smolnikarja, njegove liste
Od leve proti desni: članica sveta OO Ljubica Kleindienst, član kolegija predsednika OO Davorin Seničar, predsednik OO Sandi Uršič, podpredsednik OO Boris Turičnik.
Poslanka mag. Julijana Bizjak Mlakar s kolegi iz SD pri pripravi paketov hrane za socialno ogrožene družine.
poskušali pritegniti k razpravi o aktualnih temah in problematiki v občini tudi z organiziranjem okroglih miz in posvetov. Omenil je uspešno izvedeno okroglo mizo o lokalni samoupravi, ki so se je udeležili nekateri predsedniki krajevnih skupnosti, podžupan Občine Kamnik Rudolf Pfajfar in poslanec ter predsednik Odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v Državnem zboru Republike Slovenije Vili Trofenik. Ključno nalogo nove politike vidi v tem, da pritegne občane in jih aktivira pri razreševanju pereče problematike v svoji okolici.
Predsednik Sveta občinskega odbora Janez Balantič je izpostavil revizijsko poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije, ki je revidiralo pravilnost poslovanja Občine Kamnik v letu 2007. Računsko sodišče je namreč izdalo mnenje s pridržkom o pravilnosti poslovanja Občine, ker je ugotovilo poslovanje, ki ni v skladu s
in stranke LDS. Njihova dejanja in komentarji v medijih jasno kažejo, da se niso pretirano zamislili nad ugotovitvami Računskega sodišča, da se jim napake ne zdijo velike in želijo nepravilnosti pomesti pod preprogo. Verjamemo, da ugotovitve za glavne krivce niso presenetljive, saj smo vajeni njihovega stalnega gašenja požarov na vseh področjih, namesto sistemskega pristopa k reševanju težav. Naše stališče je jasno: »Kdor dela z denarjem davkoplačevalcev, naj dela v skladu s predpisi, če ne, naj za napake osebno odgovarja!« V občinskem odboru stranke Zares-nova politika bomo zato naredili vse, kar je v naši moči, da bo to od jeseni 2010 standard v občini Kamnik in da bomo občinsko politiko vodili taki, ki ne zavajamo javnosti in nekonsistentno trošimo javnega denarja!
Boris Turičnik, podpredsednik OO Zares-nova politika Kamnik
8
14. januar 2010
ZANIMIVOSTI
Kamniški QbÍIKN
Blagoslov konj v Stranjah, na Zduši in v Zgornjem Tuhinju
REZGET KONJ IN ZVOK KOPIT NA ŠTEFANOVO
f '
Sveti Štefan je krščanski svetnik, eden izmed sedmih diakonov prvotne skupnosti v Jeruzalemu in tudi prvi krščanski mučenec. Leta 34 našega štetja je bil obsojen na smrt s kamenjanjem. Sveti Štefan je tudi zavetnik konj, zato na njegov god, 26. decembra, poteka njihov blagoslov. Z blagoslovom konj, kruha ter soli se
Matej Vrankar ima rad konje, ker so to lepe in plemenite živali.
©pela Pirš izhaja iz znane konje-rejske družine.
priporočijo zavetniku sv. Štefanu za zdravje tako konj kot njihovih rejcev in skrbnikov. Tradicija blagoslova konj je znana tudi na Kamniškem.
Na sončno in dokaj mrzlo sobotno dopoldne so po blagoslov v Stranje in na Zdušo svoje konje že šestič prignali tudi člani t.i. Kocjanovega hleva iz Godiča.
Sprevod je na pot krenil preko Godiča, Stahovice in Stranj do cerkve, kjer je bilo zbranih okoli 30 konj. Na prostoru pred cerkvijo jih je pričakalo veliko ljudi in tamkajšnji župnik Anton Prijatelj, ki je konje blagoslovil. Po opravljeni maši so se konjeniki in konji v sprevodu preko Godiča odpravili še na Zdušo, ker je konje blagoslovil še mekinjski župnik Pavel Pibernik, pozdravit pa jih je prišel tudi kamniški župan Tone Smolnikar. Oba blagoslova so pripravili člani Konjeniškega društva Veronika pod budnim očesom predsednika Mihe Bab-nika.
Ta dan pa ni bil poseben le za konje, ki so dobili kar nekaj pri-boljškov več kot navadno, ampak tudi za člane Kocjanovega hleva, saj so jim bila podeljena priznanja Konjeniške zveze Slovenije, in sicer Jahač 1 in Jahač 2. Z njimi posameznik dokazuje osnovno poznavanje dela s konji, jahanja in samostojnega vodenja konj.
Že tradicionalni blagoslov konj
na Štefanovo - letos je bil že 12. po vrsti - pa je potekal v Zgornjem Tuhinju, kjer je župnik Jože Tomšič ob 10. uri daroval sveto mašo po namenu konje-rejcev, blagoslovil sol, po maši pa tudi konje in njihove rejce. Zbrane ljubitelje konj od blizu in daleč je najprej nagovoril Franc Jeglič, predsednik Konjerejske-ga društva Tuhinj, nato kamniški župan Tone Smolnikar, ki se je udeležil vseh dvanajstih prireditev, in Marko Kodra, predsednik KS Tuhinj.
Blagoslovljenih je bilo 41 konj; na nekaterih jezdeci, drugi so bili vpreženi v zapravljivčke, vozove lojtrnike... Tuhinjski konjerejci zelo lepo skrbijo za podmladek, saj svojo ljubezen do konj prenašajo na otroke in vnuke, tako je bilo v sprevodu na vozovih in na
Konjeniki Kocjanovega hleva so se iz Stranj po blagoslov konj odpravili še na Zdušo k Reboljevi graščini.
A Ana Hafner in Anže Romšak sta najmlajša člana Kocjanove-ga hleva, jezdita pa tudi najmlajša konja Benja in Jenny, blagoslova konj sta se udeležila že tretjič. Kot sta dejala, jima je delo s konji hobi, ki mu posvečata proti čas. Blagoslova sta se udeležila, ker jima je všeč tradicija, ki je posvečena blagoslovu živali, s čimer jim izkažemo določeno spoštovanje.
10-letni Matevž Kle-^ men (na sliki z mamico pred cerkvijo v Zg. Tuhinju ob blagoslovu konj) pravi, da bo zagotovo ko-njerejec.
konjih opaziti veliko otrok in mladih jezdecev. Bratranca Špela in Tomaž Pirš, pa Matevž Klemen ter Špela Jeglič (ki letos ni jahala) in Matej Vrankar izhajajo iz znanih konjerejskih družin in zagotovo bo kdo od njih še uspešen konjerejec. Na vprašanje, zakaj ima rad konje, je Matej povedal: »Konji so lepe, prijazne in čiste živali. Rad jih imam, rad jih čistim in zelo rad jezdim.«
Konjerejsko društvo Tuhinj je letos izdalo 12-listni koledar, opremljen s fotografijami z različnih pohodov, slovesnosti in srečanj, ki so se jih tekom leta s konji udeležili njihovi člani. Podarili so ga tudi gostom, ki so se udeležili srečanja v gostilni pri Mežnarju.
Tekst in foto: MARINKA MO©NIK in NINA KLISARIC
Programi ŠOLSKEGA CENTRA RUDOLFA MAISTRA Kamnik
Izbira nadaljnjega izobraževanja je ena od pomembnih prelomnic v življenju posameznika, saj je to odločitev, ki nam zaznamuje prihodnost. Tega se v našem centru zavedamo in upamo, da vam bomo pri odločanju pomagali s koristnimi informadjamL Naše delovanje ni om^eno le na lokalno raven, saj se povezujemo z različnimi šolami in ustanovami v Slovenij i in v evropskih državah. Pestrost programov dijakom omogoča svobodno izbiro in prehajanje med njimi, saj se razlikujejo po vsebini, načinu dela in
Gimnazija omogoča pridobitev široke splošne izobrazbe in je namenjena dijakom, ki nameravajo nadaljevati študij na univerzi. Dijaki izbirajo med štirimi različnimi oddelki, kjer je poglobljeno znanje izbranih snovi, saj naravoslovni oddelek nameni več pozornosti fiziki, kemiji in biologiji; družboslovni oddelek psihologiji, sociologiji in filozofiji; jezikoslovni oddelek pa slovenščini in tujim jezikom.
V prvem letniku v naravoslovnem, jezikovnem in družboslovnem oddelku poteka program po enotnem predmetniku, v višjih letnikih se razlikuje po številu dodatnih ur za posamezno usmeritev.
EVROPSKI ODDELEK
Že šesto leto sodelujemo v projektu Evropski oddelki in ugotavljamo, da projekt pomeni obogatitev za dijake, profesorje in za šolo. Dijaki spoznavajo drugačne metode dela: medpredmetno povezovanje, projektno delo, sopoučevanje učiteljev, izmenjave in sodelovanje z drugimi šolami iz Slovenije in Evrope. V progrćimu so novi predmeti, pouk poteka tudi v tujem jeziku ob prisotnosti naravnega govorca.
Kot uspešna praksa so se pokazali tudi naši večdnevni tematski projektni dnevi izvedeni na različnih koncih Slovenije, kjer nam uspeva slediti načelu: Prijetno s koristnim.
PREDŠOLSKA VZGOJA
v šolskem letu 2010/11 bomo prvič vpisali generacijo dijakov programa Predšolska vzgoja, ki omogoča pridobitev poklica vzgojitelj-ica predšolskih otrok, traja 4 leta in se konča s poklicno maturo. Program sam je zanimiv za vse tiste, ki jih veseli delo z otroki in se želijo zaposliti kot vzgojitelji-ce predšolskih otrokvvrtcih. Nov program prinaša svež veter, zaposlenim pa predstavlja izziv, saj je še kako pomembno, da pripravimo pester, široko zasnovan, ustvarjalen in zanimiv program.
Namen programa je izoblikovati kar najbolj celovito osebnost, ki bo kos nalogam in izzivom pri tako pomembnem in zahtevnem delu, kot je vzgoja otrok v predšolskem obdobju.
EKONOMSKI TEHNIK
v tem šolskem letu smo vpisali dijake v prenovljen program ekonomskega tehnika s strokovnimi moduli, ki so izbirni in obvezni. Obvezni moduli so: poslovni projekti, poslovanje podjetij, ekonomika poslovanja, sodobno gospodarstvo. Naša šola pa nudi 6 izbirnih modulov: finančno poslovanje, materialno poslovanje, komercialno poslovanje, zavarovalne storitve, finančno knjigovodstvo in neposredno trženje. Največji poudarek se namenja vsebinam, ki jih šola oblikuje na željo lokalne skupnosti in podjetij iz okolja.
ôdJHSD
GIMNAZIJA KAMNIK L^J^I EKONOMSKO IZOBRAŽEVANJE
Več informacij o Šolskem centru Rudolfa Maistra boste izvedeli na INFORMATIVNIH DNEVIH v petek, 12.2„ ob 9. in 15. uri ter v soboto, 13.2.2010, ob 9. uri. Iger boste lahko pokukali v naše učilnice in se pogovorili z našimi dijaki in profesorji. Pokličete nas lahko na telefonsko št. 01830 32 00 ali obiščete našo spletno stran www.sc-rm.net.
MATURITETNI TEČAJ
že peto leto v obliki rednega pouka izvajamo enoletni maturitetni tečaj, v katerem se dijaki z opravljeno poklicno maturo, zaključnim izpitom aU nedokončanim gimnazijskim programom pripravljajo na splošno maturo.
Vpis 2010/2011
Za šolsko leto 2010/11 v okviru Gimnazije načrtujemo vpis v štiri oddelke splošne gimnazije in enega evropskega. Na Srednji ekonomski šoli pa vpis v prvi letnik v programu predšolske vzgoje 32 dijakov ter v programu ekonomski tehnik vpis v dveh oddelkih, to je 56 dijakov. Novost je tudi, da bomo v ekonomskem tehniku daU prednost dijakom športnikom, saj verjamemo, da so dijaki tudi ob naporni športni obremenjenosti lahko uspešni, če jim šola nudi primerno prilagojen urnik ter prilagoditve pouka.
Pouk poteka v dopoldanskem času od 7.50 do 14.05. Za prehrano v šoli skrbi šolska kuhinja, ki pripravlja maUce in kosila. V eni najbolje založenih šolskih knjižnic si vsi dijaki lahko izposodijo učbenike preko učbeniškega sklada.
V bližini šole sta avtobusna in železniška postaja, prometne povezave z vseh strani pa so ugodne.
ZIMA, ZIMA BELA
14. januar 2010
O zimskih radostih in nevšečnostih
Sneg razveselil večino Kamničanov
Po obetavnem začetku »snežne sezone« v kamniški občini, ko je tretje novembrsko sneženje še pred uradnim, koledarskim začetkom zime pobelilo Tuhinjsko dolino, smo se Kamničani nadejali snega za božično-novoletne praznike. Žal so bili ti.
kljub željam številnih, deževni, a na srečo vsaj ne poplavni.
ekai <
po praznikih. To pa ni bilo le skromno sneženje, snežinke
Težko pričakovani sneg smo z zamudo dočakali le nekm dni
Ke so
padale in padale in snežna odeja se je zlasti na drugi januarski petek in soboto hitro debelila. V zelo kratkem času so kamniški travniki, drevesa, hiše in ceste imeli vsaj dvajset centimetrov debelo snežno odejo.
