Časopis občine Kamnik, 10. marec 2017, leto 2, številka 5 Marec, mesec v znamenju praznovanja Občina Kamnik 29. marca praznuje občinski praznik, zato bo ta mesec še posebej bogat z različnimi prireditvami in dogodki. Jasna Paladin Kamnik - Občina Kamnik občinski praznik 29. marca, na rojstni dan v Kamniku rojenega domoljuba, generala in pesnika Rudolfa Maistra, praznuje že vse od leta 1996. Tudi letos je občina skupaj z različnimi društvi, organizacijami in posamezniki pripravila res pester nabor prazničnih prireditev - v koledarju, ki ga objavljamo tudi na straneh tokratne posebne priloge ob občinskem prazniku, jih lahko naštejemo več kot trideset; od športnih, kulturnih do izobraževalnih. Prva se bo odvila v ponedeljek, 13. marca, praznovanje pa se bo sklenilo v soboto, 8. aprila. Vrhunec letošnjega praznovanja bo znova na sam dan praznika, 29. marca, ko občina vse občane vabi Maistrov spomenik na Trgu talcev na tri popoldanske dogodke v središču mesta - pro-menadni koncert Mestne godbe Kamnik, proslavo s položitvijo venca ob Maistrovem spomeniku na Trgu talcev, kjer bo znova sodelovala častna četa Slo- venske vojske, ter na osrednjo slovesnost v Dom kulture Kamnik, kjer bodo podelili tudi občinska priznanja. Župan Marjan Ša-rec bo letos podelil dve zlati, dve srebrni in dve bronasti priznanji. VABLJENI NA OTVORITEV NAJVEČJE TRGOVINE SVILANIT V SLOVENIJI. Kdaj? K 3. Joi7,'®d 8. ure dalje. Kje? Kovinarska cesta 4, Kamnik^ Za vas $mo ra.zširi'i ponucltwt^kstiln. i izd^lko^v za kopalnico, spalnled in kuhinjo ier cfoclali Vrhunska ležišoa Dollar 1 Hitex. PRVIH 50 KUPCEV ČAKA DARILO! Otvoritveni popusti kar do -50% SINCE 1938 Preverite vêc ri a www.svilanit.si OTVORITVENA PONUDBA traja od 23. 3. do 1. 4. 2017. OBČINSKE NOVICE Mestno središče je treba oživiti Staro mestno središče v Kamniku v zadnjem času kaže bolj klavrno podobo. Vse več lokalov zapira svoja vrata -in čeprav težava ni nova, se zdi, da lokalni skupnosti ne uspe najti rešitve za oživitev mestnega središča. stran 2 IZ NAŠIH KRAJEV Sadjarji zbrani že dvajsetič V Tunjicah so prejšnjo soboto že dvajseto leto zapored pripravili praktični prikaz obrezovanja sadnega drevja, prav toliko let praznuje tudi Sadjarsko-vrtnarsko društvo Tunjice. stran 6 OBČINA KAMNIK PRAZNUJE Šola bo zgrajena na novo Ob občinskem prazniku smo se o aktualnih projektih občine pogovarjali z županom Marjanom Šarcem. stran 10 ZANIMIVOSTI Uresničili jim bodo sanje Minulo soboto se je v telovadnici Osnovne šole Toma Brejca odvil že 8. dobrodelni koncert Uresničimo sanje. Z zbranim denarjem bodo otroke s posebnimi potrebami peljali na tabor v Izolo. stran 20 O 5PICA SPORT Ljubljanska c. 4a, Kamnik, www.spica-sport.si OKUSI KAMNIKA Zakladnica pozabljenih jedi Marsikatera slovenska tradicionalna jed izgublja boj s časom in ostaja vedno bolj pozabljena v zaprašenih ljudskih kuharskih knjigah. V Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik želimo obrisati prah vsaj z nekaterih, zato vas vabimo k sodelovanju. Morda hranite doma recepte s. Felicite Kalinšek, rojene v Podgorju pri Kamniku, avtorice Slovenske kuharice, ali preproste recepte slastne kamniške jedi s pridihom domačega ognjišča, z vonjem po domači shrambi in ljubečim zavetjem babičine kuhinje? Toplina in domačnost sta lahko vodili tudi v sodobnejši kulinariki, zato želimo blagovni znamki Okusi Kamnika dotočiti sokov z novimi, že pozabljenimi jedmi, ki jim bodo kuharski mojstri vtkali duh novega časa in hkrati v njih tenkočutno pustili očarljive sledi preteklosti. Recepte že pozabljenih jedi pošljite na naslov TIC Kamnik, Glavni trg 2, 1241 Kamnik, lahko pa jih osebno prinesete vsak dan od 9. do 16. ure. Zraven pripišite kraj in ime gospodinje, ki je po tej recepturi pripravljala lokalno kamniško jed. Vsak recept bo nagrajen s kuhalnico Okusi Kamnika. 10 petek, 10. marca 2017 Kamničan ft Občinske novice Dotrajan dimnik so porušili Kamnik - Občina Kamnik je prejšnji teden, da zaradi zimskih počitnic pouk na šoli ni bil moten, z izbranim izvajalcem porušila dimnik na Osnovni šoli Frana Albrehta. Sa-mostoječi petindvajset metrov visoki dimnik že nekaj let zaradi uvedbe daljinskega ogrevanja z območja Svilanita ni bil več v funkciji, zaradi dotrajanosti pa se je že začel luščiti omet, zato ga je bilo treba zaradi varnosti učencev, zaposlenih na šoli ter mimoidočih pešcev in kolesarjev porušiti. Zaradi rušitvenih del sta bila ves teden zaprta kolesarska steza in pločnik, dela pa so bila zaključena v roku - v petek, 3. marca J. P. Samostoječega dimnika pri Osnovni šoli Frana Albrehta, ki že nekaj let ni opravljal svoje funkcije, Zapora med Mercatorjem in Svetilnikom Kamnik - Občina Kamnik obvešča, da zaradi rekonstrukcije Ljubljanske ceste na odseku med Mercatorjem in Svetilnikom, ki je potrebna zaradi odprave napak pred iztekom garancijske dobe, na tem odseku velja spremenjeni prometni režim, in sicer od ponedeljka, 6. marca, do ponedeljka, 1. maja. Zaradi prekopa bo na cesti veljala delna zapora, na kolesarski stezi in na pločniku pa popolna. J. P. Obvestilo Zahvale, osmrtnice, pisma, članke in drugo gradivo za objavo v časopisu Kamničan-ka skupaj s svojimi kontaktnimi podatki v času uradnih ur lahko pustite v nabiralniku pri vratarju Občine Kamnik. Kamničan ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143 ZAHVALE, OSMRTNICE: Renata Frakelj malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47 NAROČNINE: Špela Volčjak narocnine@g-glas.si, 04/201-42-41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, tokratna številka izide v nakladi 31.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Kamnik, priložen je tudi Gorenjskemu glasu. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2017 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 24. marca 2017, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 16. marca 2017. Mestno središče je treba oživiti Staro mestno središče v Kamniku v zadnjem času kaže bolj klavrno podobo. Vse več lokalov zapira svoja vrata - in čeprav težava ni nekaj novega, se zdi, da lokalni skupnosti nikakor ne uspe najti rešitve za oživitev mestnega središča. Jasna Paladin Kamnik - Na Občini Kamnik se težav zavedajo in problematiki v okviru svojih pristojnosti namenjajo veliko pozornosti. Področju se veliko posveča predvsem podžupan Matej Slapar, ki rešitev vidi v več ukrepih -med njimi številni ne zahtevajo veliko časa in denarja. Kako se na občini spopadate s problematiko oživljanja starega mestnega središča? »Problem našega mestnega jedra je podoben kot v drugih občinah. V Kamniškem občanu iz leta 1984 smo zasledili članek, kako ljudje tarnajo nad praznim mestnim jedrom in pomanjkanjem življenja v njem. V več kot tridesetih letih od takrat so se na obrobju mesta postavila dodatna trgovska središča in s tem ponudbo premaknila ven iz mesta. Če v mestu ni večje ponudbe, tudi povpraševanja ne bo, kar pomeni, da se bo v mesto vračalo vse manj ljudi, in to so resni izzivi, s katerimi se soočamo in jih počasi rešujemo. V preteklosti je bilo izdelanih že več dokumentov in na njihovi podlagi uvedeni različni ukrepi, a ti žal še niso začeli delovati v celoti, zato je stanje takšno, kot je. Ni pa to naša posebnost. S podobnimi problemi se soočajo tudi druga mestna središča tako v Sloveniji kot v tujini. V Sloveniji se je v zadnjem času vzpostavila organizacija menedžmenta mestnih središč (Town Center Management), ki se ukvarja ravno s podobnimi izzivi. Tudi Občina Kamnik je del tega združenja, v katerem si izmenjujemo dobre izkušnje iz prakse, ki jih bomo v prihodnje poskusili uvesti tudi v Kamniku. Pri naših sosedih so se teh izzivov lotili pred več leti in rezultati se že kažejo. Morda je na tem mestu treba poudariti, da so v tujini (predvsem v Avstriji) ob izgradnji večjih trgovskih središč tam prisotnim trgovcem postavili pogoj, da lahko zgradijo trgovsko središče, če bodo trgovine, ki bodo delovale v trgovskem središču, postavile poslovalnice tudi v mestna središča. Pri nas je ta vlak žal že odpeljal. V Avstriji je v vsakem manjšem mestu življenje. Pri nas (v celotni državi) smo se reševanja problemov resneje lotili sedaj in verjamem, da bomo v prihodnje kos izzivom in tako v mestno jedro Podžupan Matej Slapar: »Predlogi za oživitev mestnega središča so vselej dobrodošli. Pošljete jih lahko na e-naslov: mestno.sredisce@kamnik zopet pripeljali več ljudi -tako domačinov kot turistov. Staro mestno jedro Kamnika ima izjemen potencial, saj zaradi arhitekturne zasnove postavlja res lepo kuliso in prijetno zbirališče. Marsikaj je še treba postoriti, prepričan pa sem, da bomo s sodelovanjem v tem letu naredili korak naprej.« Nedavno ste naredili anketo med podjetniki, ki so najemniki in lastniki lokalov v središču mesta. Kaj kažejo odgovori? »Za resno soočanje s problemom smo najprej ocenili trenutno stanje. To smo naredili s pomočjo ankete, ki smo jo razdelili obrtnikom in podjetnikom, ki dnevno delujejo in ustvarjajo ter zaposlujejo v mestnem jedru. Razdelili smo skoraj šestdeset anket in dobili 43 rešenih obrazcev. Zaposlovalce v mestnem jedru smo vprašali, kaj si njihovi kupci želijo, kaj so po njihovem mnenju glavne prednosti in kaj slabosti našega mestnega jedra ter s kakšnimi ukrepi bi po njihovem mnenju rešili te probleme. Rezultate ankete bomo preučili v okviru občinske uprave in jih v prihodnje na skupni delavnici predstavili tudi vsem, ki so sodelovali. Skupaj bomo skušali izvesti ukrepe, ki bodo dejansko spodbudili mestni utrip in dogajanje ter povpraševanje po izdelkih in storitvah v našem mestnem jedru.« Kakšni ukrepi torej sledijo? »Iz odgovorov lahko izluščimo nekaj glavnih zaključk- ov, pa vendar so si že odgovori anketirancev v določenih delih popolnoma nasprotni, zato bo treba pri vpeljavi ukrepov in reševanju problematike narediti kar nekaj kompromisov. Če strnem, večina anketirancev ugotavlja, da so glavni problemi majhnega obiska v mestnem jedru predvsem: preskromna ponudba (zato bomo skušali spodbuditi večje trgovce/gostince, da svoje trgovine/lokale postavijo v mestno središče); premalo brezplačnih parkirišč (tudi v okviru celostne prometne strategije in ukrepov, ki ji bodo sledili, bomo v ali ob mestno jedro poskusili umestiti več parkirnih površin, da bodo za obiskovalce lokalov lahko v določenem časovnem intervalu brezplačni); preslaba povezanost (skušali bomo uvesti kartico ugodnosti, skupni letak predstavitev, skupne dogodke, vzpostavitev skupne spletne strani mestnega jedra in skupne promocijske aktivnosti ...); premalo dodatne ponudbe in zanimivosti, ki bi ljudi privabile v mesto (v okviru reševanja tega problema bomo skupaj s KIKštarterjem pripravili delavnico in v mestno jedro poskusili privabiti tudi lokalne rokodelce, ki bodo povečali ponudbo); določene stavbe so slabo vzdrževane. Pogrešajo tudi nastope glasbenikov na trgih in dodatno subvencioniranje najemnin, poudarjajo slabo stanje cestne infrastrukture ... Tu je omenjenih le nekaj najbolj jasnih in največkrat navedenih problemov. Kar nekaj je tudi drugih enostavnih ukrepov, ki trgovcem in gostincem lahko hitro olajšajo pogoje (skupinsko pridobivanje dovoljenj za podaljšanje obratovalnega časa ob večjih dogodkih, dovoljenja gostincem in trgovcem za postavitev stojnic pred njihovimi lokali ob večjih dogodkih ...). Kot rečeno, pa bomo vse odgovore in ukrepe še enkrat preučili v razpravi med anketiranci in občinsko upravo in nato v prihodnjih mesecih predlagali ukrepe, za katere smo prepričani, da bodo pokazali prave rezultate.« Kakšne spodbude občina že namenja lastnikom lokalov oz. hiš v centru in kaj se tu še da narediti? »Staro mestno jedro ima izjemen potencial, saj je zaradi arhitekturne zasnove prepoznavno tudi širše. Občina (tudi prek Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik) v mestnem jedru organizira več dogodkov, ki privabljajo ljudi in turiste, včlanili smo se v Združenje srednjeveških mest Slovenije, kar bo dodatno spodbudilo razvoj in obiskanost mesta, subvencioniramo najemnine - in za ta ukrep smo letos namenili dodatna sredstva - nekaj sredstev je namenjenih za pomoč pri obnovi fasad, resno smo se spoprijeli s problemom me-nedžmenta mestnega središča, v okviru katerega bodo na voljo dodatne spodbude tako v organizacijskem kot tudi v izvedbenem smislu, pospeševanje dogodkov in še bi lahko naštevali.« Kamničan^ petek, 10. marca 2017 !5 Občinske novice Stari grad dobiva novo podobo Obnova gostinskega objekta na Starem gradu, ki je pred dvema letoma po dolgoletnem pravdanju znova prešel v roke Občine Kamnik, se je vendarle začela. Na kavo ali čaj že v drugi polovici aprila? Stari grad naj bi svoja vrata znova odprl že v drugi polovici aprila. / foto: jasn I ¿S " ¿s i KAM N 1 K Cankarjeva 1 1 Komunalno podjetje Kamnik, d. d. Cankarjeva 11, Kamnik Vsem občankam in občanom čestitamo ob praznovanju občinskega praznika! Predavanji Centra za socialno delo Kamnik Jasna Paladin Kamnik - Stari grad, priljubljena izletniška in poho-dniška točka nad Kamnikom, kjer je nekdaj delovalo gostišče, se je pred dvema letoma po dolgotrajnem pravdanju z nekdanjima podnajemnikoma v last Občine Kamnik vrnil v precej slabšem stanju, kot je verjetno večina pričakovala. Po udarniški čistilni akciji številnih Kamničanov so se vprašanja na občini - kdaj bo gostišče znova zaživelo -kar vrstila, prav tako je upanje po oživitvi te lokacije vzbudila občinska proslava ob prvem maju lansko leto. A gradbena in obnovitvena dela se kar niso začela. Obnova v več fazah »Občinska uprava je že februarja lani naročila izdelavo projektne dokumentacije za obnovo notranjih prostorov, ki smo jo nato prejeli maja. Projektant je občinsko upravo v projektu pozval, da naj takoj pristopi k sanaciji nekaterih del in po načelu dobrega gospodarja smo nemudoma pristopili k izvedbi najnujnejših gradbenih del, saj bi lahko v nasprotnem primeru prišlo do še večje škode obstoječega stanja objekta in bi se posledično znatno povišala vrednost investicije. Tako je bila zamenjana in obnovljena strešna kritina pokrite terase, urejene so bile nove stopnice med kletjo in pritličjem. Novo stopnišče je urejeno tako, da je omogočen direkten dostop iz spodnjega kletnega lokala v večnamenski - gostinski prostor v pritličju. V kletnih prostorih je sanirana vlaga in obstoječ strop v kurilnici. Hkrati so se obnovile zamašene odtočne kanalizacijske cevi ter strojne in elektro instalacijske cevi, ki so se položile v tlake in podzidek sten z namenom, da se izognemo nepotrebnim podvajanjem stroškov in naknadnim ru-šitvenim delom,« nam je povedal podžupan Igor Žavbi, ki je na občini zadolžen za ta projekt, in dodal, da se v letošnjem letu gradbena dela nadaljujejo le v spodnjih prostorih - v kleti, kjer bodo uredili okrepčevalnico. Občina je že novembra izvedla razpis za izvajalca in med šestimi ponudniki izbrala najugodnejšega (96 tisoč evrov), a za podpis pogodbe je bilo treba počakati na sprejetje letošnjega občinskega proračuna, zato so se dela začela šele 21. februarja, ko je tudi začel teči pogodbeni rok za dokončanje. Potrebnih opravil ni malo; investicija namreč obsega gradbena in zemeljska dela, odstranitev obstoječe greznice, ureditev odvodov, zamenjavo stavbnega