EKOLOŠKI PROJEKT NA OŠ DOBROVA
Kako do bolj zdravega okolja?
Z nedavno ckološko razstavo. so na osnovni šoli Dobrova zaokrožili poseben ekološki projekt. ki je pod okriljcm šolske knjižnice tekcl skozi vsc minuio šolskn leto. Učenci od 1. do 8. razreda. pa tudi malčki iz vrlca. so skupaj s svojimi učitelji in vzgojitc-ljicami opravili celo vrslo zanimivih raziskav. ki naj bi bile ključ za izboljšanje ckoloških razmer na tcm območju. Raziskali so onesnaženost bližnje okolicc. locirali divja odlagališča odpadkov (teh so naštcli prek 30!). mcrili so gospodinjske odpadke in ugolav-Ijali količino svinca. ki ga odlagajo avtomobili v oko-lici dobrovske ceste. Tega naj bi sc v encm samem letu nakopičilo za prek 40 kilogramov! Med okoliški-mi kmeti so učenci opravili anketo o uporabi umet-nih gnojil in škropiv. pri čemer so ugotovili. da prevladuje v glavnem mešano gnojcnje, z uporabo tako umetnih gnojil. kot navadnega hlevskega gnoja.
Kot nam je povedala Zdenka Sušec, ki jc vodila ckološki projekt. so posvetili vcltko pozornosti tudi odlagališču elektrofiltrskega pcpda na Hruševu. ki ga vozijo tjakaj iz Ijubljanske Toplarnc. Mcritvc. ki so jih opravilj učenci pod vodslvom Marinke Zdcšar. pri njih pa je sodeloval tudi Milenko Križman iz inštututa Jožcf Stcfan. so nedvoumno pokazalc. da se je sevanje na tem območju povečalo kar za pct-krat.
»Gospod Černe odlagališča še vcdno ni ustrezno zaščitil. in veter zdaj raznaša pepcl po okolici. Ce bi na lem mestu kdo prebival v šotoru, te doze nikakor ne bi bile zanemarljive.« opozarja Zdenka Sušec.
Na samcm projelku »Zdravjc« je dclal knjižmčar-ski krožck. Sprcgovorili so o slanih življcnjskih raz-vadah. kot so kajenje. alkohol. vse pogostcjo pa ludi narkomanija. s poscbnim poudarkom na zdravi prc-hrani. h katcri vse bolj prištcvajo tudi makrobiotiko. hrano brcz mcsa. Bescda jc tekla tudi o pomcnu avtogcncga treninga in o duševni rckraciji. ki jc pri današnjcm stresncm življcnju Ccdaljc bolj potrebna. Biološka skupina je priporočala zdrav biodom s pri-merno biooprcmo. Anglisti. ki jih je vodila Dušanka Staničič. so o ekologiji spregovorili po anglcško. literarna skupina z mentoricama Jano Tchovnik in Marjetko Krapež pa je izdala poscbno priložnostno publikacijo »Moja zemlja«.
Po otvoritvi ekološke rastave (tej so dali prozaični naslov »Naučili smo se lelcli po zraku kot ptice. sc potapljati v morju kot ribc. naučimo sc živcti na kopnem kot Ijudje«), ki stasc jc mcd drugim udclcži-la tudi viški župan Bogdan Bradač in rcpuhliški poslancc Hubcrl Požarnik. so pripravili ludi okroglo mizo o percči ckološki problcmaliki. na kalcri so pretrcsli vse ekološke nadloge. od divjih odlagališč in radioaktivncga sevanja. do škodljivosti plinovodov in javno pozvali. naj se že kaj ukrcne v Icj smeri. Okrogle mize se je udeležil tudi Alcksandcr Marin-ko, predsednik občinskih zelenih. Vsekakor pa jc treba, kot so znova ugotovili. z ekološko vzgojo začeti že v vrtcih. tedaj ko otroci dobivajo prve vtise o življenju in ne šcle kasneje. ko je že prcpozno.
B. VRHOVEC