Kot običajno so se ljudje na cestah, pločnikih, dvoriščih, parkiriščih razbui^ali nad najboljšim policajem za umirjanje prometa, v mislih in na glas Idicali domnevano »zaspali plug«, ki niti ob tretji uri popoldan ni uspel najti zasneženega praga njihovega doma. Pri tem so seveda spregledali, da je sneg padal povsod, da je bilo sneženje zelo intenzivno, da obstajajo pravila o pluženju cest in drugih javnih površin, ki jih je v občini Kamnik več kot tisoč kilometrov, in da je na terenu v resnici ves čas delala pridna plužna ekipa.
Več kot tistih, ki so nergali, pa je bilo tistih, ki so se snega razveselili. Seveda so na prvem mestu iskrive otroške oči, takoj za njimi pa sledijo njihovi starši, stari starši in drugi, ki so odmetavanje snega ali snežne radosti izkoristili za prijetno druženje s prijatelji, znanci, sosedi, za rekreacijo ali za obujanje spominov na čase, ko je bilo več snega.
O januarski snežni akciji Komunalnega podjetja Kamnik d.d., ki opravlja zimsko službo v naši občini, smo povprašali direktorja Bojana Klemna, v snežnem veselju in tegobah pa smo ujeli nekaj naključnih Kamničanov.
Bojan Klemen, direktor Komunalnega podjetja Kamnik d.d.: »Zimska služba v letu 2010 se aktivno izvaja že od 4. januarja. Intenzivno sneženje na drugi januarski petek in soboto, ko je na celotnem območju občine Kamnik v 24 urah zapadlo med 21 in 25 cm snega, v obeh dneh skupaj pa 30-35 cm, je zahtevalo izvedbo obsežne akcije služb, ki izvajajo »zimsko službo«. V petek v dopoldanskih urah se je izvajalo preventivno posipanje asfaltnih cest, ki je v nadaljevanju akcije omogočilo, da se ob intenzivnih padavinah v popoldanskih urah v petek in nočnih urah na soboto ni pričela ustvarjati tako imenovana »snežna deska«. V zgodnjih popoldanskih urah je bilo zaradi obilnih snežnih padavin potrebno pristopiti k pluženju lokalnih cest in javnih poti po prioritetah, kot so le-te določene v izvedbenem programu zimske službe. Aktivne so bile vse razpoložljive plužne skupine KPK d.d., kot tudi vsi kooperanti, ki pogodbeno izvajajo pluženje posameznih cest. Plužne skupine so do sobotnih jutranjih ur zagotavljale minimalno prevoznost javnih cest in lokalnih poti. Po krajšem obdobju brez sneženja je v jutranjih urah sneg ponovno pričel nale-tavati, vendar količina padavin niti približno ni bila enaka petkovim. Zato je bilo v soboto na območju celotne občine izvajano pluženje in odvažanje snega s površin prometnih pasov (širjenje vozišč) ter čiščenje vitalnih peščevih površin in parkirišč, deloma se je izvajalo čiščenje pločnikov. Akcija se je s čiščenjem pločnikov in parkirnih površin, z odvozom snega z območja ožjega mestnega jedra in varnih šolskih poti nadaljevala tudi v nedeljo. Skupno je v zimski akciji med 4. in 12. januarjem sodelovalo 62 plužnih skupin, poleg pluženja pa se je izvajalo tudi intenzivno posipanje vozišč. Spluženo in posuto je bilo 1040 km cest in očiščeno približno 65.000 m^ javnih površin na področju celotne občine, pri čemer državne ceste niso upoštevane.«
Lado Slabšak
Sneg odmetavam iz veselja. To je zame užitek. Res pa je, da se pri tem opravilu vsako leto srečujemo isti sosedje. Veseli smo, če se nam pridružil kdo nov. Želim si, da bi zapadlo vsaj še pol metra snega, da bi se obdržal vse do februarja in da bi se tako lahko še večkrat na podoben način rekreirali in družili.
AsadAlilovič
Čiščenje avtomobila sicer ni ravno moj največji užitek in gotovo takega mnenja nimam le jaz. Je pa to izvrstna rekreacija, če človek takrat nima službenih in drugih obveznosti. Ker je danes sobota, ki je za večino nede-lavna, smo se pred blokom srečali z več sosedi, delo bo hitreje opravljeno in še zabavamo se. Ker imam še majhne otroke in je sneg za njih nekaj novega, že vsi komaj čakamo tistih pravih zimskih radosti.
Zasetina pslUolo^ ordiirF'n	-ji^ipib^r.i^i-r»
■ AnaâïnikHorvai	-^J-^TZZ:::'
■	iMjtmiiuť-ýjuiiijfc iim^h	^^^
TIImÉiII ■ iliM mfc'lkfta Bii^	^ ? '
HfclB^HM lÉlMÉ^^ iy ftBMIlriđm '	^
^fTHtranti m^^fiMilavb iiii riiiiÉiHti i iii'i

Vesna Jane
Sneg imam rada že od otroštva, zato mi odmetavanje snega ne predstavlja nikakršne težave. To rada počnem. Ne samo zaradi svojega veselje, temveč tudi zaradi drugih. Predvsem zaradi otrok in starejših se mi zdi prav, da očistim tudi pločnik.
Stanovalci Steletove ceste 3 in 5
Ko zapade toliko snega, se moramo za hitro in dobro opravljeno delo pred blokom in na parkirišču zbrati z več sosedi. Pridemo moški, ženske, otroci in vsi pomagamo ter se trudimo po svojih najboljših močeh. Rekreacija in druženje na snegu sta koristna in zabavna. Lepo se imamo. Kakšno nagrado si bomo prislužili za

Maja in Monika, naključni pohodnici
Pohodniki na Stari grad in Špico smo v Mlinčkovem gaju postavili snežaka. Kljub mrazu in že povsem otrplih rok je zrasel snežak, ki gaje mala dupliškapo-hodnica, glavna avtorica snežaka, poimenovala Ušesko. Snežak, ki ima res velika ušesa, je od po-hodnikov v roke kaj kmalu prejel tudi karto za na Veliko planino.

031 Î13 531- luww »nawuri« m«	[Tie
nega. Ker sva bila nad zasneženim vzponom zelo navdušena, sva se tudi danes odločila zagristi v hrib. Stari grad oz. ©pica sta priljubljeni pohodniški točki, tako da je pot sedaj že zelo dobro utrjena. Čeprav danes kot pohodnika, ki vsaj 150-krat v letu prideva na vrh Starega gradu, izgledava nekoliko nepripravljena oz. manj primerno obuta, nama ne drsi.
Edita Kiralj s hčerko
Otroci so komaj čakali, da bo zapadel sneg. Prazniki so bili žal bolj kisli, sedaj pa lahko uživajo zimske radosti. S smukci, sanmi in drugimi zimskimi rekviziti se sprehodimo kar do najbližjega hriba, nikamor se ne vozimo in super se imamo.
Anica Justinek
Sneg odmetavam zelo rada. Namesto da hodim v fitnes in ker na Stari grad sedaj ne
opravljeno delo, pa še ne vemo, moramo počakati na odločitev našega hišnika. Če že nič drugega, konec vedno krasi delo.
Nadja Lenart in Arh
V družini imamo radi sneg, tako da gremo ven, če se le da. Sneg na pločnikih in cestah ni ovira za sprehod z otroškim vozičkom. Če je spluženo ali če je vsaj vhod na pločnik dobro očiščen, vožnja z vozičkom ne povzroča nikakršnih težav. Res pa je, da so deli, ko se premikamo malo počasneje in težje. Vsekakor pa je vožnja z otroškim vozičkom prijetnejša in bolj mirna od zimske vožnje avtomobilov po zasneženih, nespluženih cestah.
Stanovalci Ljubljanske ceste
Snežaka, ki je na eni strani ženska, na drugi moški, smo skupaj izdelovali starši in otroci. Glavni akter, poleg otrok, je bil Jure. Celotno delo, pri katerem smo se zelo zabavali, je trajalo dobri dve uri. Med
rastjo snežaka smo se greli s kuhanim vinom. Prijetno druženje se nadaljuje še zdaj, ko popravljamo nepravilnosti, ki so tekom noči nastale oz. izginile z ženskega dela našega »snežaka-snežke«.
K snežaku so se veselo stisnili otroci »avtorjev« te snežne zanimivosti: Tine, Miha, Maša in Sara.
morem, se rekreiram na ta način. Ker cele dneve sedim v pisarni, mi sneg na avtomobilu in rekreacija pri odmetavanju in čiščenju avtomobila pozimi res naredi veliko veselje. Za nagrado po opravljenem delu si bom tokrat privoščila vroč čaj z rumom in toplo prho. Pri tem delu me moti le ena stvar. Četudi sčistim celotno parkirišče ob cesti, mi tovornjak ob pluženju veliko snega nanosi nazaj in tako povzroči dodatno delo.
Žiga in Robert
Zelo lepo je, ker je zapadlo toliko snega. V nasprotju s prometnimi nevšečnostmi, ki jih povzroči sneg, je tovrstna snežna aktivnost prav prijetna. Uživajo otroci, skupaj z njimi pa tudi starši. Že majhen hribček snega naredi otrokom neizmerno veselje.
Živa in Hana
V soboto se je na dvorišču pred stanovanjskimi bloki »soseske Mali grad« zbralo veliko staršev in otrok. Toliko novega snega jim je res naredilo veliko veselja! Med prijetnimi pogovori starejših so otroci ob pomoči odraslih gradili igluje, hribčke, se kepali in valjali po snegu. Snežni »kompleks« se je širil ob pitju toplega čaja, sadove tega dela pa sedaj koristimo vsi.
KATJA TROTOŠEK

WW.
Neke noči jo bo Ušesko pobrisal tja gor in si s tem podaljšal svoje življenje...
Ermin Ličina in Džemal Kočan
Že takoj, ko je zapadel sneg, sva se verjetno prva ali med prvimi s prijateljem povzpela na kamniški Stari grad. Gaženje po še povsem svežem snegu, je res nekaj poseb-
Dober tek!
v naši restavraciji odslej
tudi Steak house in odlična
nedeljska kosila.	^

T +386 1 830 31 00 F +386 1 830 31 23 E info@hotelkamnik.si www.hotelkamnik.si
hotel**** Malograjski dvor
Since-I^SO
10
14. januar 2010
MED MLAD
Kamniški ObČAN
PROSTOVOLJCI V BOŽIČNO NOVOLETNI AKCIJI ZDRUŽILI MOČI
V mesecu decembru smo bili prostovoljci in prostovoljke iz kamniške občine zelo aktivni. Tako je društvo VARIUS Kamnik - Društvo za socialno pomoč in pomoč socialno izključenim, ki deluje od marca 2009, v sodelovanju s Centrom za socialno delo Kamnik in VVZ Antona Medveda organiziralo akcijo »NAM PA NI VSEENO - ZBIRAJMO IGRAČKE«, s katero so spodbudili otroke, da igrače, ki jih ne potrebujejo več, podarijo otrokom, ki igrač iz najrazličnejših razlogov nimajo. Igrače so nato članice društva razdelile med otroke.
Mladi prostovoljci in prostovoljke iz Stranj delujejo že peto leto in jih je danes skupaj že
62, delujejo pa v treh skupinah. V mesecu decembru so imeli poleg rednih delavnic v šoli še delavnice v CIRIUS-u: s prijatelji s posebnimi potrebami so ob druženju izdelovali novoletne voščilnice in angelčke ter ob praznovanju mednarodnega dneva invalidov pekli medenjake. 5. decembra, na mednarodni dan prostovoljstva, pa so gostovali v sobotni radijski oddaji RTV Slovenija na temo prostovoljstva.
Božično - novoletni prazniki so namenjeni srečevanju družin in tistih, ki so si blizu, mi pa smo na to gledali še malo drugače. Vsi smo člani družbe, kjer živimo in delamo in vsi se čutimo družbeno odgovorne. Zato smo
Gospa Anica Cvrle je prostovoljce Marušo, Majo in Martino vzpodbudila s pozitivno življenjsko energijo.
NA O© TOMA BREJCA
NOVOLETNI KONCERT KLJUB SNEGU IN POLEDICI
se pobudniki akcije: Brane Golubovic, Martina Ozimek, Sandra Žumer in Anja Koželj
povezali z željo, da približamo in polepšamo praznični utrip vsaj nekaterim ostarelim in ljudem s posebnimi potrebami, ki so brez zadostnih materialnih dobrin, šibkega zdravja ali so celo brez stika z okolico, saj se zavedamo, da ostareli in drugi ljudje s posebnimi potrebami potrebujejo našo podporo. Tako so članice društva VARIUS Kamnik s pomočjo donatorjev pripravile osnovne pakete s hrano in oblačili, mladi prostovoljci OŠ Stranje pa so pod mentorstvom Martine Ozimek pripravili manjša darila in novoletne okraske za domove vseh, ki smo jih obiskali. Marjana Berlec iz Društva upokojencev Kamnik nam je pomagala pri izboru osemnajstih obiskanih in se nam tudi pridružila pri obiskih. Podžupan Brane Golubovič je za akcijo doniral svoja sredstva in se nam tudi pridružil pri obiskih.
Prostovoljci smo preko akcije spoznali življenja, drugačna od naših, učili smo se sprejemanja drugačnosti, akcija je prispevala k spreminjanju sodelujočih v boljše ljudi; je vzgoja vseh za medgeneracijski dialog in dejavno življenje, je zelo dober občutek, ki te spremlja še dolgo po opravljenih obiskih! Nenazadnje je ta akcija tudi začetek transfor-mativnega učenja, ki je odprto za inovativno mladostniško in medgeneracijsko edukacijo s komunikacijo, in neformalna oblika pridobivanja znanja za trajnostni razvoj. Prostovoljci smo bili deležni mnogih lepih besed, iskrivih oči, trdnih stiskov rok, pa tudi s čajem, sokom ali kavo smo bili postreženi.