pohištva, instalacije, polaganje talne keramike, postavitev male čistilne naprave, namestitev sve- til, hidroizolacijo ... »Projekt je bil narejen za spodnji dve etaži - v kleti bomo uredili okrepčevalnico, kjer se bo dalo popiti čaj ali kavo, ter pojesti kakšen sendvič ali zavitek, urejene bodo tudi sanitarije, prostor za osebje, manjše skladišče in kotlovnica. V nadaljevanju se bomo lotili pritličja, kjer bomo obnovili obstoječo dvorano in kuhinjo. Vrhnje nadstropje, kjer so bile mišljene sobe, pa je v najslabšem stanju, zato bo na vrsto prišlo kasneje,« še pravi Žavbi. Dela bodo zaključena aprila Po dokončanju del bo objekt v upravljanje prevzel Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik, ki pa bo poiskal najemnika. Zanimanje za najem naj bi bilo veliko, izbrani najemnik pa bi prve obiskovalce lahko pogostil že v drugi polovici aprila. S pomočjo javnih delavcev bodo uredili tudi okolico, tako da bo Stari grad znova točka, ki si že zaradi izjemnih razgledov na vse strani zasluži biti urejena in dobro obiskana. Jasna Paladin Kamnik - Center za socialno delo Kamnik marca občane vabi na dva brezplačna dogodka. V sredo, 15. marca, bodo v Dnevnem centru Štacjon med 14. in 15. uro pripravili informativno svetovalnico, na kateri bodo predstavili dejavnosti in pristojnosti Centra za socialno delo Kamnik. Udeleženci bodo lahko pridobili informacije s področij denarnih prejemkov in subvencij (denarna pomoč, izredna denarna po- Jasna Paladin Kamnik - V KIKštarterju bodo v torek, 14. marca, ob 16. uri začeli z brezplačnimi poslovnimi svetovanji za mlada podjetja. Svetovanja so namenjena vsem, ki imajo podjetniško idejo in bi želeli oceniti njeno perspektivnost, tistim, ki so že podjetniki, pa se jim porajajo različna vprašanja, na katera nimajo odgovorov, ali pa tistim, ki potrebujejo pomoč, Jasna Paladin Kamnik - Občina Kamnik je s strani Vlade RS prejela sklep o Potrditvi predloga najustreznejše variante v postopku priprave državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod M9 Kidriče-vo-Vodice. »Na območju občine Kamnik je država kot najprimernejšo sprejela varianto 1, ki gre po jugovzhodnem delu občine, kjer veljajo številni varstvenimi režimi, hkrati pa trasa posega tudi na naseljena območja. moč, subvencija vrtca, otroški dodatek, pogrebnina, subvencija najemnine . ), duševnega zdravja (obravnava v skupnosti), starševskega varstva, varstva otrok in družine, varstva odraslih invalidov in socialnovarstve-nih storitev. V torek, 21. marca, pa ob 16. uri prav tako v prostore Dnevnega centra Štacjon vabijo na predavanje z naslovom O psihiatriji in psihiatričnih motnjah. Predavala bo psihiatrinja Nikolina Ri-javec, tudi ta dogodek pa je za obiskovalce brezplačen. denimo pri pripravi poslovnega načrta, ali svetovanje pri oblikovanju poslovnega modela. »Namen osebnih svetovanj je pomoč podjetnikom pri oblikovanju poslovne ideje, aktivno svetovanje podjetnikom pri pripravi poslovnega načrta, finančnega načrta in prezentacije projekta,« pravijo v KIKštarteju. Svetovanja bodo izvajali vse do 10. aprila do 18. ure, treba pa se je prijaviti, in sicer na e-naslov info@kikstarter.si. Varianta 1 v primerjavi z variantama 2 in 3 poteka po najtežjem in geološko najzahtevnejšem terenu. Varianta 1 je za Občino Kamnik najmanj sprejemljiva, na kar smo ves čas postopka izdelave DNP-ja opozarjali,« pojasnjujejo na občinski upravi. Podrobnejši potek predloga variante po območju občine Kamnik je razviden iz grafik, ki so objavljene na občinski spletni strani. V skladu z zakonodajo sledi javna razgrnitev, katere kraj in čas bosta še objavljena. Projekt obnove Starega gradu na občini vodi podžupan Igor Žavbi. / Foto: Jasna Paladin Izbrani izvajalci te dni urejajo notranjost kleti, kjer bodo Urediti je treba tudi hidroizolacijo po celotni dolžini uredili okrepčevalnico. severne strani objekta. / Foto: Jasna Paladin Občina prejela sklep o umestitvi trase plinovoda Podjetniško svetovanje za mlada podjetja V KIKštarteju bodo svetovanja izvajali med 14. marcem in 10. aprilom. 10 petek, 10. marca 2017 Kamničan ft Občinske novice, mnenja Iz poslanskih klopi Za mir Tokrat nekoliko drugačen zapis. Ne o domačih zadevah, ampak o miru na Bližnjem vzhodu. Pretekli teden sem namreč preživel v Izraelu in Palestini. Marsikdo bo rekel, pa kaj to pišeš, saj nas ne zanima, ker imamo dovolj svojih problemov. Razumem, vendar te Bližnji vzhod razvname do te mere, da ne moreš ostati hladen, predvsem pa so slovenski problemi v perspektivi izra-elsko-palestinskega konflikta videti lahko rešljivi. Samo malo se moramo potruditi. Zemljo med Sredozemskim morjem in reko Jordan zahtevata dva naroda, Izraelci in Palestinci. OZN tako že leta 1947 prvič poizkusi razmejiti ozemlje med dvema narodoma (t. i. Partition plan) približno v razmerju 50 : 50 in z mednarodnim statusom Jeruzalema. Razdelitev so Palestinci zavrnili. Začnejo se desetletja konfliktov, vojn in terorizma. Kje smo danes? Izrael ima izrazito vojaško premoč, zato lahko brez večjih ovir širi naselbine na okupiranem Zahodnem bregu. Palestinci, siti brezplodnih pogajanj in številnih ponižanj, rešitve vse bolj vidijo v nasilju. Pridemo do paradoksa, da Izraelci z večanjem represivnih ukrepov, ki naj bi prinesli varnost, dejansko krepijo palestinski Hamas, ki zagovarja nasilje in ne priznava pravice Izraela do obstoja. Čeprav je Izrael z vojaško premočjo in mednarodno podporo ZDA stisnil Palestince v kot, dolgoročno njihov pristop ni vzdržen. Izraelska okupacija palestinskih ozemelj še dodatno povečuje brezposelnost in brezperspektiv- nost mladih Palestincev. Oblikuje se generacija mladih, ki nimajo več česa izgubiti in bodo zato sprostitev svojih napetosti iskali v nasilju. Miru za zdaj ne more prinesti pritisk mednarodne javnosti na Izrael. Izraelci imajo enostavno premočno podporo ZDA in še nekaterih drugih držav, da bi mednarodni pritisk lahko kakorkoli spremenil delovanje Izraela. Naj se sliši še tako nenavadno, vendar po vsem slišanem v zadnjih petih dneh resno spremembo in mir na kratek rok lahko prinesejo samo Palestinci sami. Ključno za Palestince je, da sami odpravijo čim več očitkov, ki jih izraelska vlada uporablja zoper njih in kot opravičilo za okupacijo. Naj naštejem največkrat izpostavljene: razdeljenost Palestincev, Hamasov terorizem in skorumpiranost Fataha. Palestinci nimajo druge možnosti, kot da se zanesejo sami nase. Ko se človek vrača z območja, kjer še vedno padajo bombe in kjer skoraj ne mine dan, ne da bi zaradi konflikta umirali ljudje, takrat se ti zdijo še tako zapleteni slovenski problemi kljub vsemu rešljivi. Matej Tonin, poslanec Za nami je uspešno leto V petek, 24. 2., je potekal 15. zbor članstva NSi Kamnik, na katerem smo izvolili novo sestavo občinskega odbora za obdobje 2017-2019. Številni gostje zbora članstva, med njimi glavni tajnik NSi Robert Ilc, so kot zunanji opazovalci lahko najbolje ocenili naše dosedanje delovanje. O slednjem pa veliko pove tudi rezultat na zadnjih lokalnih volitvah, ko smo dosegli i največje število mandatov med § parlamentarnimi strankami. = NSi Kamnik je v preteklem letu ^ veliko pripomogla k številnim 0 dosežkom občinske koalicije. | Poslanec Matej Tonin, podžu-| pan Matej Slapar in svetniška | skupina NSi so opazno prispe-Ivali k uresničitvi oz. izvajanju 1 številnih projektov za višjo kako-ivost življenja v občini Kamnik: § izboljšanje poplavne varnosti ob s Kamniški Bistrici, izvajanje kohezijskega projekta gradnje kanalizacijskega in vodovodnega omrežja, sprejetje strategije razvoja turizma, na področju podjetništva pa smo kot občina marsikomu lahko zgled. Poslanec Tonin je hkrati pomagal še Občini Komenda. Pripravil je predlog spremembe zakonodaje, po katerem bi občini Kamnik in Komenda lahko imeli skupni center za zbiranje komunalnih odpadkov, s tem pa prihranili 800 tisoč evrov. Za leti 2017 in 2018 v občinski koaliciji načrtujemo več nujno potrebnih investicij za razvoj naših krajev. Pred nami so zahtevni izzivi, ki se jih bomo lotili resno in odgovorno. Primož Zupan, tajnik OO NSi Kamnik N.Si Brežino bodo utrdili Cesto v Kamniško Bistrico nevarno spodjeda reka, zato so na Direkciji RS za infrastrukturo že začeli potrebne postopke za sanacijo. Jasna Paladin Kamniška Bistrica - Cesta v Kamniško Bistrico, ki sodi med državne ceste, je zaradi podora pod cesto oz. spodjedanja reke, ki je že dodobra načelo del opornega zidu, na enem odseku precej ogrožena, zato so se na Direkciji RS za infrastrukturo že lotili priprav na sanacijo. Na cesti je postavljena začasna prometna opozorilna signalizacija, ki zdaj zožuje cestišče, a hkrati razbremenjuje najbolj ogrožen del. »Trenutno potekajo ogledi geologov, ki bodo podali tudi najustre- znejšo rešitev. Predvidoma bo to nov armiranobetonski podporni zid v sami strugi Kamniške Bistrice v dolžini približno petdeset metrov, kar bo znano, ko bodo geologi zaključili z delom in pripravili končno mnenje. S sanacijo bomo začeli takoj po prejetju končne rešitve. Ker gre za elementarni dogodek, bo sanacijo izvajal pristojni koncesionar. Če bo izbrana navedena rešitev, ocenjujemo, da bi lahko bila sanacija zaključena do maja, odvisno od vremena oz. vodostaja reke,« pojasnjujejo na Direkciji RS za infrastrukturo. Sanacija poškodovanega odseka naj bi bila zaključena do maja. / Foto: Jasna Paladin Kamniški kulturi se obetajo boljši časi čunu za leto 2017 upoštevan. Tako je v proračunu predvidenih 110.000 evrov za projekte in programe društev ter posameznikov s področja kulture, kar je za 20.000 evrov več kot v letu 2016. Na novo bodo zagotovljena sredstva za spodbujanje oživitve starega mestnega jedra z galerijsko in rokodelsko dejavnostjo ter sredstva za sofinanciranje stroškov najemov na področju kulture. Poleg tega pa se predvideva izdelava strategije razvoja kulture. Župan nam je zagotovil, da bo občina aktivno sodelovala s kulturnimi organizacijami pri izdelavi strategije. V LDP se s to odločitvijo zelo strinjamo, saj sledi našemu vodilu, da je dobro tisto, kar združuje. Dušan Papež, vodja svetniške skupine Svetniška skupina LDP je konec lanskega leta organizirala sjavno razpravo z umetniki, i upravljavci galerij in predstavni-= ki občine z namenom iskanja I rešitev problematike tega po-§ dročja. Glavni zaključki javne | razprave so bili, da Kamnik poli trebuje strategijo razvoja kultu- 1 re, prostore za razstavljanje in § delo umetnikov, objavo javne- 2 ga razpisa v začetku leta ter | več sredstev za programe in i projekte na področju kulture. | Z veseljem povem, da je bil § marsikateri predlog v prora- ti r ¡HS ttata fJtt&ins JWPoifl Prejeli smo Spoštovani! Dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik izvajajo enkratne komedije, novoletne in kulturne prireditve. To so dijaki vseh treh izobraževalnih programov - gimnazijci, dijaki ekonomske smeri in dijaki predšolske vzgoje. V mesecu decembru 2016 je gledališka skupina GSŠRM Rudolfi izvedla komedijo Ana Migrena, ki ji ni bilo primere. Resnično smo se nasmejali do solz in nam je v decembrskem času polepšala praznične dni. Naslednja je bila odmevna novoletna prireditev, ki ji ni bilo meja in je požela ob koncu val aplavdi-ranja. V mesecu februarju bi navedla kot presenečenje izvedbo recitala ob slovenskem kulturnem prazniku Balade in romance. Človek bi pričakoval recitale ob mikrofonu s knjigo v roki in klasičnimi povezovalci prireditve. Ne, pa ni bilo tako. Dijaki vseh smeri, ki se na šoli složno povezujejo in dopolnjujejo drug drugega, so zopet presenetili. Nad izvedbo sem bila navdušena. Ob poslušanju smo se gledalci počutili tako kot pri pesmi Povodni mož, ki se prične z lagodjem, preide v zasuk in se potem pričakovanje samo še stopnjuje. Pišem vam v želji, da izvedbe projektov ne ostanejo več za zidovi GSŠRM. Prepričana sem, da so mentorji posameznih prireditev izbrusili dijake v neprecenljivo vrednost, ki se je niti ne zavedamo. Želim opozoriti na to, da dijaki in njihovi mentorji izvajajo projektne naloge v neverjetno kratkih razmakih, s povsem različno vsebino, na najvišji stopnji profesionalnosti in domiselnosti. Vem, da je za takšne predstave potrebnega obilo odrekanja, priprav, usklajevanj in vaj, ki se jih včasih nekateri posamezniki niti ne zavedajo. Njihove predstave so ogleda vredne in presenetljivo dobre. Enostavno z eno besedo bi lahko rekli profesionalne in edinstvene. Pozivam vse občane in starše dijakov, da si vzamete čas in ga namenite ogledu predstav. Spoznali boste nove pristope in tehnike igre, nastopov in recitalov. S svojim obiskom boste počastili delo dijakov in mentorjev, ki so polni idej, zagona in volje do dela. Občina Kamnik se lahko ponaša z edinstveno gimnazijo in srednjo šolo v občini in menim, da bi lahko takšne izvedbe vključila v svoje prireditve, ki jih izvajajo na občinski ravni. Bravo, profesorji in dijaki, uspelo vam je šolo postaviti na višjo raven in hvaležna sem za tako lepe večere, ki jih lahko preživljam ob ogledu vaših predstav. Dijakom in mentorjem želim še veliko uspeha in zagnanosti ob izvajanju projektov in šolskih obveznosti. Andreja Škorjanc, Domžale V stranki DeSUS prevladuje pozitivna energija V zadnji Kamničanki se je novinarki napačno zapisalo nekaj netočnosti, saj opisanih izstopov iz stranke DeSUS ni bilo, pač pa so se nam v zadnjem času pridružili novi člani. Tudi skupščina, na kateri je bilo s skoraj vsemi glasovi izvoljeno novo vodstvo, kaže na pozitivno energijo v stranki. Postopek izključitve Marije Palma, ki jo novinarka napačno imenuje za sekretarko, je interne narave in ga do dokončnosti sklepa o izključitvi ne moremo komentirati. Če ji bosta sledila sorodstveno oz. prijateljsko z njo povezana svetnika, je to njuna osebna odločitev, ki jo bomo obžalovali, saj se v stranki trudimo za dobro vzdušje in za korektne odnose. Mag. Julijana Bizjak Mlakar, predsednica DeSUS OO Kamnik Nevladne organizacije o oživitvi mestnega utripa Kamnik - Stičišče NVO osrednje Slovenije vabi društva, zavode in ustanove na srečanje nevladnih organizacij iz občine Kamnik na srečanje, katerega tema bo dogajanje v občini in oživitev mestnega utripa. Srečanje, katerega cilj je s skupnimi močmi zagotoviti boljše družabno življenje v Kamniku, si izmenjati znanja, izkušnje in ideje, bo v ponedeljek, 13. marca, od 18. ure do 19.30 ure v prostorih Mladinskega centra Kotlovnica. Potrditev udeležbe sporočite na info@ consulta.si ali po telefonu: 01 3209 484 do 12. marca. J. P. Višina povprečnine nekoliko višja Kamnik - Občina Kamnik bo v letošnji proračun na podlagi zakona o financiranju občin prejela nekoliko več denarja od države, namenjenega za sofinanciranje občinskih investicij. Pogajanja med ministrstvom za finance ter predstavniki združenj in skupnosti občin o predlagani višini povprečnine so bila očitno uspešna, saj se je višina povprečnine malenkost dvignila. Od predvidenih 232.903 evrov za sofinanciranje s tega naslova, kolikor jih je bilo prvotno načrtovanih v proračunu za leto 2017, bo Občina Kamnik prejela 238.347 evrov. J. P. Kamničan^ petek, 10. marca 2017 !5 Aktualno Zaostankov skorajda nimajo Na Upravni enoti Kamnik so kot vsako leto pripravili novinarsko konferenco, na kateri so predstavili delo v minulem letu. Jasna Paladin