Zavedamo se, da nikogar ne moremo prisiliti, da postane prostovoljec, lahko pa mlade
motiviramo, da začnejo s prostovoljnim delom. Prostovoljno delo daje možnosti, da mladi spoznajo in oblikujejo sami sebe, se učijo veščin in znanj, ki jim bodo prišli prav v življenju in nenazadnje pomagajo drugim in s tem bogatijo kulturo in socialni kapital družbe.
Brane Golubovic, ki je tudi kamniški podžupan, je ob zaključku akcije povedal, da je sodeloval že pri marsikateri dobrodelni akciji, a je bila ta nekaj posebnega, saj so moči združile tri generacije: mlada, srednja in starejša in dobili smo akcijo z mladostno energijo, ki jo dopolnjujejo modrost in izkušnje starejših in pomoč srednje generacije. »Slišali smo veliko pretresljivih zgodb, a obenem videli, da se s pozitivnim pogledom na svet da premagati marsikaj in to je bila zame najpomembnejša izkušnja in verjamem, da tudi za vse mlade prostovoljce, ki so se srečali z modrostjo in optimizmom starejše generacije. Seveda pa sem bil ponovno navdušen nad dejstvom, da obstajajo mladi ljudje, ki svoj prosti čas in znanje namenijo za dobra dela, obenem pa preko druženja odkrivajo sami sebe in druge ter si s tem gradijo svojo osebnost.«.
Marjana Berlec iz Društva upokojencev Kamnik pravi:« skupna božično-novoletna akcija je bila zelo uspešna. Vsi starostniki, ki smo jih obiskali, so bili zelo veseli, saj smo jim polepšali praznike. Take akcije bi morali še ponoviti in morebiti delo z mladimi prostovoljci še razširiti na druge osnovne šole v kamniški občini.«
Vsi sodelujoči smo se strinjali, da je takšno sodelovanje, tako po strokovni kot po človeški plati, odlično in je nenadomestljiv vir znanja za vse sodelujoče. Vsako-
V četrtek, 17. decembra, nas tudi poledica in sneg nista ustavila, da ne bi pripravili novoletnega koncerta. Naša telovadnica je bila skoraj prepolna, obiskal nas je podžupan Brane Golubovič, med nami je bilo tudi nekaj bivših učencev ter uslužbencev šole. Program so spremljali glasovi šolskih pevskih zborov pod vodstvom Mateje Kališnik. Najmlajši so priklicali tudi Božička, ki je prišel s svojim zvestim Rudijem. Darila sta pripeljala kar v samokolnici, vendar se je pojavila težava. Dveh naslovnikov ni bilo, pri tretjem pa se je Božiček zmotil. S klasičnim baletom se nam je predstavila Manca Černila. Učenci 5. razreda so pod budnim očesom Mateje Kališnik in Romane Zore pripravili muzikal Moje pesmi, moje sanje, povezovalce programa pa je vodila učiteljica slovenščine Katarina Zore, ki je pripravila tudi vezno besedilo.
Upam, da je bil koncert všeč vsem obiskovalcem in da boste drugo leto prišli še drugi - kljub poledici in snegu.
Matic Maček, 7.b
gar se dotakne dejanje ali vsaj dobra misel, če že ne nasmeh. Predvsem je združenost generacij bogastvo dobrih praks in humorja, ki je potreben, da si nastavimo ogledalo, kjer se vidi, da je človek izjemno bitje. Tako dobimo odgovore, da nismo zoprni starci, da
nismo problematični otroci, da nismo vsevedni odrasli - ampak smo odprti za inovativno mladostniško in medgeneracijsko edukacijo s komunikacijo!
Martina Ozimek, dipl. soc. del. OŠ Stranje
AKCIJA »NAM PA NI VSEENO - ZBIRAJMO IGRAČKE«
TUDI OTROCI IMAJO ČUT ZA SOLIDARNOST
Akcija »NAM PA NI VSEENO - ZBIRAJMO IGRAČKE«, ki jo je organiziralo društvo VARIUS Kamnik v sodelovanju s Centrom za socialno delo Kamnik in VVZ Antona Medveda Kamnik, se je uspešno zaključila. V obdobju od 23. novembra do 3. decembra so otroci v vseh enotah vrtca v občini Kamnik zbirali igrače, ki jih ne potrebujejo več in bi jih radi podarili svojim vrstnikom. Odziv je bil presenetljiv, saj so otroci in starši pokazali veliko zanimanje.
Z akcijo smo želeli spodbuditi otroke, da igrače, ki jih ne potrebujejo več, podarijo otrokom, ki igrač iz najrazličnejših razlogov nimajo. Otroci s tem razvijajo čut za soljudi in občutek solidarnosti ter tako pomagajo drugim.
Iz zbranih igrač smo članice društva VARIUS Kamnik in prostovoljke Centra za socialno delo Kamnik oblikovale pakete za otroke različnih starosti in jih do božiča razdelile. Z akcijo »Nam pa ni vseeno - zbirajmo igračke« smo obdarili 53 otrok.
Za sodelovanje in angažiranost se zahvaljujemo VVZ Antona Medveda Kamnik in Centru za socialno delo Kamnik. Zahvaljujemo se tudi vsem otrokom in staršem, ki ste pripomogli, da je akcija uspela. Hvala vsem!
Društvo VARIUS Kamnik
SODELOVANJE PODRUŽNIČNE ©OLE SELA S KRAJEVNO SKUPNOSTJO
Sodelovanje s krajevno skupnostjo Sela poteka že vrsto let v prijetnem vzdušju. Vsako leto smo za sodelovanje nagrajeni in tako je bilo tudi v letu 2009. Posebno smo se razveselili Orffovih instrumentov. Dobili smo melodične in ritmične instrumente. Z njimi ustvarjamo glasbene spremljave, uporabimo jih pri slovenščini, matematiki, športni vzgoji. Vsi moramo usvojiti znanje na ritmičnih instrumentih, nekateri sošolci pa že obvladajo tudi melodične. Kadarkoli je na urniku glasbena vzgoja, se je vsi veselimo, ker želimo igrati na nove instrumente. Najbolj so nam všeč zato, ker nanje nismo še nikoli igrali. Zelo smo hvaležni krajevni skupnosti Sela. Posebej se zahvaljujemo gospodu predsedniku Milanu Hribarju, ker tako srčno in z veseljem prihaja na našo šolo. Z veseljem bomo še naprej pridno nastopali na njihovih in naših prireditvah.
Učenci 3. in 4. razreda podružnične šole Sela
RAČUNOVODSKE STORITVE
za družbe, s.p. in društva
PRVI MESEC BREZPLAČNO
Peter Prodnik s prostovoljci: Brane, Anja, Sandra, Nina, Martina, Maruša.
MIBOS d.o.o. Zikova ul. 4, Kamnik
e-mail: mibos@volja.net tel.: 01/831-45-15, 031/305-451
Na podružnični šoli Vranja Peč
Obiskal nas je LEO Božiček
Minil je mesec december in z njim leto 2009. Ze smo zakorakali v novo leto, ki odpira svoja vrata, ne vemo pa, kaj se skriva za njimi. Upamo, da nas ne bo razočaralo.
Leto, ki je za nami, nas je presenetilo z obiskom Božička dobrodelnega LEO kluba Kamnik. To je klub, ki z različnimi akcijami pomaga tistim, ki so pomoči potrebni. Prepričani so, da lahko že majhna pozornost nekoga zelo osreči. Njihova uspešnost je v veliki meri odvisna od sodelovanja ljudi, ki imajo čut za sočloveka.
Ko smo izvedeli, da člani kluba nameravajo osrečiti nas, učence podružnične šole Vranja Peč, smo jih nestrpno pričakovali. Spraševali smo se, zakaj so izbrali za obdaritev prav nas. Odgovor smo poiskali kar sami. Najbrž tudi zato, ker radi s svojimi dramskimi nastopi razveseljujemo starše, prebivalce našega kraja in tudi v mestu Kamnik radi nastopamo na prireditvah. Njihovo darilo naj bi bila spodbuda za naše nadaljnje kulturno udejstvovanje.
V minulem letu, 17. decembra, smo se na centralni šoli Frana Albrehta s svojo »igrico« srečali z upokojenci, ki so nas nagradili z navdušenim aplavzom. Prav tako so nas bili dan pozneje veseli starši, ki smo se jim predstavili na naši šoli. Redni gostje pa smo v CIRIUS-u, kjer nas vedno z veseljem sprejmejo.
Na podružnični šoli Vranja Peč nas je štirinajst učencev in vsakega posebej je Božiček LEO kluba Kamnik v sredo, 23. decembra, obdaril z vrečo daril, v kateri so bila sladka presenečenja, družabne igrice, šolski pripomočki, igrače in nogavičke. Zelo smo bili veseli in nismo mogli skriti navdušenja, ko smo odvijali darila.
Res je, dragi Leoti, znate osrečevati ljudi, predvsem pa jim pomagati. To smo občutili tudi vranjepeški učenci, ko ste nas izbrali za božično obdaritev. Hvala Vam!
Učenci in učiteljici podružnične šole Vranja Peč
Mladi gasilci po nova spoznanja na Brnik
V našem PGD Kamniška Bistrica se dobro zavedamo, da je društvo brez podmladka tako kot drevo brez korenin, zato se trudimo našim mladim gasilcem približati gasilstvo na čimbolj zabaven in obenem poučen način. Z namenom, da pridobimo novo izkušnjo, smo se z našim gasilskim podmladkom novembrsko soboto odpravili na letališče Jožeta Pučnika na Brnik, da si ogledamo njihovo gasilsko brigado. Prijazni zaposleni so nam z veseljem predstavili njihovo orodje in vozni park ter nam opisali njihove vsakdanje delovne naloge ter povedali kako poteka reševanje v primeru nesreče. Za konec pa so nas z avtobusom popeljali še po letališki stezi. Pri tem smo bili tudi priča vzletu letala in vaji gorskih reševalcev s psi in helikopterji. Prijeten dan smo zaključili ob druženju na slastni pici.
NA POMOČ!
ROMANA PRISTOVNIK
BISERNI IN ZLATI ZAKONSKI PARI
Mesec december bo ostal v prijetnem spominu ne le slavljencem ampak tudi društvenim delavcem, ki so se srečali z njimi. Srečanje je bilo posebno že zato, ker še nikdar nismo imeli toliko slavljencev. V letu 2009 je bilo 43 jubilantov, od tega kar šest bisernih parov.
Na sprejemu 11. decembra je bilo prisotnih 17 parov, ki so zakonsko zvezo sklenili v drugi polovici leta, od tega trije biserni pari z zakonskim »stažem« 60 let in 14 zlatih zakonskih parov s kar pol stoletja skupnega življenja.
V društvenih prostorih restavracije »Marjanca« so člani društva pripravili zanimiv program. Ljudske pevke Predice so slavljencem zapele pesmi z vsebinami ljudskega izročila, folklorna skupina je zaplesala več spletov, Jože Jagodic je raztegnil meh svoje harmonike. Sprejema se je udeležil tudi župan Tone Smolnikar, ki se redno odziva na društvena povabila, tovrstne akcije pa Občina Kamnik tudi ma-
socialno-zdravstvene komisije društva Marjana Berlec in sodelavki Julka Polak in Mojca Mlinar so slavljencem izročile posebne diplome, darilca in cvetje.
BISERNI ZAKONSKI PARI:
ANA IN GABRIJEL DJURA-ŠEVIČ iz Kamnika, Ul. J. Alešovca 7, sta se poročila 19.11.1949. Oba sta člana DU Kamnik od leta 1987. Ana je rojena 20.2.1930, Gabrijel pa 25.12.1923. Dobila sta dva otroka, rodile pa so se že štiri vnukinje in trije pravnuki. Zaposlena sta bila polno delovno dobo v Me-nini in Avtoservisu v Domžalah. Zdravje je letom primerno, prvo srečanje je bilo na udarniškem delu. Sedaj se ukvarjata z gospodinjstvom, vrtom, rožicami. Pravita, da sta bila še posebej srečna ob rojstvu otrok.
JOŽEFA IN FRANC DOLIN-ŠEK sta doma na Studencah 12.
drugimi kmečkimi opravili. Zelo vesela sta bila rojstva svojih otrok in seveda vnukov in pravnukov.
MAGDALENA IN KAREL PIRC iz Kamnika, Slatnarjeva ulica 23, sta poroko sklenila 31.12.1949, člana DU sta od leta 1995. Magdalena se je rodila 14.3.1931, Karel pa 3.9.1926. Dobila sta dva otroka, tri vnukinje in tri pravnuke. Z zdravjem sta srednje zadovoljna. Magdalena je bila zaposlena v Svilanitu, Karel pa v Titanu. Seznanila sta se v Titanu, njuno sedanje delo je usmerjeno v gospodinjstvo, delo na vrtu, gojita rožice, najbolj srečna sta bila ob rojstvu sinov.
ZLATI ZAKONSKI PARI
IVANKA IN FRANC GALIN iz
Stahovice, Kališe 5 a, sta zakonsko zvezo sklenila 7.11.1959. Ivanka je rojena 23.6.1935, 30 let je bila zaposlena v Titanu in je članica DU od 1989. leta. Franc je rojen
terialno podira. Ob tej priložnosti se je župan spomnil tudi obolelega Boža Matičiča, kulturnega ustvarjalca v društvu upokojencev. Slav-ljence je pozdravil, jim čestital za uspešno prehojeno zakonsko pot in vsem zaželel še veliko let zdravega življenja. Slavljence je pozdravil tudi predsednik društva upokojencev France Smolnikar in jim čestital ter zaželel vse lepo v nadaljnjem življenju. Kulturni program se je zaključil s skupnim plesom in pesmijo. Predsednica
Poročila stase 15.10.1949. Vzako-nu so se jima rodili štirje otroci Imata pa že 6 vnukov in 11 pra vnukov. Jožefa, rojena 15.3.1926 je članica DU je od 1997. leta Franc, rojen 19.2.1926, pa se je v društvo včlanil 1985. leta. Z zdrav jem sta kar zadovoljna in upata da ne bo slabše. Srečevala sta se na vasi. Jožefa je bila doma za gospodinjo in je skrbela za otroke, Franc pa je bil zaposlen 40 let v Rudniku kaolina v Črni. Ukvarjata se z gospodinjskimi deli, vrtom in
Zlatoporočenci (z leve): Rostan, Rihter, Slapnik, Stele in Tratnik.
Društvo upokojencev Kamnik
M
leli vsem upokojenkam in upokojencem prijazno leto 2010, bogato z zdravjem, srečo in prijetnimi trenutki.
leta. V skupnem življenju se jima je rodila hčerka, imata pa tudi dva vnuka. Srečala sta se v samskem bloku. V prostem času, zlasti pozimi, se Terezija ukvarja s šivanjem, Jože pa rad bere. Oba z veseljem delata na vrtu in gojita cvetje.
ANICA IN JOŽE MAKSE iz Go-diča 65 g sta se poročila 29.8.1959. Anica se je rodila 10.8.1940, Jože
Zaupata nam, da sta se seznanila v kavarni v Kamniku, vesela sta bila rojstva otrok in vnukov.
Jožefa in matej slapnik
z županjih njiv 32 a, Stahovica, sta stopila v zakon 21.11.1959. V skupnem življenju sta dobila tri otroke, rodilo pa se je že šest vnukov. Jožefa se je rodila 12.11.1935, zaposlena je bila v KlK-u 35 let.
V zakonski zvezi sta se jima rodila dva otroka, sledijo pa tudi trije vnuki. Seznanila sta se na sankanju in smučanju, danes se še vedno dobro počutita. Oba sta postala člana DU leta 1994. V prostem času se ukvarjata z gospodinjskimi deli, nabirata gobe, zanima ju vrt. Ukvarjata se z vnuki, vozita jih na trening triatlona in lokostrelstva.
Zlatoporočenci (z leve): Makše, Kregar, Matjaž, Galin in Maček.
pa 9.3.1939. Oba sta bila zaposlena v KlK-u in sta člana DU od leta 1994. V zakonu sta dobila dva otroka in tudi dva vnuka, ki sta jih bila zelo vesela. Nad zdravjem se ne pritožujeta, srečala pa sta se na vasi. Sedaj se ukvarjata z gospodinjstvom, rešujeta križanke in obdelujeta vrt.
MAGDALENA IN KLEMEN MATJAŽ iz Zagorice 12 a, Stahovica, stav zakon stopila 26.11.1959. Magdalena je rojena 18.4.1943, zaposlena je bila v Titanu in Tovar-
članica DU je od leta 1980. Matej je rojen 22.7.1933, v Kaolinu je bil zaposlen 40 let, član DU pa je postal 1986. Prva njuna srečanja so bila v Kaolinu v Crni, danes pa rada vrtnarita, nadvse sta bila vesela otrok.
FRANČIŠKA IN IVAN STELE iz Košiš 5 sta zakonsko zvezo sklenila 16.5.1959 in v zakonu dobila dva otroka, imata tudi že pet vnukov in dva pravnuka. Oba sta bila zaposlena v KIK-u in sta člana DU od leta 1986. Frančiška je rojena
MARJETA IN JOŽE ZORE iz
Kamnika, Žebljarska 15, sta se poročila 7.2.1959, v zakonu sta dobila otroka in imata že dva vnuka. Marjeta se je rodila 8.7.1937, zaposlena je bila v Uslugi. Jože je rojen 7.2.1934 in je bil zaposlen v Titanu. V DU sta se včlanila 1995. leta, zdravstveno stanje, kot pravita, je slabo. Prva srečanja so bila v službi. Sedaj opravljata razna domača opravila in obdelujeta vrt. Jožeta zaposluje tudi psička.
JULIJANA IN FRANC ŽURBI
Biserni zakonski pari s 60 leti skupnega zakonskega življenja (z leve): Ana in Gabrijel Djuraševič, Magdalena in Karel Pire, Franc in Jožefa Dolinšek.
12.3.1934, zaposlen je bil 40 let v Kaolinu in Stolu, član DU je od leta 1991. Zdravje jima služi bolj za silo. Imata dva sinova in dve vnukinji. Prva srečanja so bila pri sorodniku, zelo pa sta bila vesela vselitve v novo hišo. Še vedno se rada ukvarjata z gospodinjstvom in kmetijskimi deli.
ILKA IN JOŽE KREGAR iz Sp. Stranj 4 sta poročena od 29.8.1959. Tilka se je rodila 3.3.1939, članica DU je od 1981. leta, zaposlena je bila v Utoku, Jože je rojen 6.8.19-
Zlati zakonski pari (z leve): Vrhovnik, Zore, Trpotec, Žurbi
35, v DU je včlanjen od leta 1992, zaposlen pa je bil v Calcitu. V zakonu sta dobila dva otroka in štiri vnuke. Z zdravjem nista najbolj zadovoljna. Ukvarjata se z gospodinjstvom, rešujeta križanke, nabirata gobe in delata na vrtu. Zelo sta bila vesela rojstva otrok in vnukov.
TEREZIJA IN JOŽE MAČEK s Perovega 12 b, Kamnik, sta poročena od 2.8.1959. Terezija se je rodila 6.3.1936, zaposlena je bila 36 let v Titanu. Jože je rojen 23.11.1933 in je bil zaposlen v Titanu 40 let, v DU sta včlanjena od 1991.
ni gumbov, članica DU je od leta 1996, ukvarja pa se z gospodinjstvom in ročnimi deli. Klemen je rojen 21.11.1933, zaposlen je bil v različnih delovnih organizacijah. V prostem času se ukvarja z rez-barjenjem. Spoznala pa sta se na veselici v Crni. Imata otroka, dva vnuka in pravnuka. Zdravstveno sta kar v redu. Med srečen dogodek štejeta vselitev v hišo.
MARIJA IN JANEZ RIHTAR iz Šmarce, Gornji log 25. Poročena sta od 10.10.1959. Marija je rojena 19.1.1936, zaposlena je bila v Svitu, počuti se dobro, v DU je včlanjena od 1983. leta. Janez se je rodil 4.9.1934, zdravja ni najboljšega, zaposlen je bil v Stolu, član DU pa je od leta 1990. Srečala sta se na mladinskih igrah. V zakonu sta dobila dva otroka in imata dva vnuka. Sedaj se ukvarjata z vrtnarjenjem.
ZDENKA IN JANEZ (IVO) ROSTAN iz Kamnika, Ljubljanska 3b, sta se poročila 19.9.1959, rodili so se jima trije otroci in imata tri vnuke. Zdenka je rojena 7.11.1930, zaposlena je bila v Trivalu 35 let, članica DU je od 1983. leta, sedaj opravlja gospodinjska in ročna dela. Janez je rojen 17.5.1934, zaposlen je bil pri očetu in v Alpremu, član DU je od leta 1992. Zdravje je letom primerno, da le ne bi bilo slabše, pravita. Janez se v prostem času ukvarja s smučanjem, veliko pa s pohodništvom in planinarjenjem.
2.4.1939, Ivan pa 16.5.1932. Srečala sta se doma na vasi, ukvarjata se z deli doma, rada vrtnarita, vesela sta bila rojstva otrok.
LJUDMILA IN IVAN TRATNIK iz Mekinj, Pot na Jeranovo 19, sta se poročila 17.10.1959. Ljudmila se je rodila 18.9.1934, zaposlena je bila polno delovno dobo v Svilanitu. Ivan je bil rojen 27.10.1934, zaposlen v Titanu s polno delovno dobo. V skupnem življenju sta dobila dva otroka, imata tudi štiri vnuke. Oba sta se včlanila v DU 1992. leta. Zaupala sta nam, da sta se prvič srečala na veselici v Lazah. Sedaj se ukvarjata z delom na vrtu, gospodinjstvom in rejo malih živali. Veliko sta bila na pohodih in obiskih v gorah. Srečna sta bila ob vselitvi v novo hišo in rojstvu otrok.
MIHAELA IN FRANC TRPOTEC iz Sp. Stranj 26 sta se poročila 19.9.1959. Mihaela se je rodila 6.10.1935, zaposlena je bila v KIK-u, članica DU je od leta 1988. Franc je rojen 25.1.1934, zaposlen je bil v Alpremu, član DU je od leta 2004. Počutita se srednje dobro, seznanila sta se na vasi, rada vrt-narita, zelo sta bila vesela rojstva svojih otrok in vnukov.
LJUDMILA IN PAVEL VRHOVNIK iz Kamnika, Ljubljanska 13, sta zakonsko zvezo sta sklenila 1.8.1959. Ljudmila je rojena 22.10.1940, zaposlena je bila v Kočni in Vele. Pavel se je rodil 19.6.1936 in bil zaposlen v Zarji.
iz Šmarce, Kamniška 52, sta zakonsko zvezo sklenila 24.10.1959. V zakonu so se jima rodili trije otroci, imata že sedem vnukov. Julijana je rojena 8.3.1931, zaposlena je bila v Svitu, v DU pa se je včlanila 1987. leta. Franc se je rodil 30.7.1929, delal je v Svilanitu. Spoznavno srečanje je bilo v Ar-boretumu, zdravstveno se dobro počutita in opravljata mnoga dela na vrtu, v gospodinjstvu, ukvarjata se tudi z rejo malih živali. Zelo sta bila vesele rojstva otrok.
Družabni del srečanja je bil nadvse prijeten. Mnogi so ob glasbi tudi zaplesali in zapeli. V večernih urah so se slavljenci zadovoljni vračali na svoje domove in bili društvu hvaležni za prijetne urice.
Zakonske pare, ki se niso mogli udeležiti srečanja, pa sta v naslednjih dneh osebno obiskala predsednik društva France Smolnikar in predsednica komisije Marjana Berlec: bisernoporočenca Blanko in Marjana Iskro iz Kamnika, Levstikova ul. 20, ter zlatoporo-čence: Marijo in Antona Krivec iz Zg. Tuhinja 40, Marijo in Jožeta Lenarčič iz Šmarce, Nožiška 6, Ivanko in Slavkota Spruk z Brez-ij nad Kamnikom, Bredo in Franc iz Kamnika, Šutna 44, Emilijo in Vida Žagar iz Tunjic 4/a, Terezijo in Rudolfa Trebušak iz Šmarce, Trg prvoborcev 1.
Besedilo in fotografije: STANE SIMŠIČ
Planinsko društvo Kamnik
želi vsem planincem, n ljubiteljem gora v letu 2010 srečno pot in veliko užitkov ob obiskovanju ših lepih gora in narave.
PLANINSKI JUBILANTI
Planinsko društvo Kamnik
ohranja vsakoletno tradicijo in ob koncu koledarskega leta povabi aktivne sedanje in nekdanje sodelavce na prijateljsko srečanje. V petek, 18. decembra, so na zadnji seji upravnega odbora Društva sodelovali tudi vabljeni jubilanti. V rednem delu zadnje seje UO v letu 2009 so pregledali rezultate dela in okvirno določili naloge za prihajajoče leto 2010.
Predsednik društva Ivan Resnik je v krajšem poročilu zajel bistvene rezultate dela društva in ga ocenil za uspešnega, čeprav se je društvo
srečevalo tudi s problemi, a so jih društveni sodelavci znali uspešno premagati. Nakazal je tudi naloge za naslednje leto in izrazil prepričanje, da jih bodo znali uspešno premagati, tako kot vselej v svoji 117-letni zgodovini. V družabnem delu je jubilantom podelil priložnostna darilca - okrasne krožnike, se jim zahvalil za njihovo vloženo delo in vsem zaželel vse lepo v letu 2010. Darilca z voščilom so prejeli: Gašperič Ivo, Golob
Franc st., Hace Franc, Humar Metod, Kalisnik Jožica, Kladnik Lado, Košir Matevž, Mihelič Francka, Mi-
helič Janez, Podjed Janez, Rostan Ivo, in Sarnavsky Aleksander.
STANE SIMŠIČ
14. januar 2010
SPORT - ZANIMIVOST
GOLFSKI KLUB ARBORETUM
USPESNO SEZONO ZAKLJUČILI Z AVKCIJO SLIK
Od takrat, ko je človek prvič položil palico pred žogico, da bi igral igro, imenovano golf, je obseden od iskanja boljšega načina igranja. Ljudje, ki vztrajajo v tem nevidnem, neuglašenem trikotniku med naravno, danostmi in sočlovekom, iščejo izboljšave, iščejo pot k napredovanju, in to skozi preobrazbo, ki privede igralca v golfu do igralca golfa.