Kamnik - Kot je uvodoma pojasnil načelnik Upravne enote Kamnik Mihael Novak, so lani program dela izvedli v celoti, četudi s samo 32 zaposlenimi in težavami z bolniškimi izostanki. Oktobra lani so izvedli anketo o zadovoljstvu strank, a rezultatov še niso prejeli, pa tudi anketo o zadovoljstvu zaposlenih, ki kaže na visoko zadovoljstvo in ocene, ki so v vseh pogledih višje od slovenskega povprečja. »Posebej želim poudariti, da so doseženi zelo dobri rezultati Upravne enote Kamnik sad načrtnega, strokovnega, odgovornega in zavzetega dela vseh sodelavk in sodelavcev. Vsem nam so pri opravljanju našega poslanstva vodilo in ključnega pomena vrednote poštenega dela in spoštovanja, znanje, odgovornost, predanost, hotenje, sodelovanje, prijaznost in poistovetenje zaposlenih z upravno enoto,« poudarja Novak. Manj kot odstotek nerešenih zadev Lani so imeli na upravni enoti, ki pokriva občini Kamnik in Komenda, v reševanju 14.439 upravnih zadev, kar je dobrih deset odstotkov več kot lepo poprej. Večino se rešili, nerešenih je ostalo za manj kot odstotek zadev, ob koncu leta pa nerešenih zadev, ki bi jim potekel zakoniti rok za reševanje, niso imeli. Opravili so tudi 25.095 drugih upravnih nalog, obseg dela se je povečal predvsem na področjih gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva in prehrane ter na področju javne uprave. Število občanov malenkost narašča Statistični podatki kažejo, da je bilo v letu 2016 na območju občine Kamnik 30.925 prebivalcev (41 več kot v letu 2015), 292 rojstev (30 manj kot v letu 2015), 238 smrti (33 manj kot v letu 2015) in 11.396 gospodinjstev (18 manj kot v letu 2015), na območju občine Komenda pa 6.351 prebivalcev (98 več kot leta 2015), 88 rojstev (dve manj), 28 smrti (11 manj) in 2.140 gospodinjstev (devet več kot leta 2015). Lani so obravnavali 3.635 vlog za izdajo osebnih izkaznic in 1.209 vlog za izdajo potnih listin skupaj z vpisom sprememb v potni list. Razposlanih je bilo tudi 71 obvestil državljanom Republike Slovenije, ki ne posedujejo nobene veljavne javne listine. »Pri svojem delu opažamo, da se iz leta v leto povečuje število postopkov s pogrešanimi in najdenimi potnimi listinami, osebnimi izkaznicami ter dovoljenji za začasno in stalno prebivanje. V letu 2016 smo vodili 250 takih postopkov,« ugotavljajo na kamniški upravni enoti. Več dovoljenj za prebivanje tujcev Število zadev na področju tujcev se je v primerjavi z letom 2015 povečalo za skoraj devet odstotkov. Največ je bilo izdanih enotnih dovoljenj za prebivanje in delo (376, v letu 2015 - 80). V zvezi z izvajanjem zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, je bilo v letu 2016 šestim osebam odločeno o denarni odškodnini za škodo, povzročeno zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Na področju državljanstva so v letu 2016 prejeli v reševanje 45 vlog za sprejem v državljanstvo Slovenije, kar je dve vlogi več kot v letu 2015. Je bilo pa lani manj zahtevkov za vodenje postopkov ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča in manj izbrisov iz registra stalnega prebivalstva (30) kot pretekla leta, kar pomeni, da se je povečala učinkovitost oziroma sodelovanje strank v postopku. Več porok in manj prekrškov Število sklenjenih zakonskih zvez se je v primerjavi z letom 2015 povišalo, in sicer na 150 (v letu 2015 - 144). Zunaj uradnih prostorov je bilo sklenjenih 66 zakonskih zvez, v uradnih prostorih pa 84. Vloženih je bilo 38 vlog za spremembo osebnega imena (v letu 2015 - 42). Na novo je bilo registriranih 17 društev, izbrisanih pa 14. Na zadnji dan lanskega leta je bilo v upravni enoti registriranih kar 340 društev. Izdanih je bilo 46 odločb o dovolitvi javne prireditve. Število registriranih motornih in priklopnih vozil se je minimalno povečalo. Izdanih ali zamenjanih je bilo 2597 vozniških dovoljenj (v letu 2015 - 2.193). Povečano število zamenjav je odraz prizadevanj in opozarjanj strank, da se bliža zaključek akcije menjave. Izvršenih je bilo 208 sodb o prekršku, s katerimi je bila voznikom izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepovedi vožnje z motornim vozilom ali prenehanje veljavnosti z odložitvijo izvršitve (v letu 2015 - 316) - predvsem zaradi stavke policistov. Več strank zaradi občinskega prostorskega načrta Na področju okolja in prostora so lani reševali 384 zadev ali skoraj dvajset odstotkov več kot leto prej. »Veliko delovnega časa in energije zlasti na področju gradbenih zadev uradniki vsako leto namenimo posredovanju informacij in svetovanju investitorjem ter projektantom. To je bilo v letu 2016 še bolj aktualno, ker je Občina Kamnik konec leta 2015 sprejela nov odlok o občinskem prostorskem načrtu. Navedeno je imelo za posledico povečano število strank, ki so se obračale na nas z različnimi vprašanji, predvsem glede skladnosti nameravane gradnje z novim prostorskim aktom,« je povedal Novak in dodal, da so lani prav zato še tesneje sodelovali z zaposlenimi na občinskem oddelku za okolje in prostor. Lani so rešili tudi eno zadevo s področja denacionalizacije, še vedno pa imajo tri nerešene (od 674 vloženih). Med njimi je najobsežnejša zahteva Meščanske korpora-cije Kamnik, ki so jo v ponovno odločanje prejeli po odločitvi ustavnega sodišča. V letu 2016 so izdali dve delni odločbi, s katerima se je upravičenim članom oziroma njihovim pravnim naslednikom vrnilo v naravi vse premoženje, za katerega ni bilo ovir za vračilo. Vstopna točka e-VEM dobro obiskana Na Upravni enoti Kamnik so v letu 2016 prek sistema e-VEM oddali 1.349 različnih vlog za samostojne podjetnike in gospodarske družbe. Vsako leto beležijo povečan obisk. V primerjavi z letom 2015 je bilo opravljenih 61 odstotkov več storitev. Na delovnem področju varstva vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja so v letu 2016 poskrbeli za 1625 statusov upravičencev (od tega 47 statusov vojnih invalidov, 979 statusov vojnih veteranov in 599 statusov žrtev vojnega nasilja) in za njihove iz statusa izvedene pravice. Na podlagi Pravilnika o pitni vodi ( Uradni list RS, št. 19/04,35/04,26/06, 92/06 in 25/09) podajamo naslednje POROČILO O KAKOVOSTI PITNE VODE V LETU 2016 Komunalno podjetje Kamnik, d. d., kot koncesionar opravlja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo na vodovodnih sistemih: Iverje Kamnik, Iverje Komenda, Kamniška Bistrica - Godič, Poreber - Markovo, Pšajnovica, Palovče - Vranja Peč - Velika Lašna, Gozd in Črna. V skladu z zakonodajo je na omenjenih vodovodih vzpostavljen notranji nadzor po načelih sistema HACCP. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, lokacija Kranj, opravlja strokovno pomoč in svetovanje pri izvajanju notranjega nadzora na vodovodih, ki so v upravljanju Komunalnega podjetja Kamnik, d. d. V letu 2016 je bilo v okviru notranjega nadzora in državnega monitoringa pitnih vod skupaj odvzetih dvesto sedem (207) vzorcev pitne vode. Od tega je bilo sto šestinštirideset (146) vzorcev odvzetih za mikrobiološke preiskave in enainšestdeset (61) vzorcev za fizikalno-kemijske analize. Tabela 1: Rezultati preskusov vzorcev pitne vode, pridobljenih v okviru izvajanja notranjega nadzora: VODOVOD Mikrobiološke preiskave Fizikalno-kemijske analize Število odvzetih vzorcev Neskladni vzorci Neskladni vzorci zaradi E coli Vzorci, odvzeti na omrežju Število odvzetih vzorcev Neskladni vzorci Vzorci, odvzeti na omrežju IVERJE KAMNIK 51 3 2 47 8 0 7 IVERJE KOMENDA 9 1 0 9 0 0 0 KAMNIŠKA BISTRICA - GODIČ 13 2 0 12 1 0 0 POREBER - MARKOVO 4 0 0 4 1 0 1 PŠAJNOVICA 5 0 0 5 1 0 1 PALOVČE - VRANJA PEČ - VELIKA LAŠNA 5 0 0 4 1 0 1 GOZD 7 1 0 7 1 0 1 ČRNA 5 0 0 5 1 0 1 V okviru internega nadzora se pitno vodo vzorči na zajetjih, vodohranih, primarnih cevovodih in iz internih (hišnih) vodovodnih omrežij pri končnih porabnikih. Na zajetju Iverje so bili vsi odvzeti vzorci skladni z določili pravilnika. Pri oceni posameznih mikrobioloških parametrov so bile v dveh (2) neskladnih vzorcih pitne vode iz vodovodnega sistema Iverje Kamnik najdene bakterije Escherichia coli. V treh (3) neskladnih vzorcih pitne vode, odvzetih iz vodovodnega sistema Iverje Kamnik, so bile najdene koliformne bakterije. Vsi navedeni neskladni vzorci so bili odvzeti iz internih (hišnih) vodovodnih omrežij. Ponovno odvzeti vzorci pitne vode so bili skladni s pravilnikom. Pri oceni posameznih mikrobioloških parametrov so bile v enem (1) neskladnem vzorcu pitne vode iz vodovodnega sistema Iverje Komenda najdene koliformne bakterije. Vzorec je bil odvzet iz omrežja vodovoda. Ponovno odvzeti vzorec pitne vode je bil skladen s pravilnikom. Na omrežju vodovodnega sistema Kamniška Bistrica - Godič sta bila dva (2) odvzeta vzorca neskladna z določili pravilnika. V vzorcih so bile izolirane koliformne bakterije. Uspešnost izvedenih ukrepov smo potrdili s ponovno odvzetimi vzorci, ki so bili skladni z določili pravilnika. Na omrežju vodovodnega sistema Gozd so bile v enem (1) neskladnem vzorcu pitne vode izolirane koliformne bakterije. Ponovno odvzeti vzorec pitne vode je bil skladen s pravilnikom. Vsi odvzeti vzorci pitne vode za fizikalno-kemijske analize so bili skladni s Pravilnikom o pitni vodi. Tabela 2: Rezultati preskusov vzorcev pitne vode, pridobljenih v okviru izvajanja državnega monitoringa pitnih vod: VODOVOD Mikrobiološke preiskave Fizikalno-kemijske analize Število odvzetih vzorcev Neskladni vzorci Neskladni vzorci zaradi E coli Vzorci, odvzeti na omrežju Število odvzetih vzorcev Neskladni vzorci Vzorci, odvzeti na omrežju IVERJE KAMNIK 26 4 0 26 26 0 26 IVERJE KOMENDA 6 0 0 6 6 0 6 KAMNIŠKA BISTRICA - GODIČ 5 3 1 5 5 0 5 POREBER - MARKOVO 2 0 0 2 2 0 2 PŠAJNOVICA 2 0 0 2 2 0 2 PALOVČE - VRANJA PEČ - VELIKA LAŠNA 2 0 0 2 2 0 2 GOZD 2 0 0 2 2 0 2 ČRNA 2 0 0 2 2 0 2 V okviru državnega monitoringa se pitno vodo vzorči izključno samo iz internih (hišnih) vodovodnih omrežij, to je na pipah pri porabnikih. V lanskem letu so bili na vodovodnem sistemu Iverje Kamnik neskladni štirje (4) vzorci pitne vode. Najdene so bile koliformne bakterije. V enem (1) primeru je bilo preseženo tudi število kolonij pri 36±2 °C. Vsi ponovno odvzeti vzorci pitne vode za mikrobiološke preiskave so bili skladni s pravilnikom. Pri oceni posameznih mikrobioloških parametrov so bile v enem (1) neskladnem vzorcu pitne vode iz vodovodnega sistema Kamniška Bistrica - Godič najdene bakterije Escherichia coli. V vseh treh (3) neskladnih vzorcih pitne vode so bile izolirane koliformne bakterije. Ponovno odvzeti vzorci pitne vode so bili skladni s pravilnikom. Vsi odvzeti vzorci pitne vode za fizikalno-kemijske analize so bili skladni s Pravilnikom o pitni vodi. Komunalno podjetje Kamnik, d. d. 10 petek, 10. marca 2017 Kamničan ft Iz naših krajev V Arboretumu se je začela nova sezona Sadjarji zbrani že dvajsetič V Tunjicah so prejšnjo soboto že dvajseto leto zapored pripravili praktični prikaz obrezovanja sadnega drevja, prav toliko let praznuje tudi Sadjarsko-vrtnarsko društvo Tunjice. Praktični prikaz obrezovanja sadnega drevja je bil tudi letos dobro obiskan. / Foto: Jasna Paladin Jasna Paladin Volčji Potok - V Arboretumu Volčji Potok so konec februarja začeli novo sezono, kar pomeni, da je vstop v park od sobote, 25. februarja, znova plačljiv, park pa bo odprt do 18. ure. »V zadnjem mesecu smo opravili številna dela, saj želimo, da bi naši obiskovalci odhajali iz Arboretuma čim bolj zadovoljni. Narava se počasi prebuja, za zdaj še sramežljivo kukajo na plan telohi in drugi prvi znanilci pomladi. Vsak sončen dan pa prispeva k temu, da se odpre nekaj novih cvetov, ki smo jih željni po sivih zimskih dneh,« sporočajo iz Arboretuma, kjer še vedno gradijo nov vhod v park. s Prav tako se že pospešeno pripravljajo na kongres Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic, ki ga bodo gostili med 11. in 14. junijem letos. Vrtnicam so posvetili tudi nedavno stro-kovno-družabno srečanje Vse lepo o vrtnicah, ki so ga pripravili preteklo soboto. Dopoldne so začeli s predavanji, popoldne pa druženje sklenili z delavnico, na kateri so izbrali in posadili trajnice na 45 kvadratnih metrov veliko gredo z vrtnicami v zgornjem rozariju parka. Še pred tem bodo v parku pripravili tradicionalno spomladansko razstavo cvetja, ki pa bo letos že zgodaj - od 15. aprila do 7. maja. Jasna Paladin Tunjice - V Tunjicah so zadnja leta daleč naokoli znani po svojem sadjarsko-vrtnar-skem društvu, muzeju starih sadnih sort in svojih prizadevanjih o širjenju sadjarskega znanja. Praktični prikaz obrezovanja sadnega drevja in jagodičevja, ki je eden bolj obiskanih daleč naokoli (tudi zaradi brezplačne udeležbe, ki jo omogoča Občina Kamnik), so minulo soboto pripravili že dvajsetič, a skupni interesi so tunjiške sadjarje začeli povezovati že nekaj let pred tem. »Vaščani smo se večkrat srečevali in debatirali o tem, katero staro sorto jabolk ima kdo doma, kako se kakšni sorti reče ... zato smo že pred osamosvojitvijo poklicali Franceta Lombergarja, Kamničana, diplomiranega inženirja agronomije, sadjarja in drevesničarja, da bi nam pomagal. Obljubil nam je, da bo takoj, ko se upokoji, vse znanje, ki ga je imel, prenesel na nas, a je žal že nekaj mesecev kasneje umrl. Nekaj let se nato spet ni nič premaknilo v tej smeri, nato pa smo se bolj kot ne po naključju povezali z agronomom in strokovnjakom za sadjarstvo Markom Bab-nikom, ki je prišel v Tunjice obrezat drevesa in nam je rekel, naj skličemo vse, ki jih to zanima. In tako smo pred dvajsetimi leti pripravili prvi praktični prikaz obrezovanja sadnega drevja, ki se ga je že prvo leto udeležilo kakšnih osemdeset sadjarjev. Zaradi tako velikega zanimanja smo se nato odločili ustanoviti Sadjarsko--vrtnarsko društvo Tunjice, ki ima članov vedno več, prihajajo pa že iz dvanajstih občin,« nam je povedal predsednik društva Valentin Zabavnik in dodal, da so pred letom in pol uresničili tudi svoj veliki cilj - s pomočjo Občine Kamnik in evropskega denarja so uredili muzej starih sadnih sort, kjer raste že okoli 150 različnih starih sort sadnega drevja. Bolje ne obrezati kot obrezati narobe Praktični prikazi obrezovanja sadnega drevja so vsako leto zelo dobro obiskani - in letos ni bilo nič drugače. Domačinov že skorajda ni več, med udeleženci pa Valentin Zabavnik opaža sadjarje iz bližnje in tudi daljne okolice. Še posebno zanimivi so ti prikazi postali, odkar nad njimi s svojim strokovnim znanjem bdi mladi doktor agronomije Jan Bizjak iz Lesc, ki zna s svojim načinom predajanja znanja res pritegniti. Tudi letos so z njegovo pomočjo pregledali in obrezali drevje na šolskem vrtu in jagodičevje pri bližnjih sosedih, ogledali pa so si tudi zgledno negovana sadna drevesa pri Tonetu Kanciliji, ki so vsako leto za zgled, kako je treba s sadnim drevjem ravnati, da bo zdravo in bo bogato obrodilo. In katere praktične nasvete so zbrani lahko slišali iz ust Jana Bizjaka? Denimo to, da je načinov rezi več in jih moramo prilagoditi podlagi, na kateri rastejo drevesa, in samim sortam. Če je podlaga bujnejša, moramo rez zaključiti višje. Prav tako dreves ne smemo posaditi preveč skupaj. Ključno je, da pri rezi ne delamo napak in da najdemo pravo ravnovesje med rastjo drevesa in rodnostjo. Pomembno je, da naredimo dobro vzgojno rez, zato je treba sadiko ob-rezati že prvo leto, krošnjo pa nato le še vzdržujemo. »Najpogostejša napaka sadjarjev je, da režejo preveč, kar nas pahne v začaran krog - bolj ko režemo, več poganjkov raste. Rast zato lahko umirimo le z zmerno rezjo. Sadno drevje lahko obrezujemo od jeseni, ko odvrže listje, pa do spomladi, ko zacveti. Če ne znate ločiti, kateri poganjki so rodni in kateri ne, raje počakajte, da drevo zacveti, opazujte ga in šele nato opravite rez. In še ena stvar, ki je ne zasledimo v knjigah: opazuj- mo liste dreves. Zelo pomembno je, da imajo dovolj svetlobe, saj bodo le tako zdravi. In če bodo zdravi listi, bo zdrav tudi plod. Rez je skratka izrednega pomena za drevo, tako ga pomladimo. Če je vej preveč, se začnejo lomiti. A rez mora biti izvedena pravilno, sicer je bolje, da dreves ne režemo,« je še poudaril Jan Bizjak in že letos povabil na srečanje in praktični prikaz, ki ga bodo tunjiški sadjarji zagotovo pripravili tudi prihodnje leto. Konec februarja so v Arboretumu znova na široko odprli vrata v svoj park, kjer se narava že prebuja. NEPOZABNA POROČNA SLAVJA, PRAZNOVANJA, OBLETNICE, OBHAJILA, BIRME Nudimo vam pestro izbiro raznovrstne hrane po naročilu, tudi vegetarijanske, malice, sobotna, nedeljska in praznična kosila ... KONTAKT IN REZERVACIJA Gostišče GTC 902 Črnivec, Tirosek 73, 3342 Gornji Grad T: 03 839 46 02, M: 041 689 865 E: recepcija@902.si, W: http://www.gtc902.com DELOVNI ČAS: ponedeljek 10.00-22.00, torek-nedelja 8.00-23.00 »Pozna kdo to staro sorto?