Golfski klub Arboretum je letos že petič organiziral slikarsko akademijo, katere osnovni cilj je nova oblika združevanja športa z umetnostjo pri pridobivanju sredstev za razvoj mladinskega golfa v klubu. Ideja vodje šole golfa Arboretum Mirana Žebaljca že peto leto izdatno pomaga pri razvoju in tekmovalnih uspehih GK Arboretum.
Na letošnji slikarski akademiji so sodelovali priznani slovenski in tuji likovni ustvarjalci: Petar Beus, Jakov Brdar, Rajko Čuber, Simon Kajtna, Jože Kotar, Nikolaj Mašukov, Tomaž Perko, Arjan Pregl, Katjuša Rojac, France in Rok Slana, Viktor Sest, Miro Sumnik in Franc Vozelj.
Med dobrodelno avkcijo so bila umetniška dela razstavljena v galeriji Šola idej in v hotelu Ma-lograjski dvor. Izreden ambient s prijaznim osebjem hotela je letos gostil dobrodelno avkcijo slik Arboretum 2009. Z njihovo pomočjo je avkcija pridobila na dodatni vsebini in dosegla cilj vsakoletne prireditve.
Petletno sodelovanje s priznanimi ustvarjalci se odraža tudi v razvoju in rezultatih golfa v Ar-boretumu. Letošnje leto so tekmovalci kluba pod Miranovim vodstvom in vodstvom trenerjev (Danija Kraljiča, Janeza Grilca in Roka Piška) dosegli izjemne in odmevne rezultate. Postali so klubski državni prvaki v moški in ženski konkuren-
ci. Urša Orehek in Boštjan Brumec sta državna prvaka in stalna člana slovenske reprezentance. Konec decembra se bosta udeležila svetovnega prvenstva igralcev do 18 let v Orange Bowlu v ZDA. Luka Lipovec je postal državni prvak v kategoriji
do 15 let in skupni zmagovalec pokalnega tekmovanja. Najmlajši član tekmovalne ekipe GK Arboretum 7-letni Kristjan Burkelca je absolutni državni in ligaški prvak v kategoriji igralcev do 10 let.
Inovativnost in dobro delo z mladimi postavlja GK Arboretum, predvsem pa šolo golfa, že peto leto na vodilno mesto v slovenskem prostoru, poznani pa so tudi v tujini. Vse mlade, ki želijo spoznati igro golfa, vabimo, da se nam pridružijo v našem golfskem klubu.
Teniški klub Kamnik
Larisa Breznik v polfinalu, Jan Rode v četrtfinalu
V	Sloveniji je bilo v zadnjih dvajsetih letih zgrajenih veliko pokritih teniških igrišč, tako da tekmovalna sezona že dolgo ni več vezana samo na poletni čas. Skoraj polovica tekmovanj s koledarja Teniške zveze Slovenije je organizirana v zimskem času. Mladi kamniški igralci tenisa se v različnih teniških dvoranah (Mengeš, Domžale, Trzin, Šenčur) pripravljajo na zimska državna prvenstva v mesecu januarju, v decembru lanskega leta pa so odigrali vrsto pripravljalnih turnirjev. Še najbolj so se izkazali kamniški igralci tenisa v članski kategoriji, saj se je Klemen Kovačič uvrstil v finale odprtega prvenstva Olimpije, Matic Možek pa v polfinale odprtega prvenstva Športplusa. V mlajših starostnih kategorijah so imeli Kamničani precej težav s poškodbami, tako da so Eva Rihtaršič, Nejc Lemič in Denis Durakovič bolj ali manj izgubljali v uvodnih kolih, zelo prijetno pa sta presenetila Larisa Nina Breznik, ki se je na odprtem prvenstvu Kranja v kategoriji deklic do 12 let uvrstila v polfinale, ter Jan Rode, ki se je na odprtem prvenstvu Ljubljane v kategoriji dečkov do 12 let uvrstil v četrtfinale. Jan, ki ga na lestvici dečkov do 12 let v času tekmovanja sploh še ni bilo, je v drugem kolu dobesedno »šokiral« slovensko teniško javnost z zmago nad 28. igralcem Slovenije Gabrom Zajcem, njegov uspeh pa je še toliko večji, ker je star šele devet let in v omenjeni starostni kategoriji lahko igra še tri leta. V kategoriji do 12 let je od Kamničanov najvišje uvrščen Žan Žmavc na devetem mestu
jakostne lestvice TZS in je v širšem krogu kandidatov za državno reprezentanco. Na turnirjih za najmlajše je nastopil tudi Andrej Videc, ki se je na odprtem prvenstvu Maribora v kategoriji dečkov do 10 let dvakrat uvrstil v polfinale.
V	zadnjem obdobju so se izkazali tudi kamniški veterani, med njimi pa sta na zaključnem turnirju najboljših slovenskih veteranov, ki je bil v začetku decembra v Domžalah, najbolj zablestela Tone Prešeren in Rado Vengust, ki sta se v kategoriji nad 55 let uvrstila v finale, v katerem je bil s 7:6 in 6:1 uspešnejši Prešeren.
MATJAŽ POGAČAR
Andrej Videc in Jan Rode.

V
Rezultati redne vadbe
SI pomagamo v vseh življenjskih okoliščinah: izboljšanje zdravja
ost koncentracije:
spokoinost:
nezazelemh navad
m vezanosti:
• samospoznanie.
logov vsakdanjem življenju Domžale
vabi k vpisu od 18. januarja do 1. februarja
Domžale:
v prostorih društva, stara OS Venclja Perka, Ljubljanska 58, ob ponedeljkih in sredah, od 18. do 19. ure,
Kgmrïlki
os 27.julija, Tomšičeva 9, ob ponedeljkih in sredah, od 19. do 20. ure,
Radomlja:
os Preserje pri Radomljah, Pelechova 83, ob ponedeljkih, od 19. do 20. ure.
Informacije:
na telefonu 031 231 440, od ponedeljka do petka, od 12. do 14. ure in na www.jwz.org/domzale
Joga v vsakdanjem življenju je neprofitna, humanitarna in nevladna organizacija.
Patricija uspešno zaključila plesno sezono
Dirkač Marcel Grgic na podelitvi priznanj Zveze za avtošport Slovenije - A© 2005.
Članice GK Arboretum so ekipne državne prvakinje: Tajda ©arkanj, Brigita Brumec in Urša Orehek s trenerjem Danijem Kraljičem.
Na severu Poljske v mestu Mikolajki je od 9. do 11. decembra potekalo Svetovno prvenstvo v jazzu, ki se ga je udeležila tudi 12-letna Kamničanka Patricija Crnkovič, članica PK Urška Ljubljana. Po naslovu svetovne prvakinje 2008 v kategoriji pionirke se je tokrat v močni konkurenci med mladinkami (1215 let) kot najmlajša uvrstila v finale, za las zgrešila stopničke in se uvrstila na od-
Mlada kamniška plesalka v finalu Svetovnega prvenstva v jazzu.
lično 4. mesto s točko Time after time, ki je delo njenega trenerja in koreografa Blaža Godca.
Tako je odlično zaključila letošnjo plesno sezono, v kateri je osvojila kar štiri naslove državne mladinske viceprvakinje - solo show, solo jazz, solo modern in duo show ter svetovne mladinske viceprvakinje solo show.
Ob izteku leta 2009 sta Športna zveza Ljubljane in Mestna občina Ljubljana na prireditvi ŠPORTNIK LJUBLJANE 2009, ki je potekala 17. decembra v Festivalni dvorani v Ljubljani, podelili priznanja najboljšim športnikom v letu 2009. Med dobitniki priznanj za vrhunske dosežke v letu 2009 je bila tudi Patricija Crnkovič - članica PK Urška Ljubljana, ki je priznanje dobila za osvojeno 2. mesto, show dance solo na Svetovnem prvenstvu v Riesi v Nemčiji. Priznanje je prejela iz rok najboljšega športnika Ljubljane za leto 2009 Petra Mankoča.
Čestitke Patriciji in čimveč dobrih rezultatov tudi v letu 2010!
Patricija Crnkovič je za vrhunske dosežke v letu 2009 prejela priznanje iz rok najboljšega športnika Ljubljane za leto 2009 Petra Mankoča.
Marcel Grgič podprvak v avtokrosu
Lanska sezona bencinskih športov v Sloveniji seje zaključila s slovesno prireditvijo Zveze za avto šport Slovenije - AS 2005 v nedeljo, 13. decembra, na kateri je priznanje za drugo mesto v državnem prvenstvu v avtokrosu prejel dirkač Avto Moto Kluba Tunjice Marcel Grgič.
Lanskoletni debitant je v letošnji sezoni s svojim buggyjem Tatro 3,5 4X4 ugnal večino tekmecev in si priboril 176 točk v najmočnejši diviziji - buggyji, kar je bilo dovolj, da se je v skupni razvrstitvi povzpel na drugo mesto in postal državni podprvak v diviziji III. v avtokrosu.
Marcel Grgič je star 24 let, živi v Komendi in je absolvent Fakultete za elektrotehniko. Kot mlad voznik je zelo talentiran in v prihodnje obeta še veliko.
V sezoni 2009 se je najbolje izkazal na domačih tleh v Tunjicah, saj si je na obeh dirkah privozil stopničke. Odlično se je odrezal tudi na avtokros dirkah v Sopotnici in na Planini nad Horjulom.
Pri organizaciji dveh avtokros dirk na Planini nad Horjulom je organizatorju Avto Moto Društvu Buhc priskočil na pomoč Avto Moto klub Tunjice z dodatnimi športnimi funkcionarji - sodniki. Člani kluba so sodelovali tudi pri izpeljavi gorsko-hitrostne dirke v Lučinah. Poslabšanje razmer v slovenskem gospodarstvu se namreč močno občuti tudi v avto športu, kjer se beleži upad števila voznikov in prireditev v skoraj vseh disciplinah (avtokros, rally, gorsko-hitrostne dirke). Zato je pomembno, da si društva med seboj pomagajo in poskusijo pripraviti atraktivne dirke, ki si jih ljubitelji bencinskih hlapov z veseljem ogledajo.
Za pomoč pri izpeljavi vseh aktivnosti v sezoni 2009 se Avto Moto Klub Tunjice zahvaljuje vsem pokroviteljem, ki so pripomogli k uspešnemu zaključku.
AMK Tunjice
Gorsko kolesarstvo - KD Calcit Kamnik
Kamniški kolesarji dvajsetkrat na zmagovalnem odru
s podelitvijo priznanj najboljšim v državnem pokalnem tekmovanju in izvolitvijo novega predsednika Odbora za gorsko kolesarstvo so leto v Planetu Tuš v Kranju sklenili tudi slovenski gorski kolesarji. Vidno vlogo v pokalnem tekmovanju so tudi letošnjo sezono igrali kolesarji kamniškega Calcita. Kar dvajset uvrstitev na stopničke v skupnem seštevku posameznih kategorij v krosu ter več uvrstitev med deseterico v krosu, spustu in 4krosu KD Calcit Kamnik uvršča med elitne slovenske gorsko kolesarske klube. Prevlada predvsem v najmlajših kategorijah pa vsekakor daje upanje, da Luka Kodra, ki je kot član MBK Orbea sezono in kariero končal z naslovom državnega prvaka in pokalnega zmagovalca v kategorije »elite«, ne bo ostal brez dostojnih naslednikov. Še večjo zastopanost pa bo kamniški klub v prihodnje imel tudi v Odboru za gorsko kolesarstvo in bmx pri Kolesarski zvezi Slovenije. Z izvolitvijo Korošca Damjana Kalčiča za predsednika se je namreč sprostilo mesto v odboru, kamor je bil izvoljen Mohor Vrhovnik, ki se bo tako v vlogi odbornika pridružil Gregorju Mikliču.
Damijan Rifl
Spet je tu... NOČNI SMUK POLJAN
Končno je zapadel sneg, ki smo ga vsi tako težko pričakovali... in sedaj je pravi čas za tradicionalni nočni SMUK POLJAN, ki se bo odvijal to soboto, 16. januarja, ob 18. uri, na Poljanah nad Kamnikom (Žale). Vse udeležence ob prijavi čakajo bogate nagrade (Salomon vreča za smuči v vrednosti 30 EUR) in prijetno vzdušje s spremljevalnim programom. Prijave so možne na tel: : 031 878 816 (Domen), na elektronsko pošto: info@3s-sport.com ali pa na dan prireditve na samem mestu do 17.ure.
Gregor Miklič je najboljši slovenski masters v letu 2009 in kot trener eden ključnih mož kamniškega KD Calcit (Foto: Metod Močnik).
KOŠARKARJI CALCITA MAVRICE
Odlično igro je članska ekipa Calcita Mavrice prikazala v 9. krogu 2. SKL, ko so v lokalnem derbiju v gosteh premagali ekipo Lastovke. Domžalčani, ki so v letošnji sezoni zabeležili le eno zmago, so v torek, 8. decembra, še posebno nabrušeni pričakali Kamničane. Kot običajno so lokalni derbiji nepredvidljivi, saj igralci želijo vedno prikazati kar nekaj. Trener in igralci Calcita Mavrice pa so imeli drugačne načrte. Že v prvi četrtini so pokazali, da so prišli po zmago in domačinom dovolili le 9 devet točk, sami pa so jih dosegli kar 30. Nekoliko slabše so odigrali drugo četrtino, vendar so na odmor odšli z lepo zalogo 18 točk. Na začetku drugega polčasa so zopet stopili na plin in zmaga je bila v kamniških rokah krepko pred koncem tekme, ki se je končala z rezultatom 102:74.
V naslednjem krogu so Kamničani gostovali v Celju pri ekipi Pakman. Žal niso prikazali tako dobre igre kot v preteklem krogu. Po prvi četrtini so za Celjani zaostajali za osem točk, v drugi četrtini so prikazali mnogo boljšo igro in četrtino dobili z rezultatom 20:24, nato pa v tretji četrtini zapravili vse možnosti za zmago, saj so domačini ob koncu vodili z 20 točkami razlike. V zadnji četrtini so Celjani le še držali tempo in na koncu zmagali z rezultatom 99:74.
Zadnjo tekmo v letu so košarkarji Calcita Mavrice igrali v petek, 18. decembra, v kamniški hali z ekipo iz Dravograda. Odločeni, da leto zaključijo z zmago so se fantje spustili v boj.
Že v prvi četrtini so z odlično obrambo [n hitrimi protinapadi vzeli stvari v svoje roke ter povedli za pet točk. Še boljšo igro so prikazali v drugi četrtini, ko so gostom dovolili le šest točk. Ob polčasu so zasluženo vodili z rezultatom 40:23. S podobno igro so nadaljevali tudi v drugem polčasu in na koncu zmagali s triindvajsetimi točkami prednosti. Končni rezultat je bil 85:62.
V prvi tekmi v letošnjem letu pa so kljub nemogočim vremenskim razmeram v Kamnik prišli košarkarji ekipe Radenska Creativ iz Murske Sobote. Vodilna ekipa v ligi v tej sezoni še ni doživela poraza in tudi v Kamniku so dokazali svoje mojstrstvo. Domači so v prvi četrtini še nekako držali korak z gosti in po koncu zaostajali le za tri točke. V drugi in tretji četrtini košarkarji Calcita Mavrice niso znali izkoristiti nekaj podarjenih žog gostov. Namesto prodorov pod koš so se odločali za neizdelane mete iz pol razdalje, ki pa niso zadeli koša. Košarkarji Radenske so to izkoristili ter ob koncu tretje četrtine vodili že za 26 točk.
Kljub visokemu zaostanku se domači niso predali. Z veliko boljšo obrambo so zadnjo četrtino dobili z rezultatom 19:8 in na koncu izgubili za 15 točk.
Nove zmage kamniških košarkarjev lahko pričakujemo v naslednjih dveh krogih. V soboto, 16. januarja, na Vranskem in na domači tekmi v petek, 22. januarja, ob 20.15 uri v kamniški hali.
Prav tako dobro oziroma še boljše pa kamniško košarko zastopajo igralci Calcita Mavrice v mlajših kategorijah. Ekipa mlajših pionirjev trenutno zaseda 1. mesto na prvenstveni lestvici.
Nekoliko slabše gre trenutno našim mladincem, ki zasedajo predzadnje mesto na lestvici, vendar pa so v krogu štirih ekip z istim številom točk, kar jim odpira možnost napredovanja.
Na koncu lahko pohvalimo tudi našo veteransko ekipo, ki v zadnjih dveh mesecih skoraj vsak teden nastopa na prijateljskih tekmah. Za enkrat še niso okusili poraza.
Ob začetku leta želimo košarkarji CALCITA MAVRICE vsem bralcem obilo zdravja, veliko sreče in polno športnih užitkov v letu 2010.
Robert Prosen
DIŠALO PO PRVEM ŽENSKEM NASLOVU CALCITA
Kamniški odbojkarice in od-bojkarji v letošnji sezoni podirajo mejnike. Tokrat se je zgodilo prvič, da je imel slovenski odbojkarski klub na Finalnem turnirju četverice v Pokalu Slovenije v obeh kategorijah svoja predstavnika.
Fantje so zaigrali na turnirju v Novi Gorici. Njihovi nasprotniki so bili igralci Galex Mira, ki so v če-trtfinalu presenetljivo premagali ekipo Salonita. Kamničani so se dobro pripravili na nasprotnika v polfinalu, enako tudi Pomurci, ki so odlično začeli polfinalni dvoboj. Igralci Calcita kljub spodbudi kamniških navijačev niso uspeli zaigrati kot znajo. Povrh vsega je s poškodbo rame zaigral tudi Kališnik, ki je po tekmi žal končal z letošnjimi predstavami. Prva dva seta so dobili Pomurci, nato pa se je zgodila prava drama v tretjem setu, ki so ga Kamničani nadzorovali, a ob koncu kmalu izpustili visoko prednost. Set so dobili šele po pravem trilerju z 31:29. V četrtem setu so bili igralci Calcita veliko boljši in izenačili izid na 2:2. Ko so po vodstvu s 4:2 že vsi mislili, da je odpor
Pomurcev strt, so se le-ti prebudili in s pomočjo nekdanjega kamniškega igralca Hrastovca počasi prevzemali pobudo in jo zadržali vse do konca, ko je pri rezultatu 13:14 kamniški igralec Djordjevič storil začetniško napako s prestopom servisne linije in tako »podaril« točko in s tem zmago Galexu, ki se je tako prvič uvrstil v veliki finale, v katerem se je dostojno upiral Bledu, a na koncu izgubil s 3:2. Kamničani pa
so v tekmi za tretje mesto zaigrali proti domačinom iz Prvačine in izgubili s 3:0 ter tako zasedli končno četrto mesto.
Odbojkarska zveza Slovenije pa je organizacijo ženskega Finalnega turnirja zaupala Odbojkarskemu klubu Calcit Kamnik, ki se je zopet izkazal kot izjemen organizator takšnih tekmovanj. Slika kamniškega finala je obkrožila vso Slovenijo in vsi so se samo čudili, kako je lahko Kamnik v dveh letih (pred dvema letoma so dekleta igrala še v drugi ligi) postal hram slovenske ženske odbojke. Na vseh treh tekmah so organizatorji našteli blizu 2.000 gledalcev, ki pa so se morali gnesti v tokrat zopet premajhni kamniški dvorani, ki kar kliče po širitvi (če nova kamniška dvorana ob šolah ne bo večja). Malo je prireditev, ki na tribune privabijo kamniškega župana Toneta Smolnikarja, oba podžupana Braneta Goluboviča in Rudolfa Pfajfarja, ki so oba dneva stiskali pesti za kamniške odbojkarice. Mesto pod Kamniškimi planinami je bilo ta vikend zares na očeh slovenske javnosti. Tudi novinarji se niso mogli načuditi, kako popularna je ženska odbojka v Kamniku, saj so finalni dvoboj navijači več kot pol tekme spremljali na nogah. V prvi polfinalni tekmi igralke Maribora niso imele večjega dela z igralkami Vitala, ki so se dobro upirale le v tretjem setu, po poškodbi Mariborčanke Ko-čarjeve. Nekaj več dela pa so imele Kamničanke proti branilkami naslova, igralkam Hita Nove Gorice, ki so vse tri sete začele odlično, a so jih Kamničanke vselej tudi ujele, v tretjem pa nato celo nadigrale in se tako veselile zgodovinske prve uvrstitve ženske ekipe v veliki finale. Za to so zaslužni prav vsi, ki so v zadnjih letih živeli za kamniška dekleta, na čelu s podjetjem Calcit.
V finalu smo v prvem setu do sredine spremljali izenačeno igro. Nato pa se je razigrala Mcnattova in gostje so po-
begnile na varno razliko, ki so jo kljub bučni podpori zadržale do konca. Domače igralke so v drugem setu povedle kar z 8:2. Kljub visoki prednosti, ki je bila predvsem zasluga odličnega ser-
viranja in blokiranja, pa so ©ta-jerke vseskozi napadale. Ko je trener nerazpoloženo Turnško-vo zamenjal s Kocjanovo, je igra zopet stekla in Kamničanke so z dobljenim setom izenačile izid. Z odlično igro so nadaljevale tudi v tretjem setu, a so se Mariborčanke kar trikrat vrnile, nazadnje celo po rezultatu 24:2l. Kamničanke, tako kot že večkrat doslej, niso izkoristile lepe priložnosti za vodstvo v setih in gostje so pove-
dle z 2:1. Četrti set so zopet bolje začele domače, ki so še vodile z 8:6. Takrat pa so se Kamničankam zatresle noge, nekajkrat so slabo sprejele in gostje so prihajale do lahkih točk. Kamničanke so poizkušale še z zadnjim napadom, navijači so bili na nogah, a vse skupaj ni bilo dovolj in gostje so se z napadom Guštinove zasluženo veselile novega Pokalnega naslova. Kljub porazu v finalu pa so Kamničanke požele zaslužen aplavz, saj so se z drugim mestom že uvrstile v evropski pokal Challenge za naslednjo sezono (razen, če se Maribor ne bo uvrstil v polfinale DP). Pokale in medalje ekipama in najboljšim posameznicam sta podelila kamniški župan Tone Smolnikar in generalni sekretar OZS Igor Dolinšek. Na koncu so proglasili tudi najboljše igralke. MVP prvenstva je postala Catherine Mcnatt, najboljša sprejemalka Monika Potokar, najboljša podajalka pa Karmen Kočar - vse Nova kBm Branik. Najboljša obrambna igralka je bila Urša Podlesnik, najboljša blokerka pa Emillie Toone, obe Calcit Kamnik.
Izjave naših igralk in obeh trenerjev:
Franci Obolnar - trener OK Calcit Kamnik: »Puncam lahko samo čestitam za borbeno in srčno igro. Vsi smo dali ^se od sebe. Odločilen je bil tretji set, ko smo imeli kar tri zaključne žoge, ki jih nismo izkoristili. Je pa to dobra šola za naprej.«
Urša Podlesnik: »Že z uvrstitvijo v finale smo dosegli zastavljen cilj, tako da smo si želeli predvsem dobrega nastopa in dokazati, da smo lahko kvaliteten nasprotnik, ki je zmožen zmagati. S pomočjo fantastične publike nam bi to tudi lahko uspelo, vendar pa je bil tretji set, v katerem smo imele vse niti v svojih rokah, ključnega pomena, saj nas je nesrečna končnica tega seta oddaljila od tako želenega zlata. Vseeno pa smo z izidom in prikazano igro zadovoljni in se veselimo največjega uspeha kamniške ženske ekipe v že tako bogati zgodovini kluba.«
Petra Vrhovnik; »Naš glavni cilj je bil uvrstitev v finale tega tekmovanja. Po sobotni zmagi na Gorico je bilo veselje v ekipi veliko, a z doseženimi cilji, ki si jih zadajamo tekom sezone, se večajo tudi želje. Naša največja želja pred nedeljskim finalom je bila, da se pred slovenskim občinstvom pokažemo v dobri luči in nudimo čim boljši odpor ekipi iz Maribora ter jih kot favorite ogrozimo na poti do naslova. S svojo igro smo bile zadovoljne, zmago pa so si na koncu zasluženo priborile igralke Maribora.«
Bruno Najdič - trener OK Nova KBM Branik MB; »Predsezono smo si zadali cilj osvojitve obeh domačih lovorik, tako državnega naslova kot tudi pokalnega. Težko nam je bilo igrati pred takšno publiko, ki je, tako kot pravi Cico, najboljša publika v Sloveniji. Obe ekipi sta pokazali kvalitetno, srčno in borbeno igro, na nivoju pravega finala in gledalci po Sloveniji so lahko zadovoljni s prikazano odbojko.«
Cicol.
Foto: Nika Vrhovnik, Primož Mahkovec
Lokostrelski klub Kamnik
Najboljši slovenski lokostrelski klub v letu 2009
Lokostrelski klub Kamnik, ki bo leta 2010 praznoval 30. obletnico delovanja, je bil ob koncu leta 2009 na zaključni prireditvi LZS proglašen za najboljši lokostrelski klub leta 2009 v Sloveniji.
Ta laskavi naslov si je zaslužil zaradi velikega števila odličnih uvrstitev in rezultatov posameznih Ëlanov LKK, ki so jih dosegali tako na tekmah v državnem merilu, kot tudi v tujini. Člani LKK so v letu 2009 dosegli kar 12 novih državnih rekordov, od tega 3 ekipno, dosegli so nazive absolutnega državnega prvaka v dvorani (Klemen Štrajhar), državnega prvaka v posameznih kategorijah (Jakob Jaka Pestotnik, Gašper Štrajhar, Jan Pipan, Maja Fideršek, Gregor Rajh, Jaka Komočar, Mihael Kosec in Dušan Močnik), ekipnih državnih prvakov (Gregor Rajh, Jaka Komočar in Kle-
men Štrajhar - olimpijski lok, Dušan Močnik, Gašper Galin in Dušan Fideršek - goli lok, Dušan Močnik, Rok Čeplak in Srečo Žagar - ekipa Arrowhead), šolskih državnih prvakov (Klemen Štrajhar in Gašper Štrajhar), pet članov kluba je bilo izbranih v mladinsko državno selekcijo (Klemen Štrajhar, Gregor Rajh, Jaka Komočar, Jan Pipan in Maja Fideršek), LKK ima tri državne mladinske reprezentante (Klemen Štrajhar, Jaka Komočar in Gregor Rajh) in dva članska državna reprezentanta (Mihael Kosec in Dušan Močnik).
Za leto 2010 ima LKK prijavljenih veliko tekmovalcev, ki bodo zastopali barve kluba tako na državnih tekmah kot tudi na tekmah v tujini. Želimo jim še veliko uspeha.