« je vprašanje, ki si ga sadjarji v Tunjicah pogosto zastavijo. / foto: Jasna Paladin Vrsto uporabnih nasvetov je s škarjami in žago v rokah z zbranimi delil doktor agronomije Jan Bizjak. / Foto: Jasna Paladin Kamničan^ petek, 10. marca 2017 !5 Kultura Nawar znova v Kamniku Med tretjim in petim marcem se je v Domu kulture Kamnik odvijal že sedmi mednarodni festival orientalskega plesa Nawar. Bojana Klemenc Kamnik - Plesni festival z obširnim programom je že trdno zasidran v slovensko plesno sceno in sodi med najboljše tovrstne dogodke na območju Balkana. Na sedmem festivalu, ki že tretjič zapored gostuje v Kamniku, so zaplesale obiskovalke iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne, Grčije, Španije, Slovaške, Madžarske, Rusije, Italije in Nemčije. Organizatorki Kamničanka Nataša Kočar in Mateja Mi-kulan sta tudi tokrat v goste povabili plesne pedagoginje s stilsko raznolikim ozadjem, ki so na številnih delav- nicah in dogodkih z dodano vrednostjo od petka do nedelje navduševale vse ljubiteljice orientalskega plesa. Glavna učiteljica festivala je bila Nesma, plesalka, učiteljica in koreografinja iz Španije, njej sta se pridružili še dve tuji plesni pedagoginji, Daniela Totova iz Slovaške ter Maria Aya iz Grčije. S svojim bogatim plesnim in pedagoškim znanjem sta dogodek obogatili tudi dve slovenski učiteljici, Nadia Dža-mastagič in Nika Mlakar. Organizatorki sta k sodelovanju povabili še Ano Troj-nar, ki je na festivalu vodila posebno delavnico baleta za orientalske plesalke ter prip- Ï k 4 n ^ IHI tt Na kamniškem odru je v soboto zvečer nastopilo več kot šestdeset plesalk orientalskega plesa. / Foto: Bojana Klemenc Plesni festival z obširnim programom je že trdno zasidran v slovensko plesno sceno in sodi med najboljše tovrstne dogodke na območju Balkana. Na sedmem festivalu, ki že tretjič zapored gostuje v Kamniku, so zaplesale obiskovalke iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne, Grčije, Španije, Slovaške, Madžarske, Rusije, Italije in Nemčije. Mateja Mikulin, začetnica festivala, in Nataša Kočar sta prisrčno pozdravili številne gledalce. / Foto: Bojana Klemenc ravili dve delavnici s folklorno tematiko, ki sta jih vodili Liudmila Karpycheva iz Rusije ter Salomi iz Grčije. Plesalkam je bil na voljo tudi bazar, na katerem so lahko kupile vedno prepotrebne stvari za še lepšo podobo svojega plesnega izražanja. Nawar je postregel tudi z dvema plesnima večeroma. Prvi, 'Bint al balad', je bil izobraževalne narave z dvema preda- vanjema ter nastopi izbranih folklor Egipta ter Arabskega polotoka. Sobotni plesni večer je navdušil z gala večerom Nawar, na katerem so zaplesale učiteljice festivala ter povabljene plesalke iz Slovenije ter Evrope. Dvaindvajset plesnih točk je navdušilo zbrano publiko z zanimivo paleto plesnih stilov, čudovitimi koreografijami in barvitimi plesnimi kostumi. Med nastopajočimi so navdušile tudi plesalke KUOD Bayani s svojim energičnim vrtenjem. / foto: Bojana klemenc Predstavitev enot Medobčinskega muzeja Kamnik Kamnik - Medobčinski muzej Kamnik vabi v torek, 21. marca, med 10. in 14. uro na predstavitev svojih enot - Medobčinskega muzeja Kamnik na Zapricah, Galerije Miha Maleš na Glavnem trgu in Rojstne hiše Rudolfa Maistra na Šutni ter pedagoške ponudbe in programov za koordinatorje kul-turno-umetnostne vzgoje v vzgojno-izobraževalnih zavodih za šolsko leto 2016/2017. J. P. Ljudske pevke Predice praznujejo Kamnik - Ljudske pevke Predice v letošnjem letu praznujejo že 15-letnico delovanja. Jubilej bodo praznovale v petek, 24. marca, ob 19. uri v Domu kulture Kamnik s koncertom, ki so ga naslovile Dekle, daj mi rož rdečih. J. P. Glavna učiteljica festivala Nesma je imela vse svoje delavnice razprodane. / Foto: Bojana Klemenc Kamniška enajsta šola o antiki V Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik se je začel zanimiv cikel predavanj Verene Perko o kulturi antičnega sveta. Jasna Paladin Kamnik - Ddr. Verena Per-ko, muzeologinja, arheolo-ginja in specialistka za antiko, je na zelo dober odziv poslušalcev svojih predavanj o antiki naletela že v Kranju, zato se je podoben cikel odločila izvesti tudi v kamniški knjižnici. - svetilkam, ki so prevladovale v rimskem obdobju. Izdelane so bile iz najrazličnejših materialov, večinoma pa iz keramike. Prvi so jih začeli izdelovati Feničani z območja današnje Libije. V rimskem cesarstvu so bile zelo priljubljene in izvažali so jih v milijonih kosov, to pa je za seboj potegnilo tudi Verena Perko je na svoje prvo predavanje o luči v dobi antike prinesla tudi repliko lepo okrašene keramične oljenke. / Foto: Jasna Paladin »Predavanja so namenjena vsem, ki si želijo osvežiti svoja znanja in razširiti pogled na kulturo antičnega sveta skozi zgodovino, arheologijo in pripovedovanje zgodb.« »Predavanja so namenjena vsem, ki si želijo osvežiti svoja znanja in razširiti pogled na kulturo antičnega sveta skozi zgodovino, arheologijo in pripovedovanje zgodb. Predavateljica je izbrala zelo zanimive teme, predvsem take, ki imajo vpliv na razumevanje današnjega časa, njena predavanja pa bomo popestrili tudi s pripovedovanjem starih zgodb,« je na uvodnem predavanju zbranim Vereno Perko predstavila gostiteljica, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Breda Podbrežnik Vukmir, ki je ob koncu tudi prebrala eno najstarejših znanih pravljic iz antičnega obdobja. Uvodno predavanje je imelo naslov Fiat lux (Bodi luč) in je bilo posvečeno oljenkam ogromno proizvodnjo oljk, saj so oljenke porabile tudi do osem gramov oljčnega olja na uro. Te in številne druge zanimivosti je predavateljica vseskozi osvetljevala z vzporednicami z današnjim časom - ali kot je dejala: »Današnje predavanje je namenjeno luči pa tudi svetlobi, civilizaciji in napredku - osvetliti namreč želimo nekatere stvari, ki jih včasih ne razumemo naravnost in jih je treba pogledati z 2000-letne oddaljenosti. Kamniška enajsta šola o antiki se bo nadaljevala - sledijo namreč še tri predavanja, in sicer 31. marca ter 7. in 21. aprila, vsakokrat ob 18. uri. Če bo dovolj zanimanja, bodo ob zaključku predavanj organizirali tudi ekskurzijo. Kranjska ulica 3a, Kamnik T: 01 831 04 81 I 051 399 577 www.pohistvo-dabor.si Čas je za pomladne nakupe! kuhinje-50 % • vgradne omare -30 % spalnice do -35 % • dnevne sobe -25 % • mladinske sobe do -25 % 10 petek, 10. marca 2017 Kamničan ft Zanimivosti Znanstvenice dragocene kot diamanti Znanost je brezmejni prostor in prepih novih idej, neskončnost novih informacij, hrana za nepotešeno radovednost in nenehno napredovanje, predstavi znanost Kamničanka Mirijam Vrabec, dr. geologije, docentka na Naravoslovnotehniški fakulteti, predvsem pa mama dveh mladih fantov in že skorajda odraslih deklet. Bojana Klemenc Kamnik - Mineva deset let, odkar sta skupaj z genetičar-ko Luco Lovrečic postali prvi štipendistki nacionalnega programa Za ženske v znanosti, ki ga podeljujeta L'ore-al Slovenija in Slovenska nacionalna komisija za Unesco ter Slovenska znanstvena fundacija, od takrat pa vsako leto aktivno sodeluje v ocenjevalni komisiji bodočih znanstvenic. Letos so bile nagrade podeljene že enajstič konec februarja. Posebnost te nagrade je, da se ne podeljuje za življenjsko delo, kot smo običajno vajeni, temveč za spodbujanje znanstvenih začetkov pri mednarodnem sodelovanju in udejstvova-nju na področju naravoslovnih znanosti. Znanost potrebuje ženske Mirijam je že od nekdaj slutila, da bo svoje življenje posvetila raziskovanju naravoslovja. Čeprav se je po gim- naziji sprva vpisala na medicino, je kmalu ugotovila, da jo srce vleče drugam. Zase pravi, da ji je geologija zapisana že v genih, saj je bil eden izmed prvih slovenskih geologov njen prastric pater Janez Žurga, o katerem ji je pogosto pripovedovala njena prababica. Vprašanja o naravnih procesih, nastajanju kamnin in podobno so jo privlačila že v mladih letih, zato ni čudno, da na fakulteti predava o mineralogiji in pe-trologiji. V svoji doktorski disertaciji je raziskovala nastanek, razvoj in sestavo kamnin pohorskega hribovja, ki so nastale pod zelo velikimi pritiski in v izjemnih globinah zemeljske skorje. Njeno raziskovanje je med drugim pokazalo, da so v pohorskem masivu kamnine, ki so nastale pri dovolj velikih pritiskih, da bi lahko vsebovale diamante, ki jih je lani tudi našla in dokazala. Njeno odkritje je imelo velik odmev v mednarodni stro- »Meni je podelitev štipendije pomenila veliko, priznanje mojemu takratnemu delu in spodbuda za raziskovanje naprej. Opažam, da se je v zadnjih desetih letih prepoznavnost žensk v znanosti res nekoliko povečala, a ko pogledamo statistiko, je razmerje med ženskami in moškimi v znanosti še vedno premajhno. Kar je tudi razumljivo, saj je za vsako znanstvenico, ki se odloči biti mama, otrok na prvem mestu.« »Ženske smo drugačne od moških, k problemom pristopimo drugače in jih tudi rešujemo drugače. Zato so ali bi morale biti ženske pomemben člen vsake raziskovalne ekipe. Moški in ženske se neverjetno dobro dopolnjujemo. Tudi v znanosti.« kovni javnosti, saj so tovrstne kamnine redkost celo v svetovnem merilu. Poklicna deformacija tudi v vrsti na banki »Za geologe se pravi, da so zelo uporabne živali,« v smehu pove Mirijam in dodaja: »Geologi smo zelo prilagodljivi in znamo na večino problemov pogledati s popolnoma drugačnega vidika. Zagotovo bi morali mnenja geologov marsikje pogosteje upoštevati, pa bi imeli kasneje manj težav, denimo pri gradnjah hiš, mostov, predorov ... Pred časom je bila ideja, da bi morala vsaka občina imeti zaposlenega enega geologa, in sem prepričana, da bi imele občine manj škode s preventivo oz. pri sanaciji naravnih škod, kot jih imajo danes. Mirijam Vrabec / Foto: Bojana Klem Profil geologa je še kako uporaben v širši družbi, je pa zanimivo in na marsiko-garšnje začudenje tudi zelo feminiziran poklic.« Priznava, da je popolnoma poklicno deformirana, zato lahko tudi na banki v vrsti opazuje in študira kamenino stebra. »V Kamniku imamo kar nekaj geoloških posebnosti, od katerih najbolj izstopa eden najlepših profilov mio-censkih klastičnih sedi-mentnih kamnin v Tunji-cah, z dobro ohranjeno fosilno združbo,« razlaga o geologiji naše občine. Družina vedno na prvem mestu Mirijam Vrabec je tudi dokaz, da se materinstvo in znanstvena odličnost ne izključujeta. Družina je pogosto izgovor, da ženskam ni zaupana odgovornost višjih strokovnih položajev, in tudi zato je program Za ženske v znanosti spodbuda. Mirijam, mama štirih otrok, poudarja, da je družina skrb ženske in moškega, ter priznava, da ko si človek ustvari družino, to dostikrat s seboj prinese toliko dodatnih obveznosti, zlasti za ženske, da marsikatera obupa. A pri tem dodaja, da je vse mogoče, če je le dovolj volje in predvsem spodbude s prave strani. Njen soprog Marko je prav tako dr. geologije in predavatelj na fakulte- »Geologi smo zelo prilagodljivi in znamo na večino problemov pogledati s popolnoma drugačnega vidika. Zagotovo bi morali mnenja geologov marsikje pogosteje upoštevati, pa bi imeli kasneje manj težav, denimo pri gradnjah hiš, mostov, predorov ... Pred časom je bila ideja, da bi morala vsaka občina imeti zaposlenega enega geologa, in sem prepričana, da bi imele občine manj škode s preventivo oz. pri sanaciji naravnih škod, kot jih imajo danes.« ti, zato svojo ženo dobro razume pri soočanju z vsakodnevnimi izzivi med akademsko kariero in družinskimi aktivnostmi. Zaveda se, da je zanjo znanstveno raziskovanje užitek, način življenja, potreba in talent, ki se ga ni mogoče priučiti, čeprav to zahteva tudi veliko odrekanja na drugih življenjskih področjih. »Meni je podelitev štipendije pomenila veliko, priznanje mojemu takratnemu delu in spodbuda za raziskovanje naprej. Opažam, da se je v zadnjih desetih letih prepoznavnost žensk v znanosti res nekoliko povečala, a ko pogledamo statistiko, je razmerje med ženskami in moškimi v znanosti še vedno premajhno. Kar je tudi razumljivo, saj je za vsako znanstvenico, ki se odloči biti mama, otrok na prvem mestu. Tukaj potem v ospredje stopi pomoč in podpora širše družine, predvsem babic,« razmišlja Mirijam, ki se je za materinstvo odločila zgodaj, že med študijem, zato navdušeno opazuje, kako se danes dvaindvajsetletna Zala in dvajsetletna Maja spopadata z znanstvenimi ugankami študija fizike in biokemije. Tudi osemletni Miha kaže tipično zanimanje za naravoslovje, medtem ko je najmlajši Jurij za zdaj še največja umetniška duša družine. »Ženske smo drugačne od moških, k problemom pristopimo drugače in jih tudi rešujemo drugače. Zato so ali bi morale biti ženske pomemben člen vsake raziskovalne ekipe. Moški in ženske se neverjetno dobro dopolnjujemo. Tudi v znanosti,« zaključuje geologi-nja Mirijam Vrabec. Šestletna Inti državna prvakinja Šestletna Inti Maček z Oševka pri Kamniku je postala državna prvakinja v pospešenem šahu. Bojana Klemenc Oševek - Od 25. februarja do 3. marca je na Ptuju potekalo 24. posamično šahovsko prvenstvo mladih od 8. do 18. leta, 4. marca pa mladinsko državno prvenstvo v pospešenem šahu. Šahovsko mladinsko državno prvenstvo velja za najmnožič-nejše šahovsko tekmovanje pri nas, šestletna Inti pa se ga je letos udeležila drugič. Na državnem prvenstvu v standardnem šahu je nasto- pilo 138 fantov in 68 deklet, ki so se na tekmovanje uvrstili prek regijskih kvalifikacij. Tekmovanje je potekalo po starostnih skupinah, ločeno za dekleta in fante, posamezna partija pa traja 60 minut z dodanimi 30 sekundami na potezo. Inti Maček je na prvenstvu v standardnem šahu v kategoriji do osem let med desetimi dekleti, večinoma osem-letnicami, v treh dneh odigrala devet krogov in na koncu s sedmimi točkami osvojila četrto mesto. Vse do zadnje partije je bila Inti na drugem mestu, a se ji je medalja izmuznila zaradi trenutnega padca koncentracije, čeprav se je po številu točk na koncu izenačila s tekmovalkama na drugem in tretjem mestu, zato so o njeni dokončni uvrstitvi odločali dodatni kriteriji. V soboto, 4. marca, je potekalo 18. posamično državno prvenstvo v pospešenem šahu za mlade od 8. do 18. leta, na katerem se igra šah 10 minut z dodatnimi 5 sekundami na potezo. V kategoriji do osem let je nastopilo 11 deklet, ki so odigrala sedem krogov. Tokrat je bila Inti Maček ves čas popolnoma zbrana in je s šestimi točkami osvojila naslov državne prvakinje v pospešenem šahu. Na obeh turnirjih je nastopal tudi Kamničan Matej Mlakar, ki je v kategoriji fantov do 14 let na državnem prvenstvu v standardnem šahu osvojil deveto mesto, v Mlada Inti Maček šah igra leto in pol. / Foto: Bojana k pospešenem šahu pa deseto. Oba z Inti sta člana Šahovskega kluba Komenda. Inti je v zadnjem letu in pol, odkar igra šah, na tekmova- njih osvojila devet zlatih medalj, dve srebrni in eno bronasto - in nasmejano ter zadovoljno prikima, da jih bo še kar nekaj. 