LKK
Matej in Aljoša odlična v boksu in kikboxingu
v klubu borilnih veščin Domžale, v katerem uspešno tekmujeta tudi Kamničana Matej Balantič in Aljoša Šlebir, se v teh dneh intenzivno pripravljajo za mednarodno tekmo 28. januarja v Italiji - Zlata rokavica v kikboxingu.
Matej Balantič iz Stahovice je na svoji športni poti dosegle že lepe uspehe, med njimi so 3. mesto na Svetovnem mladinskem prvenstvu v kickboxing na Hrvaškem pred dvema letoma, naslov državnega mladinskega prvaka v boksu do 91 kg leta 2007, naslov državnega članskega prvaka v fullkontak-tu 2009 Kickboxing zveze Slovenije. Se pa Matej podaja tudi v vaditeljske vode in se že intenzivno pripravlja na trenersko vlogo za novo dipsciplino lowkick K1-R. Matej v klubu veliko pomeni in
Odlična kamniška športnika Matej Balantiča (levo) in Aljoša ©lebir kikboxing in boks trenirata v Klubu borilnih veščin Domžale.
ima veliko srce na borišču, je marljiv in vztrajen, pravi zgled članom kluba. »Zato je pravi tudi za vaditelja«, pove njegov trener Marjan.
V klubu borilnih veščin Domžale pa so ponosni tudi na Aljošo Šle-birja iz Stranj. Njegov trener pravi, da je perspektivni boksar, kikbok-sar z dobrimi rezultati v kickboxingu, v letošnji sezoni pa se je odločil še za boks. Pričel je s tekmovanji lige prvakov v boksu in se udeležil prav vseh, ki jih organizira Boksarska zveza Slovenije. Na decembrski ligi prvakov v boksu je dosegel drugo mesto med člansko konkurenco do 75 kg. Nastopilo je 12 boksarskih parov iz vse Slovenije. Aljoša pa je tekmoval tudi na 26. Slovenija openu kickboxingu v Zagorju ob Savi in dosegel 5. mesto v članski konkurenci do 74 kg.
SAŠA MEJAC
Kamniški plavalci v Beogradu
»Za Beograd, za Beograd...« je del pesmi iz znanega filma »Ko to tamo pjeva« in prav v glavno mesto Republike Srbije smo se 11. decembra odpravili tudi plavalci PK Kamnik. Na dvodnevnem tekmovanju smo bili skupaj s PK Ljubljana edini predstavniki iz Slovenije. Mali bazen v dvomilijonskem mestu je gostil kar 450 plavalcev iz vseh držav bivše Jugoslavije z izjemo Hrvaške. Zelo sproščeno vzdušje je pomagalo tudi k doseganju dobrih rezultatov naših plavalcev, ki so se morali dokazati v zelo močni konkurenci domačih plavalcev. Najbolje sta se na bazenu Vračar pri plavalkah dokazali Barbka Kosec z zmago, dvema drugima mestoma in tretjim mestom ter Karmen Kaplja s tretjim mestom. Pri plavalcih se je v beograjski vodi najbolje znašel Rok Limoni z zmago in dvema drugima mestoma ter Adam Zupan s prvim mestom v najtežji disciplini 200 metrov delfin. Kot se spodobi smo si porabljeno energijo povrnili z okusnimi čevapčiči in še boljšimi palačinkami. Z gotovostjo pa lahko zaradi ukinitve viz za državljane Srbije pričakujemo številčno udeležbo srbskih plavalcev tudi na domačem tekmovanju »Veronika 2010«.
Božičev memorial v Mariboru
Najmlajši plavalci PK Kamnik so ob koncu leta obiskali štajersko prestolnico Maribor in na drugi strani reke Drave tekmovali v zelo lepem bazenu Pristan, ki nudi odlične pogoje za tekmovanja. V sobotnem delu tekmovanja sta odlično nastopila Živa Dobrovoljc in Mihael Boštjan Končar, ki sta se v disciplini 50 metrov prosto uvrstila v popoldanski finale. Živa je v finalu dosegla osmi čas, Mihael pa je bil za mesto boljši. Tudi drugi naši plavalci so z osebnimi rezultati uspešno zapustili decembrski Maribor. V nede^skem delu tekmovanja sta se v popoldanski finalni del uvrstila Žan Spenko in Jaka Podjed. Žan se je na 100 metrov prosto uvrstil tik pod stopničke, na četrto mesto, v disciplini 100 metrov delfin pa je le okusil težo bronaste kolajne. Jaka se je po dolgi bolezni v finalu na 100 metrov prsno uspešno boril in osvojil osmo mesto. V mesecu januarju se pričnejo najpomembnejša tekmovanja v zimski sezoni. Prvi bodo na državnem prvenstvu nastopali kadeti, mladinci in člani. V začetku februarja je na sporedu državno prvenstvo za mlajše dečke in deklice in kot zadnji imajo prvenstvo še dečki in deklice. Pred našimi plavalci so tako zelo naporni in upamo tudi uspešni dnevi. Vsem privržencem plavalnega športa želimo uspešno in čim bolj zdravo novo leto 2010. Kot pravijo nekateri trenerji »voda vse pozdravi«.
VLADO VUCKO
M	kSPICfi Nport Prodaja in servis športne opreme
ROCNI SERVIS SMUCI S tem kuponom vam priznamo 10 % popusta pri servisu smuci. Ljubljanska cesta 4a / (vhod s Steletove ceste)l241 Kamnik / tel: 01 83 10 656 / www.spica-sport.si	
14. januar 2010
ZANIMIVOSTI
PHARILAPCHA (FARILAPČA) - NEPALSKI ŠESTTISOČAK
Ambrož Bajde in Urban Novak sva se jeseni skupaj s še tremi prijatelji (Tine Cuder, Matevž Jerman in Blaž Ortar) odpravila na alpinistično odpravo v Nepal. Naš cilj je bil šesttisočak Pharilapcha (Fari-lapča - 6017m) nad »svetimi« jezeri doline Gokyo.
V nepalsko prestolnico Katmandu smo prileteli 9- oktobra, kjer smo se kar hitro udomačili. Stanovali smo v hotelu, kjer biva večina slovenskih alpinističnih odprav, kar pomeni, da zna tudi receptor kaj povedati po slovensko (večinoma so to same »kozla-rije«). Zaradi stavke beograjskih
zanimivo. Po srečnem poletu smo še isti dan želeli nadaljevati pot proti našemu cilju. Najeli smo človeka s tremi jaki (himalajski biki) za našo opremo in pot proti Gokyu se je lahko začela. Naslednje tri dni smo večinoma hodili in spotoma opazovali zani-
letaliških uslužbencev smo morali na našo plezalno opremo, ki smo jo poslali s kargom dva tedna pred našim odhodom, čakati dodatna dneva. Ko smo jo naposled le dobili, pa je napočil čas, da odletimo proti hribom. Letališče v Lukli ( 2840m ) je zaradi prostorske stiske postavljeno kar malo v »breg«, tako da je pristajanje zelo
CITROËN C3 Picasso pniHnAMEK sonc
rlmthl jHipui'l 1.H0 í

-■ni riiH
V ZIMSKIH DNEH SE VOZITE
VARNO IN UOOBNO S C ITROtNÛM I ^^



Emi. AVH«T>*S<IL<Cr
DISKONT NEŽIVIL NO] DON
Domžale, Karantanska 6, tel.: 01/72 11 255
50% POPUST
ZA EMAJLIRANE LONCE
SO% POPUST
ZA ODEJE IN VZGLAVNIKE MAJDANTEX
POPUST
30%
ZA POSTELJNE GARNITURE IN RJUHE FLANELA
20% POPUST
ZA VSE ARTIKLE ODEJA ŠKOFJA LOKA
Pestra izbira stekla, keramike, porcelana, vse za šivanje in pletenje
[BREZPLAČNO ŠIVANJE PRI NAS KUPLJENIH ZAVES
Odprto od 8. do 20. ure, sobota od 8. do 14. ure
mrzlem potoku, temveč smo spali v posteljah, jedli v jedilnici in se tuširali z vročo vodo (no, to se nismo prav velikokrat, še vedno smo bili v hribih ).
S prihodom v bazo pa je napočil alpinistični del odprave. Naš hrib je izgledal zelo lep in želeli smo se čim prej preizkusiti v njegovih stenah. Po nekajdnevnem privajanju na nekoliko višjo nadmorsko višino sva z Ambrožem krenila proti njegovi V steni. Na moreni pod steno sva postavila šotorč-ek, kjer sva prespala in naslednji dan malo po peti uri zjutraj krenila proti vstopu v najino smer. V 9 urah sva po zanimivem terenu preplezala novo smer, ki sva jo poimenovala Kje si Luna?. Smer je dobila ime na nočnem sestopu, ko so baterije v najinih svetilkah zaradi mraza že začele pešati in bi nama pomoč Lune kar prav prišla (žal je bil mlaj). V šotor na moreni sva se vrnila ob 11 zvečer. Naslednje dni sva malo počivala, čakala, da se močan veter umiri ter malo raziskovala bližnjo in daljno okolico.
Čez 9 dni po najinem plezanju v vzhodni steni sva ob sedmih
zjutraj stala pod S steno, kjer sva v naslednjih šestih urah in pol preplezala že obstoječo smer: Snotty's Gully (»Smrkljev žleb«). Vrh je res zanimiv, kot nekakšna granitna miza z izjemnim pogledom na himalajske velikane: Cho Oyu, Everesty Lotse, Nuptse, Makalu in drugi. Še isti dan sva se vrnila v naš lodž v Gokyu.
Čas bivanja v tej čarobni dolini se je počasi iztekel. V naslednjih dneh sva spakirala najino opremo, se poslovila od nepalskih prijateljev v lodžu in se odpravila nazaj proti Lukli, skupaj z nosačem, ki je sam nesel oba najina tovora (dobrih 60 kg). Nepalci so kar vzdržljivi ljudje. Po 23 dneh hribov sva zopet pristala v Katmanduju, kjer sva se srečala z najinimi prijatelji, ki so Gokyo zapustili nekaj dni pred nama. Naslednje štiri dni smo preživeli ob dobrotah, ki jih nepalska prestolnica ponuja zahodnemu turistu in se 10. oz. 11. novembra vrnili v Slovenijo. Ambrož pa je do 18. decembra raziskoval še Indijo).
Na koncu bi se rada zahvalila vsem, ki so tako ali drugače pomagali, da sva lahko odšla na to odpravo, kjer sva pridobila nove izkušnje tako na plezalnem, kot človeštem področju.
URBAN NOVAK
Krst na Kamniškem sedlu
mive ljudi, pokrajino ter seveda hribe, ki jih tukaj ni ravno malo. Po prihodu v Gokyo ( 4790m ) smo se nastanili v enem izmed tamkajšnjih lodžov (himalajski hotel). Letošnja baza je bila nekoliko drugačna, kot smo jih navajeni v Himalaji. Za spremembo nam letos ni bilo potrebno bivati v šotorih in se umivati v kakšnem
Kljub ne ravno najlepšemu vremenu je Kamniško sedlo 12. decembra doživelo kar precejšen obisk. Letošnja alpinistična šola AO PD Kamnik je imela prvo zimsko turo in vaje, na katerih so tečajniki osvajali osnove varnejše hoje v zasnežene planine, uporabe derez, cepina, lavinske žolne, izdelave sidrišč v snegu, varovanja, spusta po vrvi in potega sidrišča za seboj. Zvečer je potekal tradicionalen krst oz. sprejem med kamniške alpiniste. Matjaž Kramar in Tadej Krišelj, ki sta
teoretični del izpita opravila že leta 2008, praktičnega pa leto pozneje, sta morala prestati celotno »proceduro«, tudi z dodajanjem na zadnjo plat in »odvzemanjem« z nje. Poleg njiju je bil med kamniške alpiniste sprejet tudi Peter Mežnar, ki je alpinist že več kot 15 let in je svojo alpinistično pot začel v soškem AO, sedaj pa živi v Kamniku. Čeprav se je že izkazal z mnogimi vrhunskimi alpinističnimi dejanji, je moral za sprejem v kamniški AO prestati vsaj simboličen krst...	Bojč
Tadej Krišelj in Matjaž Kramar Peter Mežnar
OPTIKA OČ6SNA AMBULANTA
HelGna Dolinšek s.p.
Samostanska 14. Kamnik TeI.:0I/83I7-005 Breznikova 15. Domžale TeI.:OI/72I6-436 (Breza center)
Vinko: 03Í/795- 960
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o.
Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Tel.: 01/56-55-120 www.klinika-vtz.si
s
Grozeča skala, čudo narave, je sanirana
Veliko skalo pod potjo, ki vodi proti žičnici na Kamniško sedlo, so delavci PUH d. d. v novembru odstranili. Skala, težka preko 90 ton, je predstavljala pravo čudo narave, a je ogrožala varnost okolice, pohodnike in stanovanjsko hišo, ki stoji le 300 metrov pod njo. Na problem ogromne skale so opozorili delavci gozdnega gospodarstva ob sečnji in čiščenju gozdov. Aprila 2008 so zaradi nevarnosti sprožitve skale prekinili z deli na tem področju. Po ogledih je bila odločitev jasna. Nevarno skalo, ki stoji kot domina na drugi skali, je bilo nujno potrebno sanirati in odstraniti. Ob tem je nastal problem plačila, a na koncu je bila Občina Kamnik tista, ki je razumela pretečo nevarnost in prevzela stroške sanacije. Delavci PUH-a so v desetih dneh odstranili grozečo nevarnost in s tem zagotovili varno pot planincem v visokogorje in stanovalcem mirno bivanje. Za uspešno sanacijo gre zahvala Občini Kamnik, PUH d.d. in predvsem občinskemu svetniku Danielu Kovačiču in Brigiti Vavpetič, ki sta s svojo angažiranostjo pripomogla, da se je občina odločila za sanacijo kljub temu, da ni lastnica zemljišča.