10 petek, 10. marca 2017 Kamničan ft Šola bo zgrajena na novo Ob občinskem prazniku smo se o aktualnih projektih občine pogovarjali z županom Marjanom Šarcem. jasna Paladin Že vseskozi ste v vlogi župana znani kot glasen kritik državnega sistema, vsaj kar se tiče odnosa do občin. Se je v zadnjem letu kaj spremenilo? »Kaj bistvenega ne. Še vedno se ministri in državni uradniki ne zavedajo, da v primeru dobrega delovanja občin deluje vse, saj občine opravljajo čedalje več nalog.« To je razvidno tudi iz občinskega proračuna - za leti 2017 in 2018 sta že sprejeta. Katere poudarke lahko izdvojite? »Proračun za leto 2017 je najvišji doslej, znaša 38.754.912 evrov, a moramo vedeti, da zaradi namenskih kohezijskih sredstev. To ne pomeni, da s tem denarjem v celoti prosto razpolagamo in ga namenjamo kamorkoli. Lotili se bomo naslednje faze ceste skozi Podgorje, urediti jo moramo do gostilne Pri Slavki, kar vključuje tudi pločnik in javno razsvetljavo, obnavljamo Stari grad, sanirali bomo obzidje na Malem gradu (prihodnje leto bo na vrsto prišel tudi Stražni stolp), lotili se bomo obnove fasade kavarne Veronika in njene notranjosti, najpomembnejši projekt pa bo zagotovo gradnja Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik. Sicer pa občankam in občanom priporočam, da si na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod zavihkom Proračun (www. kamnik.si/obcina-kamnik/proracun) ogledajo oba proračuna, ki sta zelo obsežna. Tam bodo našli vsako postavko posebej in si bodo tako lahko točno predstavljali, za kaj se porabijo sredstva.« Največja investicija, ki čaka Občino do konca tega mandata, je gotovo sanacija Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik. Starše, učence in zaposlene na šoli najbolj zanima, ali boste šolo prenavljali ali gradili na novo? »Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik je 'na tapeti' že praktično deset let, toliko bo namreč minilo od arhitekturnega natečaja. Letos se res nameravamo lotiti gradnje. Kar precej časa smo porabili za ugotavljanje smotrnosti tako obnove, kakor tudi novogradnje. Pretehtali smo pluse in minuse obeh možnosti in prišli do zaključka, da je glede na stanje in tudi pretekle izkušnje z Osnovno šolo Toma Brejca najbolj smiselna novogradnja. Tudi za učence in učitelje bo to najlažje, saj selitve med šolskim letom ne bodo potrebne. Glede na razpoložljiva sredstva bomo gradili v dveh fazah, in sicer bomo najprej začeli z gradnjo samega šolskega poslopja na predvi- O kavarni Veronika: »Seveda objekt ni bil, ni in ne bo rentabilen, saj je hiša stara in bi bila najbolj rentabilna njena rušitev. Ker pa se nahaja v mestnem središču in je del naše dediščine, mislim, da je vsem jasno, da kaj takega ne pride v poštev. Moje mnenje je tudi, da prodaja ne pride v poštev, kajti doslej je vse, kar je prešlo v zasebne roke, propadlo - hotel Malograjski dvor, hotel Šimnovec na Veliki planini, objekt stare knjižnice je nekako obstal z napol izvedeno fasado ... Poplačilo najemnine z vlaganji pa se je dogajalo na Starem gradu in zadeva je klavrno propadla.« Župan Marjan Šarec / Foto: Jasna Paladin denem prostoru, južno od športne dvorane. Gradnja se bo začela, ko bo urejena vsa dokumentacija, na razpisu izbran izvajalec del in na občinskem svetu sprejet investicijski program. Načrt je jeseni, točnih datumov pa seveda ne moremo navajati, saj postopki vedno prinesejo s seboj zaplete. Tudi tukaj jih pričakujem.« Kohezijski projekti, ki zajemajo gradnjo kanalizacije in vodovoda, so skorajda zaključeni. Se že ve, kako bomo plačali sekundarne vode v Tuhinjski dolini - iz kohezije ali občinskega proračuna? »Načeloma iz proračuna, vendar si bomo prizadevali za pridobitev dodatnih sredstev. Občani se v veliki meri sploh ne zavedajo, kako velik projekt je pravzaprav za nami - nadgradnja centralne čistilne naprave, kanalizacija na območju Tunjic, Stranj in v Tuhinjski dolini, obnova vodovoda v več delih občine ... Veliko slabe volje je bilo zaradi zapor in prahu, a zavedati se moramo, da te pridobitve niso samoumevne. Če teh kohezijskih milijonov ne bi dobili, Občina tega preprosto ne bi zmogla financirati sama.« Kako napredujejo obnovitvena dela na Starem gradu? »Žal so nas postopki izdelave projekta in druge ovire zadrževali, da nismo sanacije izvedli že »Občankam in občanom želim, da bi rojstni dan Rudolfa Maistra doživeli kot praznik ponosa in hvaležnosti človeku, ki je s priključitvijo Štajerske položil temeljni kamen slovenski državnosti. Brez tega dejanja Slovenije v takem obsegu ne bi bilo, malo verjetno pa je tudi, da bi sploh bila država. Del te države je tudi občina Kamnik, za katero se moramo truditi vsi, vsak po svojih močeh.« prej, in kar se tega tiče, ne morem biti zadovoljen in bi rad drugačno dinamiko. Treba je bilo izvesti še razpis za izvajalca. A je, kar je, in zdaj se je dolgo pričakovana obnova vendarle začela. Izvajalec del je bil v torek, 21. februarja, uveden v delo, s tem pa mu je začel teči rok za dokončanje del v skladu s pogodbenimi določili. Investicija obsega gradbena in zemeljska dela, odstranitev obstoječe greznice, ureditev odvodov, zamenjavo stavbnega pohištva, instalacije, polaganje talne keramike, postavitev male čistilne naprave, namestitev svetil, hidroizolacijo idr.« Bo tudi letos na Starem gradu osrednje občinsko praznovanje ob prazniku dela, 1. maja? »Vse je odvisno od poteka del. Kot sem dejal, smo imeli drugačne načrte, a nam ni uspelo prej izvesti obnove. Zato vedno nerad napovedujem stvari, ker se rado odvije drugače, ljudje pa so potem (upravičeno) nezadovoljni. Tudi okoli potencialnega najemnika še ne želim konkretneje govoriti. Res dobro bo treba razmisliti, kako se stvari lotiti, da ne bo spet kaj narobe.« Komisija za nekdanji uršulinski samostan v Mekinjah dela že nekaj mesecev. So že znane kakšne vsebine, ki bodo napolnile stavbo? Je zanimanje potencialnih najemnikov veliko? »Ustanovljena je bila komisija, sestavljena iz članov občinske uprave, predstavnice Zavoda za varstvo kulturne dediščine, arhitekta in predstavnika občinskega sveta. Nimajo lahkega dela, a menim, da bomo zelo kmalu našli primerne rešitve. Prvi interes so pokazale Mestne lekarne, »Na tem mestu kulturnike ponovno javno pozivam, naj ustanovijo zvezo in naj zberejo ekipo, ki bo ob pomoči Občine Kamnik napisala strategijo kulture v občini Kamnik. Do danes še nisem zavrnil nobene dobre ideje, če je bila na prvi pogled še tako nenavadna, a spremembe lahko pričakujemo šele, ko se bodo kulturniki tudi sami angažirali na tem področju. Dokler pa bodo samo tarnali in drug drugega dajali v nič, pa bomo, kjer smo. Najlažje je govoriti, da Občina nima posluha, in stvar je zanje rešena. A iz lastnih izkušenj zagotavljam, da ni tako!« ki bi v samostan preselile upravo, saj so njihovi sedanji prostori na Šutni neprimerni. Ne gre za veliko prostora, nekaj pisarn, ki jih bodo uredili. Mestne lekarne so javni zavod v lasti občin Domžale, Litija, Šmartno pri Litiji, Moravče, Mengeš, Trzin in Kamnik in skupni organ občin je dal zeleno luč, da se uprava s sedežem v Kamniku lahko preseli v samostan. Če se bo to realiziralo, bomo tako dobili prvega stalnega stanovalca in stavba ne bo samevala. Same lekarne pa ostajajo tam, kjer so sedaj. Gre samo za upravni del.« Občane razburja zaprtje osrednje mestne kavarne - kavarne Veronika. Pa tudi načrtovana višina zneska obnove, ki se zdi zelo visoka. Kako napredujejo dela? »Bom kar ponovil, kar sem napisal že na družabnem omrežju. V pravkar sprejetem proračunu je v ta namen res predvidena postavka v višini 200 tisoč evrov, a sama številka ne pove vsega. Pred leti je bila res obnovljena 'celovito', a vprašanje, kaj in kako. Ob pregledu s kamero je bilo ugotovljeno, da je bila fekalna kanalizacija izvedena neustrezno, pušča tudi približno štirideset let stara napeljava centralne kurjave, voda izteka verjetno nekje pod tlemi kavarne, prezračevanja ni, razen 'klimata' iz leta T988, treba pa je tudi prenoviti elektroinštalacije v hiši. Če bo ugotovljeno, da centralna kurjava spušča nekje pod prostori samega lokala, bo treba razbijati ploščice še tam. Povsem moj osebni predlog pa je bil, da se obnovijo tudi fasada stavbe in okna (stavba je spomeniško zaščitena in to s seboj prinese določene zahteve), saj nam zunanjost objekta ni v ponos, poleg tega pa tudi okolica same stavbe ni ugledna. Seveda objekt ni bil, ni in ne bo rentabilen, saj je hiša stara in bi bila najbolj rentabilna njena ruši-tev. Ker pa se nahaja v mestnem središču in je del naše dediščine, mislim, da je vsem jasno, da kaj takega ne pride v poštev. Moje mnenje je tudi, da prodaja ne pride v poštev, kajti doslej je vse, kar je prešlo v zasebne roke, propadlo - hotel Malograjski dvor, hotel Šimnovec na Veliki planini, objekt stare knjižnice je nekako obstal z napol izvedeno fasado ... Poplačilo najemnine z vlaganji pa se je dogajalo na Starem gradu in zadeva je klavrno propadla. Skratka, sama številka v proračunu še ne pomeni dejanske cene, je zgolj groba ocena. Natančen popis in ocena del ter izpeljan razpis za izvajalca bodo dali točno številko. Javnost bo seveda z vsem seznanjena, saj so podatki javni.« V zaključni fazi je priprava Celostne prometne strategije za Občino Kamnik. Kaj si od nje obetate in zakaj jo potrebujemo? »Gre za zelo pomemben dokument, saj se bomo, med drugim, na podlagi te strategije lahko prijavljali na evropske razpise, ki vsebujejo prometno ureditev. Seveda na razpisih ni trdnih zago- tovil, da si izbran, a vsaj možnost je. Pri pripravi strategije so lahko sodelovali tudi občani, upam, da so znali izkoristiti to možnost.« Nedavno ste znova podali javen poziv kamniškim kulturnikom, naj ustanovijo kulturno zvezo in pripravijo strategijo za področje kulture v naši občini. Kakšen je bil odziv? »Imamo zelo veliko odličnih umetnikov na vseh ravneh. Moti pa me, da nenehno poslušamo, da kamniški kulturniki nimajo možnosti razstavljati svojih del, da je kultura podhranjena, zapostavljena ... Zato kulturnike znova javno pozivam, naj ustanovijo zvezo kulturnih organizacij, ki je nekoč že delovala, saj bo dialog z Občino, na katerega smo mi vedno pripravljeni, za vse veliko lažji. Dokler bodo posamezniki oziroma predstavniki posameznih društev hodili na Občino in trdili, da so le oni sposobni in pomembni za Kamnik, drugi pa ne, ne bomo prišli daleč. Športniki so združeni v športno zvezo, gasilci v gasilsko in tako bi se morali organizirati tudi kulturniki. V občini Kamnik imamo res ogromno društev, denarja pa ni za vse toliko, kot bi si vsak želel. Društva morajo razumeti, da Občina objavi razpis za sofinanciranje njihovih dejavnosti, ne financiranja v celoti. Dokler bo društev toliko, kot jih je, denarja pa tudi, vsi lahko pričakujejo le določen kos te pogače. Sredstva deli komisija po pravilniku, ki točkuje društva, a tudi, če se pravilnik spremeni, vsi ne bodo nikoli zadovoljni. Druga težava pri kulturi pa je, da nimamo nujno potrebne kulturne strategije. Zato sem kulturnike že večkrat pozval, naj se zberejo skupaj in jo napišejo, saj sami najbolje vedo, kaj potrebujejo, si želijo in načrtujejo, če jo bomo namreč napisa- li na Občini, je ne bodo vzeli za svojo in bo spet vse narobe. Do danes se ni zgodilo še nič. Na tem mestu kulturnike ponovno javno pozivam, naj ustanovijo zvezo in naj zberejo ekipo, ki bo ob pomoči Občine Kamnik napisala strategijo kulture v občini Kamnik. Do danes še nisem zavrnil nobene dobre ideje, če je bila na prvi pogled še tako nenavadna, a spremembe lahko pričakujemo šele, ko se bodo kulturniki tudi sami angažirali na tem področju. Dokler pa bodo samo tarnali in drug drugega dajali v nič, pa bomo, kjer smo. Najlažje je govoriti, da Občina nima posluha, in stvar je zanje rešena. A iz lastnih izkušenj zagotavljam, da ni tako!« Sredi februarja se je Urad župana razširil za še enega sodelavca. Zakaj ste k sodelovanju povabili Braneta Colubovica in kaj si obetate od njegovega dela? »Z Branetom Golubovicem sva bila leta 2010 neposredna politična tekmeca za mesto župana. Ni skrivnost, da sva bila od takrat precej na bojni nogi, še bolj pa najini podporniki. V skoraj sedmih letih županovanja sem dokazal, da znam voditi občino, in so tudi rezultati dela vidni. To mi priznavajo tudi Branetovi podporniki. Včasih je res edino čas tisti, ki stvari umiri. Sem človek, ki da priložnost ljudem, če vidim, da lahko s svojim znanjem doprinesejo občini. V Uradu župana sem ga zaposlil za področje novih oblik ekonomije - zadružništvo, socialno podjetništvo, co-working, javna dela ... Brane je na omenjenem področju opravil tudi magisterij, se pravi, da se je posvetil vsebinam, ki bodo v prihodnosti še bolj v ospredju. Čas, ki ga živimo, bo nekatere poklice postavil v zgodovino, rojevajo pa se novi. Drugo področje, ki ga po 'pokrival', pa je dialog s civilno družbo, saj ima civilna družba lahko veliko vlogo, če zna biti aktivna.« Kaj sporočate občanom ob letošnjem občinskem prazniku? »Občankam in občanom želim, da bi rojstni dan Rudolfa Maistra doživeli kot praznik ponosa in hvaležnosti človeku, ki je s priključitvijo Štajerske položil temeljni kamen slovenski državnosti. Brez tega dejanja Slovenije v takem obsegu ne bi bilo, malo verjetno pa je tudi, da bi sploh bila država. Del te države je tudi občina Kamnik, za katero se moramo truditi vsi, vsak po svojih močeh. Nihče ne more in ne sme reči, da se ga stvari ne tičejo, temveč mora biti aktiven občan in državljan. Spoštujmo tradicijo in svojo občino.« O Osnovni šoli Frana Albrehta Kamnik: »Letos se res nameravamo lotiti gradnje. Kar precej časa smo porabili za ugotavljanje smotrnosti tako obnove kakor tudi novogradnje. Pretehtali smo pluse in minuse obeh variant in prišli do zaključka, da je glede na stanje in tudi pretekle izkušnje z Osnovno šolo Toma Brejca najbolj smiselna novogradnja. Tudi za učence in učitelje bo to najlažje, saj selitve med šolskim letom ne bodo potrebne. Clede na razpoložljiva sredstva bomo gradili v dveh fazah, in sicer bomo najprej začeli z gradnjo samega šolskega poslopja na predvidenem prostoru, južno od športne dvorane.« Vabilo na osrednjo slovesnost praznika Občine Kamnik Spoštovane občanke, spoštovani občani, težki in prelomni časi so izziv za pogumne, odločne, srčne, včasih samosvoje in čudne ljudi, ki vedo, kaj jim je storiti. Ljudi, ki ne čakajo, kdaj jim bo kdo kaj dal ali naredil namesto njih. Ljudi, ki znajo tudi prvi stopiti korak nazaj, če je to potrebno. To so časi, ko je treba pokazati tudi solidarnost, odprtost in veliko mero empatije. Velik zgled nam daje naš rojak, general Rudolf Maister - Vojanov, katerega vizija je bila v nasprotju s tedanjimi političnimi, ideološkimi in posamičnimi interesi. Ker se preprosto ni poistovetil z nobenim sistemom. In kar je najpomembnejše, vodila sta ga zavest in pogum. Praznik naše občine je priložnost, da pregledamo dogajanje v njej, zato Vas vabim na osrednjo slovesnost s podelitvijo priznanj Občine Kamnik v sredo, 29. marca 2017, ob 18. uri v Dom kulture Kamnik. V kulturnem programu bodo nastopili Mestna godba Kamnik, Mešani pevski zbor Cantemus Kamnik in vokalna zasedba Sanjska dekleta. Pred tem se bo ob 16.30 na Glavnem trgu začel promenadni koncert Mestne godbe Kamnik, ob 17. uri pa bo potekala proslava s položitvijo venca k spomeniku Rudolfa Maistra s sodelovanjem Častne enote Slovenske vojske. Slavnostna govornica bo ministrica za obrambo Andreja Katič. V kulturnem programu bo nastopil Orkester Slovenske vojske. Dovolite mi, da Vam iskreno čestitam ob prazniku naše občine. Ponos in ljubezen do lokalne skupnosti sta večkrat podcenjeni vrednoti, zato je naloga vseh nas, mladih in starih, tudi to, da popravimo odnos do sočloveka, do občine in domovine, ter s tem postavimo vesti in zavesti prosto pot in strumen korak. Počastimo in praznujmo dan Občine Kamnik skupaj. Za prireditve velja prost vstop. V tem času bo veljala popolna zapora starega mestnega jedra, ki bo objavljena na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si. Vaš župan Marjan Šarec V počastitev spomina na generala Rudolfa Maistra Vas vljudno vabim, da se v sredo, 29. marca 2017, udeležite ob 16.30 PROMENADNEGA NASTOPA MESTNE GODBE KAMNIK Kamnik, Glavni trg ob 17. uri PROSLAVE S POLOŽITVIJO VENCA K SPOMENIKU RUDOLFA MAISTRA S SODELOVANJEM ČASTNE ENOTE IN ORKESTRA SLOVENSKE VOJSKE Kamnik, Trg talcev Slavnostna govornica bo ministrica za obrambo Andreja Katič. V kulturnem programu bo nastopil Orkester Slovenske vojske. ob 18. uri OSREDNJE SLOVESNOSTI OB PRAZNIKU OBČINE KAMNIK S PODELITVIJO PRIZNANJ OBČINE KAMNIK Dom kulture Kamnik V kulturnem programu bodo nastopili Mestna godba Kamnik, Mešani pevski zbor Cantemus Kamnik in vokalna zasedba Sanjska dekleta. Počastimo in praznujmo dan Občine Kamnik skupaj! Marjan Šarec župan Zaradi lažje organizacije Vas prosimo, da v Dom kulture Kamnik prispete vsaj 15 minut pred začetkom osrednje slovesnosti. 10 petek, 10. marca 2017 Kamničan ft Program prireditev ob občinskem prazniku Spoštovane občanke, spoštovani občani, v mesecu marcu nas še posebej druži spomin na rojstvo kamniškega rojaka, generala in pesnika, osvoboditelja severovzhodne Slovenije Rudolfa Maistra - Vojanova. Bliža se najpomembnejši dan naše lokalne skupnosti, praznik Občine Kamnik, čas, ko občanke in občani enotno in nedeljivo slavimo odločnost ponosnega vojaka. Imenovati se Maistrovo mesto je velika čast in privilegij, hkrati pa nalaga nam, ki danes odločamo o dogajanju v občini, in Vam, ki v njej aktivno sodelujete, veliko odgovornost, ki se je moramo zavedati vsak dan znova. Tudi letošnje leto bomo s pestrim programom prireditev počastili občinski praznik in s ponosom gojili zgodovinski spomin na pokončnega moža, Rudolfa Maistra, Slovenca, ki ni samo razmišljal, ampak kalil idejo slovenstva kot državnik in strateg pa tudi kot odličen pesnik, ljubitelj knjig in slikar. Osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj Občine Kamnik bo v sredo, 29. marca 2017, ob 18. uri v Domu kulture Kamnik. Promenadnemu koncertu Mestne godbe Kamnik boste lahko prisluhnili ob 16.30 na Glavnem trgu, ob 17. uri pa bo potekala proslava s položitvijo venca k spomeniku Rudolfa Maistra s sodelovanjem Častne enote in Orkestra Slovenske vojske. Praznik naše občine je priložnost, da pregledamo dogajanje v njej, zato bom še posebej vesel Vašega obiska na slovesnostih in prireditvah. Za vse prireditve velja prost vstop. Več o dogodkih v sklopu praznovanja občinskega praznika najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si. O 13. 3. ob 16. uri REZ KAMNIŠKE POTOMKE NAJSTAREJŠE VINSKE TRTE Kamnik, Park Evropa Rez vinske trte spada med prva zimsko-pomladna ročna dela v vinogradih in je za vinogradnika strokovno tudi najzahtevnejše opravilo. Lanskega oktobra je kamniška potomka mariborske Stare trte, najstarejše žlahtne vinske trte na svetu, sorte modra kavčina ali žametovka, obrodila svoje žlahtne sadove. Da bomo lahko tudi letošnje leto deležni njenih plodov, bo rez kamniške trte opravil kamniški viničar Miro Sanabor in razdelil nove cepljenke. O 15. 3. ob 15.30 ODPRTJE RAZSTAVE LIKOVNIH IN LITERARNIH DEL NA TEMO SRCE POGREŠA Dela učenk in učencev osnovnih šol 4. nagradnega razpisa veteranskih in domoljubnih organizacij občin Kamnik in Komenda Preddverje Občine Kamnik Koordinacijski odbor veteranskih in domoljubnih organizacij, ki združuje Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ka-mnik-Komenda, Zvezo združenj borcev za vrednote NOB Kamnik, Policijsko veteransko društvo Sever Ljubljana - odbor Kamnik, Zvezo slovenskih častnikov Kamnik-Komenda in Društvo general Maister Kamnik skupaj s Foto klubom Kamnik pripravlja razstavo likovnih in literarnih del učencev 2. in 3. triade kamniških osnovnih šol, ki so sodelovali na 4. nagradnem razpisu koordinacijskega odbora veteranskih in domoljubnih organizacij. Predstavili se bodo učenci Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik, Osnovne šole Toma Brejca, Osnovne šole Marije Vere, Osnovne šole Stranje in Osnovne šole Šmartno v Tuhinju. Do začetka meseca aprila bo tako v preddverju občinske stavbe na ogled 26 likovnih in 15 literarnih del ter pogledi in razmišljanja mladih na temo srce pogreša dom. O 15. 3. ob 17. uri POJ Z MENOJ! Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov občin Kamnik in Komenda - I. del Telovadnica Osnovne šole Toma Brejca V okvir prireditev ob prazniku Občine Kamnik tudi letos umeščamo predstavitvi najvidneje zastopanega deleža kulturnega snovanja mladih v tem prostoru, ki ju prinašata dve pregledni prireditvi v organizaciji kamniške območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Po tradiciji in časovnem zaporedju gre najprej za območno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov, kjer se bo na dveh zaporednih koncertih predstavilo predvidoma nad dvajset pevskih zasedb z več kot 800 nastopajočimi. Povečini prihajajo iz osnovnih šol in njihovih podružnic s kamniškega območja, predstavljajo pa tudi pevsko dejavnost mladih v drugih okoljih, od vrtcev do resnejših usmeritev v okviru glasbenega šolanja. Nastopi sodelujočih na obeh preglednih revijalnih prireditvah bodo ob spremljanju javnosti podvrženi tudi strokovni presoji, ki bo najkakovostnejše dosežke izbrala za zastopanje Kamnika na regijskem in državnem nivoju. O 15. 3. ob 18. uri PLEČNIK NA KAMNIŠKEM Predavanje konservatorke Saše Lavrinc Kamnik, Galerija Miha Maleš Pregled zbranih dejstev, drobcev in zanimivosti Plečnikovega delovanja v naši okolici ter predstavitev del v luči Plečnikovega načrtovanja, razmišljanja in sodelovanja z obrtniki. O 16. 3. ob 17. uri POJ Z MENOJ! Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov občin Kamnik in Komenda - II. del Telovadnica Osnovne šole Toma Brejca Drugi del območne revije otroških in mladinskih pevskih zborov. O 16. 3. ob 17. uri REDNA LETNA SKUPŠČINA DRUŠTVA GENERAL MAISTER KAMNIK Sejna dvorana Občine Kamnik Na svoji redni letni skupščini Društva general Maister Kamnik bodo člani predstavili poročila o delu društva v preteklem letu in sprejeli program dela za leto 2017. O 16. 3. ob 18. uri KAJ VIDIM, KO MIŽIM? Odprtje razstave izbranih otroških likovnih del Kamnik, Galerija Miha Maleš, prostori galerije Pogled Zasebni vrtec Zarja Kamnik je v tem šolskem letu razpisal likovni natečaj Raziskujemo senzoriko 2017 ter predšolske otroke in otroke prve triade slovenskih osnovnih šol in njihove mentorje spodbudil k likovnemu ustvarjanju, pri katerem so lahko upodobili različne vidne, slušne in tipne dražljaje ter občutke. Tema se dotika širokega senzornega področja in pušča domišljiji, otroški iznajdljivosti ter čutenju široko odprta vrata. Odziv na razpisani likovni natečaj je bil resnično velik, prejeli so več kot 560 izdelkov iz več kot 70 vrtcev oziroma šol iz vse Slovenije. Na slavnostnem odprtju bodo po izboru strokovne komisije podeljena priznanja in pohvale izstopajočim mentorjem in avtorjem razstavljenih likovnih del. Razstava bo na ogled do nedelje, 2. 4. 2017. O 17. 3. ob 17. uri ODPRTJE OBNOVLJENE CESTE SKOZI VAS ŠMARTNO V TUHINJU IN KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA Šmartno v Tuhinju, Kulturni dom Ker je na območju Tuhinjske doline odvajanje in čiščenje odpadnih voda urejeno le delno, obstoječa čistilna naprava v Šmartnem v Tuhinju pa dotrajana, je novozgrajeno kanalizacijsko omrežje več kot dobrodošlo in nujno potrebno. Z izdatno pomočjo nepovratnih sredstev evropskega Kohezijskega sklada smo uspeli zagotoviti dobrih 11 kilometrov novega primarnega kanalizacijskega voda, ki bo povezal Šmartno v Tuhinju preko Kamnika do Centralne čistilne naprave v Domžalah, ki je bila nadgrajena in bo omogočala čiščenje odpadnih voda obsežnega območja, vse od Tuhinjske doline in Cerkelj na Gorenjskem preko Mengša, Komende in Trzina do Domžal. Večina sistema je bila načrtovana tako, da odpadne vode odtekajo gravitacijsko, zaradi značilnosti terena pa je bila kljub temu potrebna vgradnja petih črpališč. Sočasno z izgradnjo kanalizacijskega omrežja je bila obnovljena tudi cesta skozi vas Šmartno v Tuhinju. O 21. 3. ob 16. uri SLIKANJE MOTIVOV KAMNIŠKE MAJOLIKE Ustvarjalne delavnice klasične kamniške poslikave Šutna, KUD Hiša keramike, zakaj pa ne majolka Ustvarjalne delavnice bodo v Hiši keramike potekale od torka, 21. marca, do sobote, 25. marca 2017, in sicer v torek od 16. do 19. ure, ostale dni od 17. do 19. ure, v soboto pa od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Predstavljen bo klasični motiv poslikave kamniške majolike in razvoj teh v kamniški tovarni vse do danes. Udeleženci se bodo lahko seznanili z načinom slikanja na keramiko, prerisovali motive na papir in tako spoznali čarobnost nastajanja te. Delavnica je primerna za vse starosti, saj zna prav vsak izmed nas poiskati lastne interpretacije na temo kamniške majolike. O 22. 3. ob 18. uri OD PREŽIHOVEGA DOBERDOBA DO MAISTROVEGA POVELJA Prežihov Voranc in Rudolf Maister, sodobnika z enakim pogledom Šutna, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Glasbeno-dramska prireditev z odlomki iz Prežihovega romana z naslovom Doberdob, dokumentarne freske o veliki vojni, bo obiskovalce spomnila na dva pomembna Slovenca, vojaka in literata, sodobnika, ki sta se z velikim dejanjem in besedo za večno zapisala v eno najbolj krutih in usodnih obdobij slovenske zgodovine. Večer bodo v sodelovanju z Rojstno hišo Rudolfa Maistra pripravili dijakinje in dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik pod mentorstvom profesorice Kristine Jamšek. O 22. 3. ob 18.30 SPOMINSKA MAŠA ZA POKOJNE PROFESORJE, DIJAKE IN USLUŽBENCE GIMNAZIJE IN SREDNJE ŠOLE RUDOLFA MAISTRA KAMNIK Kamnik, cerkev Frančiškanskega samostana Gimnazija Kamnik, ustanovljena 1949. leta, je bila desetletja gonilo in vodilo kulturnega življenja v Kamniku. S širitvijo dejavnosti in programov v Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra Kamnik je kamniška srednja šola danes ena osrednjih izobraževalnih ustanov v Sloveniji. Mnogo izjemnih ljudi, povezanih z njo, profesorjev, nekdanjih dijakov in sodelavcev je že odšlo. S spominsko mašo v cerkvi Frančiškanskega samostana, ki jo bo vodil tržiški župnik Tomaž Prelovšek, se bomo spomnili prav njih. Po maši ste vabljeni na druženje v frančiškansko dvorano. Združimo svoje spomine, spoštovanje in ljubezen! O 23. 3. ob 10.30 MESTO NA KRILIH ČASA Prireditev učenk in učencev Osnovne šole Toma Brejca in Glasbene šole Kamnik Telovadnica Osnovne šole Toma Brejca Učenke in učenci Osnovne šole Toma Brejca in Glasbene šole Kamnik vas bodo popeljali skozi različna zgodovinska obdobja našega mesta. Obudili bodo legendo o kamniški Veroniki ter zaigrali kratki igri o generalu Rudolfu Maistru in igralki Mariji Veri. S plesom vas bodo ponesli v 50. leta, ko je v mestu cvetela industrija. Na koncu pa boste izvedeli, zakaj je Kamnik v današnjem času priljubljena turistična točka. O 23. 3. ob 17. uri POZDRAVLJENA, POMLAD Telovadnica Osnovne šole Marije Vere Učenke in učenci prve triade Osnovne šole Marije Vere in drugi nastopajoči bodo s plesom, igro, pesmijo in razigranostjo pozdravili prihod pomladi, polepšali dan svojim mamicam in tistim, ki jih imajo radi, ter se ob občinskem prazniku spomnili generala Rudolfa Maistra. O 24. 3. ob 10. uri SNEGULJČICA NA NOVEM IGRALU predaja novega igrala v uporabo Vrtec Antona Medveda Kamnik, enota Sneguljčica Življenje postaja vedno bolj sedeče, vse manj je gibanja v naravi in gibalnih aktivnosti, kar prinaša zdravstvene težave, kot so debelost, ploska stopala in slabša splošna vzdržljivost. Zdrav otrok je otrok v gibanju in zato se vrednosti pridobitve novega igrala zavedamo vsi, tako vzgojitelji, starši kot tudi lokalna skupnost. Otrokom igralo omogoča dodatne priložnosti ponavljajočega se gibanja, plezanja, guganja, manipuliranja s sipkim materialom, hojo po robovih, potiskanja, raztezanja, padanja, skakanja, gibanja čez ovire. Igralo omogoča tudi integracijo posebnih potreb. O 25. 3. ob 9. uri ODPRTO VETERANSKO PRVENSTVO OBČINE KAMNIK V STRELJANJU Z MALOKALIBRSKO PUŠKO Špitalič, Lovski dom Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik-Komenda v organizaciji Zveze veteranov vojne za Slovenijo in v sodelovanju z Občino Kamnik prireja 12. občinsko odprto tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško za prehodni pokal ob prazniku Občine Kamnik. Najboljšim strelcem bodo podeljena bronasta, srebrna in zlata priznanja, najboljši ekipi pa prehodni pokal Občine Kamnik. O 25. 3. ob 10. uri MATERINSKI DAN NA TRŽNICI OKUSI KAMNIKA -PODEŽELJE IN EKO Kamnik, Glavni trg Tradicionalna Tržnica Okusi Kamnika - Podeželje in Eko poudarja pomen samooskrbe s hrano in nakupa lokalnih pridelkov. Stojnice so obogatene s kulinarično vsebino, s katero želimo ohranjati in nadgrajevati lokalne in regionalne posebnosti pri pripravi jedi, in kulturno-etnološkim programom, s katerim bomo obujali stare ljudske običaje in s tem skrbeli, da dediščina naših prednikov ne bo pozabljena. Vabljeni torej na Tržnico Okusi Kamnika - Podeželje in Eko, ki bo na široko odprla vrata pomladi, obenem pa bomo počastili dan, ki je tradicionalno namenjen vsem materam. O 25. 3. ob 10. uri 22. GORSKI TEK K SVETEMU PRIMOŽU Stahovica, Dom krajanov na Vegradu Klub gorskih tekačev Papež organizira že 22. tradicionalni gorski tek k cerkvici sv. Primoža. Tek pomeni odprtje gorske tekaške sezone. O 27. 