FRANC REMS
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
tel.: 01/722 70 89, 041/956 537,
041/676 198 faks: 01/722 89 98 www.irmi.si, e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net
*	ALU in PVC okna in vrata
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel
*	fuzije - vitráži
*	okvirjanje slik
POGREBNIK d.o.o.
Pogrebne storitve, Dvorje 13 4207 Cerklje
TEL.: 04/2S-21-424 GSM: 041/624-68S
Opravljamo storitve:	^
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini)
•	PRODAJA POGREBNE OPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU
•	NOSAČI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS),
•	SVETOVANJE
NOČEMO DA LJUDJE UMIRAJO, TODA, KO DO TEGA PRIDE, JIM SKUŠAMO NUDITI KAR NAJBOLJŠE.
www.pogrebnik.com
MALI OGLASI
SUHA BUKOVA ALI MEŠANA DRVA ugodno prodam. Tel.: 051/388-261.
PROSIM, če mi kdo podari glasbeni stolp in zimsko bundo št. 50. Tel.: 070/225-232.
V Kamniku najamemo dvosobno opremljeno stanovanje
za zdravnika -
tujca za daljše obdobje.
Kontakt: MO-GY d.o.o., tel. 031 623-144
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi upanja, trpljenja.
Bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Po dolgotrajni in težki bolezni je v 78. letu odšla od nas naša draga mami, stara mama, sestra, teta in tašča
MARIJA DROLC
iz Cirkus
Hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za spremstvo na njeni zadnji poti, za izražena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter darove za cerkev in svete maše. Zahvala g. župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen pogrebni obred s sveto mašo, pevcem in Marinki Mošnik za ganljive besede v slovo. Hvala dr. Dolenčevi, sestri Jani, patronažni sestri Lojzki Lipovšek in celotnemu osebju ZD Kamnik za vso skrb in pomoč. Vsi njeni Januar 2010
Na nebu sivina, v hiši praznina, ko tebe več ni, le spomin v srcu se tli...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
GABRIJELE -ELE PANČUR
roj. Babnik (1933-2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje,
sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Pavlu Piberniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem kvarteta Krt za ganljivo zapete
pesmi in trobentaču Gregu. Iskrena zahvala vsem, ki ste se ji poklonili ob slovesu na
pokopališču in bili z nami v težkih trenutkih. Žalujoči: mož Slavko, hčerki Sonja in Slavka z družinama in ostalo sorodstvo Mekinje, Log, Mengeš, december 2009
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
ZAHVALA
V 93. letu starosti nas je zapustil
ANDREJ FLERIN
iz Mekinj
Ob njegovem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno
sožalje, podarjene svete maše, sveče in cvetje. Iskrena hvala g. župniku Pavlu Piberniku za lep mašni obred in poslovilne besede ter duhovno oskrbo v času bolezni, dr. Rudiju Koncilji, pevcem in trobentaču g. Dominika Krta, solistu g. Ivanu Arnšku, podjetju Količevo karton, Komunalnemu podjetju Kamnik in osebju Zdravstvenega doma Kamnik.
Še enkrat hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga
pospremili k mirnemu počitku. Žalujoči: žena Tilka, sestre Vida, Anica in Pepca, otroci Mija, Marijan, Francka, Drago, Štefan, Majda in Andrej z družinami, vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo
Kamnik, december 2009
Vsakomur enkrat zastane korak in odide v kraje nam živim neznane in če je v ljubezni nastalo slovo, ne odide za vedno in je manj hudo, v spominu in duši nam -za vedno- ostane!
(Janez MedveSek)
ZAHVALA
V noči iz 23. na 24. 12. 2009 je za vedno zaspal naš oče, ata in mož
LUDVIK LANIŠEK
gostilničar z Milega Vrha (1934-2009)
Pokopali smo ga na kamniških Žalah v torek, 29. 12. 2009. Zahvaljujemo se zdravnici dr. Dolenčevi, med. sestri Jani in patronažni sestri Jani Prezelj, ki so mu lajšale bolezenske težave do zadnjega dne, gospodu župniku Dularju za lepo opravljen obred, pogrebni službi KPK, ki so mu pripravili zadnje bivališče. Hvala vsem sestram in bratom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sovaščanom za darovano cvetje,
sveče, čustveno in denarno daritev. Posebej se želimo zahvaliti družinam Nograšek, Hribar, Rems, Rak in Klemenc, ki ste nam vseskozi pomagali. Velika hvala Slavki, Tončki, Joži. Hvala krščenki Nadi. Ni besed za
primerno zahvalo. Hvala vsem, ki ste se v velikem številu poslovili od našega Ludvika.
Kljub izgubi in žalosti nam je toplo pri srcu. Njegovi domači December 2009
Kamniški ObČAN
% 01/83 91 311, 041/662 450
Ljubila si polje, družino in dom, prekmalu odzvonil ti vaški je zvon.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
V 85. letu je po težki bolezni tiho odšla od nas naša draga žena, mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta
VIKA GRABNAR
Iskrena hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše in cerkev. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala sosedom in prijateljem za pomoč v težkih trenutkih in pri zadnjem slovesu ter gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala patronažni sestri Lojzki Lipovšek za skrbno in požrtvovalno pomoč. Žalujoči: vsi njeni Zg. Motnik, Motnik, Krivčevo, december 2009
Trdo delo in trpljenje, spremljalo te je vse življenje, bolezen neizprosna je bila, zato k večnemu počitku si odšla. V naših srcih za vedno boš ostala, ljuba naša mama za vse iskrena hvala.
ZAHVALA
Zapustila nas je draga žena, mama, stara mama in tašča
MARIJA POLJANŠEK
iz Sovinje Peči (21. 3. 1936-20. 12. 2009)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v trenutkih bolečine in žalosti stali ob strani, prihajali kropit, izrekali sožalja in
tople besede, darovali za svete maše, sveče in cvetje. Hvala dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, gospodu župniku Danijelu Kaštrunu za lepo opravljen obred, pevcem, govornici Francki za tople besede slovesa, trobentaču za zaigrano Tišino in vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala osebju Zdravstvenega doma Kamnik, podjetju Menina iz Kamnika, Upravni enoti Kamnik in vsem, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni.
Iz srca hvala vsem, ki ste našo mamo imeli radi. Vsi njeni
Sneg gre,
glej zunaj sneg gre; morda se spomniš...
ZAHVALA
Po zahrbtni bolezni nas je zapustil naš ljubi mož, očka, dedi, tast, brat, svak in stric
BORIS ŽLINDRA
Hvala prijateljem, sorodnikom, sosedom, smučarskim prijateljem, sodelavcem, upokojencem sprehajalcem in vsem,
ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Podobniku in njegovim sodelavcem Bolnišnice Celje ter dr. Jermanovi. Hvala Marjanu Schnablu za poslovilne besede, Urošu Koširju in njegovim glasbenikom ter šenčurskim pevcem. Ostal bo med nami v naših srcih in mislih. Njegovi domači
Vrhpolje, december 2009
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. In čeprav spokojno spiš v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
V 67. letu nas je po hudi in dolgotrajni bolezni zapustil nas dragi mož, ati, ata, tast, brat, svak in stric
JOŽE BREZNIK
(12. 2. 1943-14. 12. 2009) s Krivčevega v Črni
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem podjetij Belinka Kemostik, Helios TBLUS in Chrom com za ustna in pisna sožalja, denarno pomoč, cvetje, sveče, sv. mase in številno spremstvo na njegovi prezgodnji zadnji poti.
Posebna zahvala osebju ZD Kamnik, njegovi osebni zdravnici dr. Nevenki Šečer - Dolenc in sestri Jani Sušnik, sestri Katarini in celotni patronažni službi ZD Kamnik. Hvala osebju na OI Ljubljana, prof. dr.
Matjažu Zwitterju in celotnemu osebju v bolnišnici Golnik. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku Pavlu Piberniku za lepo opravljen pogrebni obred, ga. Karli Urh in pevcem za ganljivo zapete pesmi, nečakinji Vesni Golob za lep poslovilni govor, trobentaču Marjanu
Sitarju za lepo zaigrano poslovilno pesem in praporščakoma. Hvala tudi sosedi Marinki Spruk in njegovima svakinjama Nadi in Sonji za vso nudeno pomoč, kot tudi podjetju Pogrebnik iz Dvorij
pri Cerkljah za organizacijo pogreba. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste imeli v lepem spominu.
Žalujoči: žena Tilka, sinova Nejc in Stane z družinama ter ostalo sorodstvo
December 2009
ZAHVALA
V 80. letu je tiho od nas odšla
TILKA SLAPAR
po domače Tomanova Tilka z Markovega 9
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, podarili cvetje, sveče in darove za svete maše, nam pa izrekli sožalja.
Žalujoči: vsi njeni
Markovo, december 2009
Prazen dom je in dvorišče,
naše oko zaman te išče,
ni več tvojega smehljaja,
bolečina in samota sta pri nas.
Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš,
a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
V 71. letu starosti je tiho odšla naša draga mama, stara mama, tašča, sestra, teta in botra
JULIJANA TRAVEN
rojena KLEMEN, iz Košiš
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo imeli radi, jo pospremili na zadnjo pot, nam pa izrekli sožalje. Iskrena zahvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Posebej se zahvaljujemo dr. Plešnarjevi in sestri Heleni. Lepa hvala g. župniku Dularju, pevcem in trobentaču.
Žalujoči: vsi njeni
December 2009
Zdaj se spočij
izmučeno srce,
zdaj se spočijte
zdelane roke.
Zaprte so utrujene oči.
Le moja drobna lučka še brli.
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je zapustila
ŠTEFKA RUTAR
rojena KRAJNC, iz Šmarce
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, podarjeno cvetje,
sveče in darove za svete maše. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in mašo.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
December 2009
Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
ZAHVALA
V decembrskem večeru je boj z boleznijo izgubil naš dragi
ANTON KORITNIK st.
(1940-2009)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče
ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Ambroževi in sestri Sonji ter osebju ZD Kamnik za pomoč v času njegove bolezni. Hvala gospodu župniku, pevcem in trobentaču za pesmi ob slovesu.
Žalujoči: vsi njegovi
Kamnik, december 2009
Če bi solza koga obudila, ne bi tebe črna zemlja krila, ker bi naše solze kakor potok lile, da bi tebe obudile.
ZAHVALA
V 39. letu življenja nas je nepričakovano zapustil dragi sin, brat in stric
BRANKO ZAJC
Iskreno se zahvaljujemo prijateljem, sorodnikom in znancem za darovano cvetje in sveče, ustna in pisna sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala župniku g. Hočevarju za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, pogrebcem, pevcem za lepo petje v cerkvi in na pokopališču ter Mirku Železniku za besede slovesa. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi
Špitalič, december 2009
Mercator Hipermarket Kamnik
To soboto in nedeljo, 16* in 17* januarja, povabljeni na
PRAZNIK KRUHA!
Povabljeni na prireditve!
Petek, 15. 1., ob 17. uri -©kratkovi prijatelji
Otroška delavnica
Petek, 22. 1., ob 17. uri -©kratkova kanglica
Otroška delavnica
Petek, 29. 1., ob 17. uri -©kratkova mušnica
Otroška delavnica
Spoštovani imetniki kartice MERCATOR PIKA!
31. januarja 2010 se izteče bonitetno obdobje. Do vključno tega
datuma lahko vnovčite zbrane pike.
5Î Mercator najboljši sosed

dabor
TEKSTIL
Kamnik
Kranjska 3a, Kamnik tel.: 01/831 04 81, 051/399 577
ZAVESE
velika izbira, svetovanje in šivanje po meri Nagubane zavese sešijemo brezplačno.
odeja 140 x 200 100% volna
odeja 200 x 200 100% volna
samo 31,90 €
samo 44,90 €
odeja 140 x 200
antilalergik	samo 21,90 €
odeja 200 x 200
antialergik	samo 31,90 €
rjuhe in posteljne garniture vseh dimenzij vzglavniki antialergiki
samo 31,90 €
lilLiniASVOJP(HARKUPOVATIHAJC(H(J(l!
TEHNIČNA TRGOVINA
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203
AKCIJSKA PONUDBA BLAGA IZ ZALOGE
10% POPUST* na vse artikle od 15.1. do 25.1.
V' f.
i
UGODNO PONUDBO SI OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI več na www.pernecom.si
_•Akcijski artikli so izvzeti iz te ponudbe_

www.peugeot.si
A-
PEUGEOT 5008.
NOVI ENOPROSTOREC ZA BOLJ SPROŠČENA POTOVANJA.
^ --

\
HEAD UP ZASLON ZA VOZNIKA
Peugeot 5008 postavlja nove standarde pri varnosti in udobju v kategoriji enoprostorcev Z vgrajenim Head Up zaslonom, lahko voznik na prosojnem zaslonu vseskozi gleda na cesto in hkrati spremlja vse pomembne informacije (hitrost, opozorilo za varnostno razdaljo, potovalni računalnik itd )
NOVI PEUGEOT 5^8
PEUGEOT
MOTION f> EMOTION
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: OI /729 92 OI, prodaja: OI /729 92 00, 722 81 31, 031 /669 367