3. ob 11. uri ODPRTJE DELA SANACIJE ZIDOV IN BREŽINE REKE KAMNIŠKE BISTRICE Parkirišče pri Športni dvorani Kamnik Občina Kamnik je skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor izvedla sanacijo zidov in brežine reke Kamniške Bistrice v skupni dolžini 1110 metrov v sklopu projekta Izvedba ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Dela so potekala od septembra 2015 do maja 2016. Ministrstvo je za izvedbo sanacije zagotovilo 89 odstotkov sredstev, Občina pa 11 odstotkov. S sanacijo zidov na tem območju se je izboljšala poplavna varnost, kar je bil osnovni cilj investicije, hkrati pa je omogočena gradnja na območju poslovne cone B11 Titan-Svit. O 28. 3. ob 16.30 MI SMO PRIJATELJI. GRADIMO PRIJATELJSTVO. Zasebni vrtec Sonček, igrišče enote Trobentica Vidne in nevidne niti prijateljstva se pletejo že od malega. Ene ostanejo trdne za celo življenje, ene za krajši čas. A pomembno je, da so iskrene in resnične. Vabljeni, da tudi vi stke-te svojo nitko prijateljstva z nami in se nam pridružite na prireditvi ter razstavi otroških fotografij. O 28. 3. ob 17. uri PODOKNICA PEVSKEGA ZBORA DKD SOLIDARNOST KAMNIK Šutna, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Tradicionalna »Maistrova podoknica« v organizaciji članov DKD Solidarnost Kamnik. O 28. 3. ob 19. uri ZAVETJE V PEČEVJU Pogovor o knjigi Janeza Gregorina z urednikom Francetom Malešičem Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik vas ob občinskem prazniku vabi na pogovor o prvi izdaji knjige z naslovom Zavetje v pečevju, ki jo je Janez Gregorin, alpinist, novinar in pisatelj, objavljal s psevdonimom Igor Zagrenjen v obliki podlistka od konca avgusta 1941 do sredine januarja 1942. Pripoved navidezno govori o francoski okupaciji leta 1810, ko pridejo Francozi v vasi pod kamniškimi planinami; njihovemu nasilju se kmetje upirajo, kar izzove še hujše zločine; kmetje se umaknejo v gore, kjer se že zadržujejo plahutarji - rokovnjači, in ko zima popusti, skupaj pridejo nazaj, rešijo domače vasi, osvobodijo Kamnik in z vsemi drugimi tudi Ljubljano. Avtor pravzaprav govori o dejanski nemško-italijanski okupaciji in vsem obupnem terorju. Njegovi junaki v tej zgodbi »Francozom« povedo naravnost v obraz vse očitke o tem, da so pritepenci in zločinci, ki ne bodo dobro končali - vse to, kar so tedanji ogorčeni bralci čutili in šepetali iz dneva v dan. Vsebina je uporniška v najboljšem pomenu in je bila takratnim bralcem v veliko uteho. Gregorinovo delo s kasneje dodanim podnaslovom Leto strahote 1810-1941 pa ima nam vsem brez razlike še vedno veliko povedati. Gradivo in vse podatke je zbral in uredil France Malešič. Z njim se bo pogovarjal Vladimir Habjan, urednik Planinskega vestnika. Knjiga je izšla konec leta 2016 pri Celjski Mohorjevi družbi v sodelovanju z Občino Kamnik. O 30. 3. ob 17. uri POMLAD V MESTU Osnovna šola 27. julij Kamnik Učenke in učenci Osnovne šole 27. julij Kamnik bodo težko pričakovano pomlad priklicali s kratko igrico z naslovom Jaz sama, presenetili svoje mamice ob materinskem prazniku in se spomnili tudi na generala Rudolfa Maistra. O 31. 3. ob 13. uri SLOVESNOST OB 5. LETU DELOVANJA DNEVNEGA CENTRA ŠTACJON Železniška postaja Kamnik mesto S kratkim kulturnim programom potnikov se bomo sprehodili skozi petletno delovanje našega Dnevnega centra. V popoldanskih urah se bodo potniki, svojci, skrbniki, prostovoljci in zaposleni družili ob skupni delavnici z naslovom Štacjon in potniki skozi 5-letko. Delavnica bo potekala v obliki kviza in družabnih iger. O 31. 3. ob 19.30 UČINEK KOBILICE Premiera Gledališke skupine Rudolfi Dom kulture Kamnik Učinek kobilice avtorja Roka Vilčnika (s psevdonimom rokg-re) je melodrama, ki obravnava preobrazbo moškega v žensko. Glavni junak je Maddy, izvrsten športnik, zaročen z 10 petek, 10. marca 2017 Kamničan ft manekenko. V trenutku se mu zaradi ene same kobilice življenje obrne na glavo. Ob neželeni spremembi spola, ki nastane zaradi zmede v bolnišnici, se postopoma začne obnašati kot ženska. Ob tem se postavljajo vprašanja, kaj je tisto, kar nas deli na moške in ženske, in ali je to res samo spol. Zanimiva, aktualna in napeta zgodba, ki vsebuje tudi precej komičnih elementov, bo na ogled tudi v soboto, 1. aprila, ob 19.30 v Domu kulture Kamnik, kjer bo od marca pa vse do sredine aprila na ogled razstava z naslovom Triindvajseta pomlad, ki bo zajela retrospektivo ustvarjanja Gledališke skupine Rudolfi. O 2. 4. ob 17. uri FINESA PLESA 2017 Območna revija plesnih skupin Dom kulture Kamnik Prva letošnja aprilska nedelja bo ponudila seznanitev s še eno od popularnih kulturnih dejavnosti mladih na Kamniškem, to je plesom. Na reviji bodo nastopile skupine, ki gojijo različne zvrsti plesa, od baleta do hip-hopa, od »klasike« in stilskih žanrov do sodobnih oblik izraznosti z gibom. O 3. 4. ob 16. uri ODPRTJE KROŽIŠČA, DELA REKREACIJSKE POTI IN VODOVODA V VOLČJEM POTOKU Volčji Potok, Bosch servis Z namenom celostne ureditve ustrezne oskrbe s pitno vodo na celotnem območju občine Kamnik je bil v projekt Oskrbe s pitno vodo na območju Domžale-Kamnik vključen tudi južni del naše občine. Za zagotovitev kakovostne oskrbe s pitno vodo je bil med krožiščem na Duplici in Volčjim Potokom zgrajen nov vodovodni cevovod, ki se priključuje na že prej obstoječa vodovoda, ki potekata proti golfskemu igrišču in Rudniku oziroma Šmarci. Na območju Krajevne skupnosti Volčji Potok so se konec decembra 2015 zaključila gradbena in montažna dela za postavitev montažnega krožnega križišča na državni cesti Duplica-Kamnik z lokalno cesto Vir-Ra-domlje-Volčji Potok-Kamnik in javno potjo Volčji Potok-Ceg-lar-Jernač, prav tako pa je Občina Kamnik oktobra 2016 dokončala manjkajočo rekreacijsko povezavo med krožiščem proti Volčjemu Potoku in trgovskim centrom Olandia. Ureditev 280 metrov dolgega odseka poti bo veliko prispevala k izboljšanju varnosti pešcev in kolesarjev, ki povezavo ob reki Kamniški Bistrici uporabljajo za svoje vsakodnevne poti. Zgrajeni odsek je tudi del zelene osi ob reki Kamniški Bistrici, z njegovo ureditvijo pa sledimo končnemu cilju, izgradnji rekreacijske povezave med Kamnikom in Domžalami. O 4. 4. ob 14. uri OD STRATEGIJE DO IZVEDBE Okrogla miza ob zaključku priprave Celostne prometne strategije Občine Kamnik Dom kulture Kamnik Okrogla miza ob zaključku priprave Celostne prometne strategije Občine Kamnik bo namenjena predstavitvi glavnih usmeritev in ukrepov strategije ter dobrih primerov njihovega izvajanja iz drugih mest. Rdeča nit bo tako sodelovanje ključnih organizacij pri izvedbi Celostne prometne strategije v praksi kot tudi vključenosti občank in občanov v ta proces. Uporaba javnega potniškega prometa bo ta dan privlačnejša, saj ga bo na različnih javnih mestih popestrilo impro ulično gledališče KD Priden možic. O 5. 4. ob 15.30 PREGLED PO POTI LJUBITELJSKE SLIKARSKE POTI Odprtje razstave Bogdana Potnika ob njegovem 90. rojstnem dnevu Preddverje Občine Kamnik Bogdan Potnik, inženir strojništva in slikar, je začel s svojim ustvarjanjem že v zgodnji mladosti. Kmalu se je uveljavil kot slikar samouk. Področje njegovega dela je bilo zelo raznoliko, od grafike, linoreza, olja, tiskanja in oblikovanja bakra, največ pa je ustvarjal v akvarel tehniki. Za svoj likovni opus, s katerim je obogatil kamniški kulturni prostor, je leta 2005 prejel tudi zlato priznanje Občine Kamnik. Ob 90. rojstnem dnevu pripravlja pregled svojega slikarskega delovanja, ki bo v prostorih Občine Kamnik na ogled do meseca maja. O 6. 4. ob 11. uri USTVARJAMO KOT RUDOLF MAISTER Zasebni vrtec Peter Pan V Zasebnem vrtcu Peter Pan so se že v mesecu februarju začeli pogovori o dr. Francetu Prešernu, ki so ga otroci z oljem upodobili vsak po svoje. V mesecu marcu bodo nadaljevali z različnimi slikarskimi tehnikami, se poglobili v deklamiranje pesmic in v četrtek, 6. aprila, predstavili pesmi in njihova umetniška dela v lastnem Lončku na pike. V njem ne bo manjkalo niti Maistrovega slikarskega vpliva. Lonček na pike bo res poln otroških umetniških del, saj Zasebni vrtec Peter Pan v Kamniku ustvarja že 10 let. O 6. 4. ob 16. uri ODPRTJE PRENOVLJENE CESTE IN KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA Tunjice, Podružnična šola Tunjice V okviru kohezijskega projekta je Občina Kamnik vzpostavila ustrezen kanalizacijski sistem tudi na območju Tunjic in Tunji-ške Mlake. Kanalizacijski sistem je del široke mreže enotnega sistema, ki odpadne komunalne vode kar šestih občin odvaja na nadgrajeno Centralno čistilno napravo v Domžalah. S tem bomo močno pripomogli k izboljšanju zdravega življenjskega okolja tako na območju samih Tunjic kot tudi domače in okoliških občin. Zaradi razgibanosti terena na tem območju je bila izvedena vgradnja treh črpališč, pomembno pa se je izboljšalo splošno stanje infrastrukture. Sočasno z izgradnjo kanalizacijskega omrežja je bila obnovljena tudi cesta Ka-mnik-Tunjice. O 7. 4. ob 17. uri ODPRTJE DELA PLOČNIKA LAZE-MALI HRIB Zgornji Tuhinj, Mali Hrib 4b Občina Kamnik je izgradila pločnik med naseljem Laze in Mali hrib v dolžini 700 metrov ob državni cesti Kamnik-Loči-ca. Poleg pločnika je bila zgrajena javna razsvetljava, od-vodnjavanje, varovalna ograja in ureditev brežin ob potoku Šumščica. Dela so potekala od avgusta do oktobra 2016. Z izgradnjo pločnika na tem odseku se bo izboljšala varnost za najšibkejše udeležence v cestnem prometu. Občina bo z izgradnjo pločnika na tem območju nadaljevala v letošnjem in prihodnjem letu. O 7. 4. ob 19. uri ODPRTJE RAZSTAVE IN PREDSTAVITEV ZBORNIKA O DELOVANJU FRANCETA TOMŠIČA Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Čas, v katerem je deloval France Tomšič, je bil zaznamovan z upanjem in veliko željo po družbenih spremembah. Tomšič je bil s svojimi lastnostmi, izkušnjami s politično kulturo in socialno demokracijo iz Zahodne Nemčije ter z veliko strpnostjo do političnih nasprotnikov oseba, ki je veliko pripomogla k začetnim uspehom demokratizacije političnega in sindikalnega življenja in osamosvojitve. Kasneje je razvoj slovenske postkomunistične družbe mnogokrat krenil v drugo smer, kot si je želel France Tomšič, ki se s tem ni nikoli sprijaznil in se je zato končno umaknil iz aktivnega političnega življenja. Danes, ko je slovenska družba ponovno v krizi, spoznavamo, da bi se morali približati zamislim in idealom, ki jih je zastopal France Tomšič. V okviru praznovanja občinskega praznika bodo v posebnem zborniku predstavljeni prispevki referentov simpozija, ki je potekal septembra lani v dvorani Krajevnega doma v Šmarci, posvečenemu Francetu Tomšiču, kamniškemu častnemu občanu. Razstava o njegovem delu pa bo v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik na ogled do petka, 21. aprila 2017. O 8. 4. ob 8. uri TRADICIONALNI 12. MAISTROV POHOD Kamnik, Trg talcev Društvo general Maister Kamnik ob občinskem prazniku organizira tradicionalni pohod po točkah, ki so v občini Kamnik povezane z Rudolfom Maistrom. Start in cilj sta pri spomeniku generala Rudolfa Maistra, pohod pa poteka mimo Maistrove rojstne hiše, Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, na Špico in nazaj v Kamnik. Pohod vodijo izkušeni planinski vodniki Planinskega društva Kamnik in člani Društva general Maister Kamnik. O 8. 4. ob 10. uri DAN ODPRTIH VRAT SVETOVALNE PISARNE ZA STAREJŠE IN DAN ZA SPREMEMBE Kamnik, Tomšičeva ulica 23 Letošnji Dan odprtih vrat Svetovalne pisarne za starejše in Dan za spremembe bo namenjen predstavitvi pozitivnega in ustvarjalnega okolja za vse generacije občanov naše občine. V predstavitvi dela Svetovalne pisarne boste lahko prepoznali delo vzgoje za pozitivne vrednote, predvsem spodbujanje dobrih medsebojnih odnosov, spoštljive komunikacije in drobnih dejanj prijaznosti. Predstavili bodo tudi nov projekt Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z naslovom Večgeneracij-ski center Ljubljana, ki bo vključeval aktivnosti tudi v Kamniku. V pestrem programu, ki bo potekal od 9. do 13. ure, bo predstavljen kamniški model za pomoč starejšim, skupine za samopomoč in prostovoljno delo, potekale bodo razne delavnice in pogovori, možen bo vpis v nova izobraževanja, seznanili se boste s programom Večgeneracijski center Ljubljana, srednješolci-prostovoljci pa vam bodo postregli z vodo, kavo, čajem in piškoti. Kamničan^ petek, 10. marca 2017 !5 Nagrajenci Občine Kamnik Župan Marjan Šarec bo na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku podelil šest priznanj Občine Kamnik, in sicer tistim, ki so s svojim dolgoletnim delom še posebej pripomogli k razvoju, promociji in kakovosti življenja v občini. Zlato priznanje: dr. Marija Klobčar Občinski svet Občine Kamnik podeljuje dr. Mariji Klobčar zlato priznanje Občine Kamnik za široko znanstveno razgledanost, za etnološko in folkloristično raziskovanje, ki se pogosto osre-dotoča na Kamnik in njegove ljudi, ter za strokovno pomoč organizatorjem prireditev in projektov, s katerimi je Kamnik postal znan onkraj slovenskih meja. V zadnjih letih jo je zanimanje za mitologijo, predvsem za verovanje v zvezi z vodo, usmerilo k vprašanjem kamniškega jezera. S spoznanji na podlagi raziskave izročila, odmevov naravnih nesreč v nemškem pesemskem izročilu in drugega gradiva je leta 2015 pripravila izvirni znanstveni članek z naslovom »Pozabljeni Kamnik in njegovo jezero«, ki je bil leta 2016 prirejeno objavljen tudi v Kamniškem zborniku in v katerem obstoj jezera pojasnjuje z razlago o Šutni kot prvotnem Kamniku. Na kakovost in pomen dela dr. Marije Klobčar kažeta Prešernova nagrada študentom za razstavo in katalog z naslovom »Društva in prireditve v Kamniku 1914-1941« ter Murkovo priznanje Slovenskega etnološkega društva za knjigo z naslovom »Kamničani med izročilom in sodobnostjo. Življenje kamniških meščanov od leta 1880 do druge svetovne vojne«. Zlato priznanje: Janez Uršič Občinski svet Občine Kamnik podeljuje Janezu Uršiču zlato priznanje Občine Kamnik za dolgoletno uspešno delo in izjemen prispevek k razvoju kakovostne gostinske, kulinarične in turistične ponudbe na Kamniškem, nesebično finančno in humanitarno pomoč ter podporo številnim lokalnim društvom, organizacijam in posameznikom. kosrčnostjo vedno znal, zmogel in hotel priskočiti na pomoč. Pomaga ne le tistim, ki ga za pomoč prosijo, ampak predvsem tistim, ki pomoč potrebujejo - kot boter, pokrovitelj, največkrat pa kot človek z veliko začetnico, ki za svojo pomoč ne pričakuje ničesar v zameno. Seznam vseh, ki jim je na različne načine pomagal samo v zadnjih desetih letih, bi bil najbrž predolg, predvsem pa nepopoln, saj se vseh pravzaprav sploh ne spomni. Skupni znesek nesebične pomoči, nad katerim je bil ob prošnji, da našteje vsaj nekaj večjih organizacij in posameznikov, ki jim je v zadnjem desetletju pomagal, presenečen tudi sam, bi namreč zadoščal za nakup stanovanja ali celo manjše družinske hiše, kar je nedvomno vredno občudovanja in ne nazadnje tudi zgleda. Vse našteto je brez najmanjših zadržkov razlog, da si Janez Uršič za dolgoletno dobro delo na področju gostinstva, kulinarike in turizma, nesebično pomoč, podporo društvom, organizacijam in posameznikom ter sodelovanje z lokalnim okoljem zasluži zlato priznanje Občine Kamnik. Srebrno priznanje: Danijel Bezek Občinski svet Občine Kamnik podeljuje Danijelu Bezku srebrno priznanje Občine Kamnik za sooblikovanje intelektualnega in kulturnega življenja v občini Kamnik, za dosežke pri ohranjanju zgodovinskega spomina in kulturne dediščine ter za prispevek k delovanju civilne družbe. Dr. Marija Klobčar / Foto: Aleš Senožetnik Delo etnologinje dr. Marije Klobčar se ob vseslovenskih in evropskih temah vseskozi veže na občino Kamnik in njene ljudi. V monografiji z naslovom »Kamničani med izročilom in sodobnostjo. Življenje kamniških meščanov od leta 1880 do druge svetovne vojne« je raziskovala delovanje kamniških društev v času med obema vojnama in življenje meščanov od leta 1880 do druge svetovne vojne. Raziskovanje je problemsko in vsebinsko nadaljevala z obravnavo življenja in kulture na Kamniškem od konca 18. stoletja do slovenske osamosvojitve oziroma soočanj mesta in podeželja. Raziskavo je zaključila leta 2016 z etnološko-folklori-stično znanstveno monografijo z naslovom »Na poti v Kamnik«. Na to raziskavo se navezuje tudi zgoščenka pesemskega izročila kamniškega območja, imenovana »Hodili so jih poslušat«, ki je izšla januarja 2017. Dr. Marija Klobčar je usmerjala folkloristične prireditve, kot sta prevoz bale v Mekinjah v okviru festivala Ohcet v Ljubljani leta 1983 ter Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, ter jih predstavljala v katalogih in strokovnih člankih. Pripravljala je razstave in jih pospremila s katalogi, kot je monografija z naslovom »Društva in prireditve v Kamniku 1914-1941«. V sodelovanju z Območno obrtno-podjetniško zbornico Kamnik je leta 1985 pripravila razstavo z naslovom »Obrt v Kamniku nekoč in danes«, leta 1991 skupaj z Zvezo kulturnih organizacij Kamnik razstavo ob stoletnici kamniške železnice, leta 1993 pa izobraževalno razstavo o pojavu narodnih noš ob eksponatih avtorice Marije Pucelj z naslovom »Vsa mi v svatovskem bleščiš. Narodna noša kot izročilo«. S strokovnimi nasveti je pomagala pri pripravah strokovnih podlag za oživljanje etnološko-kulturne dediščine, in sicer pri prijavi projekta za Terme Snovik in pri projektu Okusi Kamnika. Kot konservatorka na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj, je skrbela za ohranjanje in obnovo etnološke stavbne dediščine na Kamniškem, in sicer za prenovo pastirskih bajt na Veliki planini, obnovo Korbarjeve domačije v Tunjicah ter skupaj z Ivanko Šubelj Kramar za zaključno fazo obnove in oživitve Budnarjeve hiše v Zgornjih Palovčah. Kot predavateljica je s tedanjim Zavodom za turizem in šport v Občini Kamnik sodelovala pri izobraževanju turističnih vodnikov. V razpravah je obravnavala folkloristično delo Kati Turk (2003) in Gašperja Križnika (2008), s prispevki je sodelovala v Kamniških zbornikih (1996-2016), v slovenskih znanstvenih zbornikih Tradi-tiones in Etnolog pa so se na kamniško območje vsebinsko navezovale zlasti njene razprave o ustvarjalnosti posameznika (2000), ljudskih pesmih v meščanskem okolju (2002), koledniških pesmih (2003) in pustnih šegah v socializmu (2014). Janez Uršič / Foto: Aleš Senož Kuharski mojster in gostilničar Janez Uršič, potomec bistriških divjih lovcev, prvih oskrbnikov planinskih domov in gorskih reševalcev v kamniških planinah, skupaj s svojo družino v gostilni Pri planinskem orlu že skoraj štiri desetletja, s pretanjenim občutkom za združevanje tradicije in sodobnih kulinaričnih trendov, skrbi za razvoj kakovostne gostinske, kulinarične in turistične ponudbe na Kamniškem. Od konca osemdesetih let, ko je prevzel vodenje družinske gostilne, je s trdim in neumornim delom preprosto podeželsko gostilno uspel dvigniti na raven priznanega, modernega, a kljub temu tradicionalno domačnega gostinskega lokala. Gostilna Pri planinskem orlu tako že desetletja, vse od časov, ko se Kamnik in njegova okolica še nista mogla pohvaliti z dobro gostinsko ponudbo, predstavlja enega izmed najzanesljivejših stebrov kamniške gostinsko-turistične ponudbe. Pri tem je Janez Uršič z vizijo in zagnanostjo, predvsem pa z dobrim zgledom, postavil temelje in kriterije kakovostne, ne le kamniške, ampak slovenske gostilne ter na konkreten način in z nesebično izmenjavo izkušenj k dobremu delu spodbudil marsikaterega gostinskega kolega iz okolice, s čimer je nedvomno izjemno prispeval k turistično-gostinskemu razvoju občine. Z nedvomno pretanjenim občutkom za kuhanje in izjemno zakladnico iz kulinarične tradicije izhajajočega kuharskega znanja aktivno in kreativno sodeluje tudi pri razvoju novih občinskih turističnih projektov, denimo Okusov Kamnika, ki jih ni pomagal zgolj razviti s pozabljenimi in izvirno prilagojenimi recepti, ampak z redno ponudbo jedi tudi konkretno oživiti. Kljub obilici dela z družinsko gostilno, ki je že od nekdaj priljubljeno zbirališče številnih druščin, pa Janez Uršič ni nikoli pozabil na soljudi in domače okolje, saj je z neizmerno širo- Daniel Bezek / Foto: Aleš Senožetnik Danijel Bezek je že v obdobju demokratizacije in prvih letih po osamosvojitvi tako v politiki kot civilni družbi in kulturi s svojim delovanjem pomembno pripomogel k trajnemu preporodu javnega življenja v naši lokalni skupnosti in obudil civilno družbo ter tiste stare običaje, ki so bili po drugi svetovni vojni zatrti. Kot član Slovenskih krščanskih demokratov v občini Kamnik je deloval v strankinem Odboru za oživljanje starih običajev, kjer je obudil javno miklavževanje. Tako je bil prvi, ki se je v vlogi svetega Miklavža 4. decembra 1990 po več kot 40 letih spet zapeljal s konjsko vprego po kamniških ulicah in obdaril otroke v tedanjem Kino domu. Na tej prireditvi je nastopal ter jo občasno tudi reži-ral in vodil še več let, zdaj pa jo vsako leto prireja Kulturno društvo dr. Franceta Steleta iz Tunjic. Danijel Bezek je obudil tudi trikraljevske trojke. Kot učitelj in vzgojitelj je pri mladih skozi dobrodelnost gojil čut za pomoč in solidarnost. Leta 1991 je ustanovil steg kamniških skavtinj in skavtov nove generacije in bil njegov voditelj do leta 1996. V tem času je dokumentiral predvojno skavtstvo in gozdovništvo v Kamniku, o čemer je izšel tudi zbornik, v galeriji Veronika pa je pripravil dve javni razstavi, in sicer »70 let skavtstva in gozdovništva v Kamniku« ter »Zeleno in modro«. Pod Bezkovim vodstvom so skavtinje in skavti v Kamnik prvič prinesli luč miru iz Betlehema. Leta 1994, ob Mednarodnem letu družine, je skušal širši javnosti približati vrednoto družine, zato je s skavtinjami in skavti pripravil prvo razstavo jaslic v galeriji Veronika v Kamniku. Razstave različnih zvrsti jaslic so se zatem vrstile še 10 let. V veliki meri je po njegovi zaslugi leta 1992 Frančiškanski samostan Kamnik ob 500. obletnici dobil zlati znak Občine in agronom Viktor Repanšek postal častni občan Občine Kamnik. Ob 100. obletnici Repanškovega rojstva je za Krajevno skupnost Kamnik - Center v prostorih Občine Kamnik pripravil razstavo, za Društvo sv. Jakoba pa predavanje o Repanškovem življenju. Leta 1997 je s pomočjo kiparja Mihe Kača za Osnovno šolo Frana Albrehta Kamnik organiziral kiparsko delavnico, na kateri so učenke in učenci v glini upodobili svoje dojemanje poezije Franceta Balantiča. Ti izdelki so bili tudi razstavljeni, v galeriji Veronika pa je z učenkami in učenci pripravil recital Balantičeve poezije v zvoku, gibu in besedi. Tovrstne dogodke je Danijel Bezek nato organiziral še večkrat, in sicer ob različnih jubilejih ter o tem napisal članek z naslovom »Domači kraj, kako mi spet boš drag«, ki je bil objavljen v Kamniškem zborniku XVI. Danijel Bezek je veliko prispeval tudi k prepoznavnosti naše občine kot območja, bogatega z zanimivimi fosili. Leta 1998 je ob 60. obletnici odkritja mamuta v Nevljah s sinom Benjaminom pripravil razstavo v galeriji Veronika in izdal publikacijo z naslovom »Po sledeh neveljskega mamuta«. Ta razstava, ki je sedaj stalna razstava v Podružnični osnovni šoli Nevlje, je bila ob 75. obletnici posodobljena, leta 2015 pa je izšla še knjiga z naslovom »Mamut v naših krajih«. Bezek je v sodelovanju s svetovno znanimi paleontologi, in sicer z dr. Juretom Žaloharjem, Tomažem Hitijem in Edom Grm-škom, na Osnovni šoli Frana Albrehta Kamnik pripravil stalno razstavo z naslovom »Fosili iz Tunjiškega hribovja ter Kamniško-Savinjskih Alp«, ki je odprta tudi za javnost. Razstava didaktično nazorno prikazuje vse pomembnejše najdbe fosilov s tega območja, tudi dinozavra. Srebrno priznanje: Enota za protokol Slovenske vojske Občinski svet Občine Kamnik podeljuje Enoti za protokol Slovenske vojske srebrno priznanje Občine Kamnik za dolgoletno nadvse uspešno sodelovanje in pomoč pri izvajanju slovesnosti v spomin na dogodke iz naše zgodovine, še posebej pa za sodelovanje pri ohranjanju spomina na našega rojaka, generala Rudolfa Maistra. Enota za protokol Slovenske vojske / Foto: Gorazd Kavčič Enota za protokol Slovenske vojske je izurjena vojaška enota, ki opravlja naloge najvišjega vojaškega protokola, kot so slovesni postroji, straže in sprejemi. Eden glavnih ciljev je usposabljanje za izvajanje vojaških časti in drugih nalog ob protokolarnih dogodkih. Gardisti so zgled, kako doseči profesionalen odnos do vojske, države in državnih simbolov. Pripadniki se v javnosti vedno predstavijo v vsem svojem sijaju, pa naj gre za proslave, pogrebne svečanosti, žalne slovesnosti, polaganje vencev ali prisege. Začetki delovanja Enote za protokol Slovenske vojske segajo v čas pred razglasitvijo samostojnosti Republike Slovenije, saj se je s pripravami na razglasitev samostojnosti in s formiranjem mlade slovenske vojske pokazala potreba po vojaški enoti, ki bi s svojo zunanjo podobo, usposobljenostjo in namembnostjo ustrezala merilom protokolarne enote. Na številnih srečanjih gardnih enot doma in v tujini se je večkrat pokazalo, da sodi v sam vrh gardnih enot po izurjenosti in izgledu, še posebej pa množice navdušuje s programom, ki zahteva veliko spretnosti in urjenja. Enota za protokol Slovenske vojske, ki jo sestavljata Garda Slovenske vojske in Orkester Slovenske vojske, z Občino Kamnik ter veteranskimi in domoljubnimi organizacijami občine Kamnik odlično in tvorno sodeluje že več kot 15 let. Na območju občine Kamnik in njene okolice skoraj ni spominske slovesnosti, povezane z dogodki iz časa druge svetovne vojne, kjer pripadniki Garde Slovenske vojske s strumno in usklajeno izvedbo nalog iz svojega delovnega področja ne bi dogodku vtisnili dodatnega pečata in pomena. Prisotnost oddelka Garde Slovenske vojske na slovesnostih ob občinskem prazniku, posvečenem našemu rojaku, generalu Rudolfu Maistru, daje dogodku globlji pomen, občankam in občanom dodatno krepi že tako visoko izražena domoljubna čustva, strumnost in poveljevanje v našem, slovenskem jeziku pa vse prisotne vsako leto znova opominja na pomen in vlogo generala Maistra. Občina Kamnik v zadnjih letih razvija odlično sodelovanje tudi z drugo enoto iz sestave Enote za protokol Slovenske vojske, to je Orkestrom Slovenske vojske. Ta z glasbenimi nastopi ali vložki na občinskih proslavah in slovesnostih drugih organizacij z območja občine Kamnik popestri praznovanja in tako je bilo tudi lani, ko je Orkester Slovenske vojske ob občinskem prazniku izvedel koncert na njemu primerni, vrhunski ravni. Bronasto priznanje: Alenka Juvan Občinski svet Občine Kamnik podeljuje Alenki Juvan bronasto priznanje Občine Kamnik za zavzeto delo v Rojstni hiši Rudolfa Maistra, enoti Medobčinskega muzeja Kamnik. Alenka Juvan / Foto: Aleš Senožetnik Alenka Juvan v Rojstni hiši Rudolfa Maistra, enoti Medobčinskega muzeja Kamnik, deluje od leta 2013, sprva v okviru javnih del, od leta 2014 pa kot redno zaposlena. Čeprav njeno delovno mesto predvideva predvsem vodenje po razstavi z naslovom »Rudolf Maister - domoljub, general, kulturnik, pesnik in bibliofil« ter osnovno skrb za razstavljeno gradivo in sodelovanje pri različnih razstavah, je z zavzetim delom, domiselnostjo, prizadevnostjo, vztrajnostjo in znanjem daleč presegla omenjene pristojnosti. Stalno razstavo nenehno dopolnjuje z novimi vsebinami za vse vrste obiskovalcev, od najmlajših v vrtcih, šolarjev in dijakov do odraslih občudovalcev dejanj velikega domoljuba, tako za ljubiteljsko kot strokovno javnost. Pripravlja in sooblikuje učne ure in ustvarjalne delavnice, organizira sodelovanje z Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra Kamnik, sodeluje z društvi Rudolfa Maistra ter organizira in vodi redne mesečne Maistrove večere z gosti z različnih področij, ki so povezani z Maistrovim delom ali obdobjem, v katerem je živel in deloval. Organizirala je odlično obiskane večere z vrhunskimi slovenskimi zgodovinarji, književniki, pričevalci in drugimi poznavalci, zato se je pokazala potreba po razširitvi muzeja in Občina Kamnik se je odzvala z odločitvijo za odkup še drugega dela pritličja Maistrove rojstne hiše. Vrhunca dela Alenke Juvan v zadnjih dveh letih sta avtorska pravljica z naslovom »O Rudolfu brez brkov in o Veroniki, ki je s kačjim repom namahala mamuta« in dokumentarni film o Rudolfu Maistru z naslovom »Mož besede in duha«, ki je bil leta 2015 del občasne razstave z enakim naslovom. Za film je pripravila idejno zasnovo ter za sodelovanje navdušila igralke in igralce Slovenskega mladinskega gledališča ter druge sodelavke in sodelavce. Scenarij je pripravila skupaj z režiserko Andrejo Humar Gruden, denarna sredstva pa zbrala izključno s pomočjo različnih sponzorjev. Njena pobuda je tudi, da bi v letu 2017 Medobčinski muzej Kamnik skupaj z Občino Kamnik v okviru programa Evropa za državljane (Evropski spomini) kandidiral za evropska sredstva, s pomočjo katerih bi izpeljali mednarodni virtualni spletni projekt o Rudolfu Maistru. Namen projekta je zunaj slovenskih meja oziroma po vsej Evropi poglobiti in razširiti poznavanje tega velikega, a žal prepogosto zamolčanega moža. Velika večina muzejsko zasnovanih rojstnih hiš pomembnih Slovencev obiskovalcem ponuja le njihovo predmetno dediščino, težko pa je zaslediti vsebinsko tako bogat program, kot smo mu priča v Rojstni hiši Rudolfa Maistra v Kamniku. Ob podpori vodstva Medobčinskega muzeja Kamnik in razumevanju Občine Ka- mnik ima za to največ zaslug prav Alenka Juvan, muzealka s srcem in dušo. Tudi zato, da bi ohranila pogum, zavzetost in ji ne bi zmanjkalo idej za nadaljnje delo ter za uveljavljanje prepoznavnosti Rojstne hiše Rudolfa Maistra v Sloveniji in po svetu, si Alenka Juvan zasluži bronasto priznanje Občine Kamnik. Bronasto priznanje: KUD Hiša keramike, zakaj pa ne majolka Občinski svet Občine Kamnik podeljuje Kulturno-umetniške-mu društvu Hiša keramike, zakaj pa ne majolka bronasto priznanje Občine Kamnik za ohranitev in prenos znanja poslikave v slogu majolike in širjenje kulture, povezane s keramiko. Člani KUD Hiša Keramike, zakaj pa ne majolka Kulturno-umetniško društvo Hiša keramike, zakaj pa ne majolka je v manj kot treh letih obstoja uspelo pred pozabo in izginotjem rešiti tehnologijo, tehniko, teoretično in praktično znanje ter vedenje v zvezi s kamniško lončarsko tradicijo izdelave slavnih ma-jolik. Cilji Društva so ohranitev in prenos znanja poslikave v slogu majolike in širjenje kulture, povezane s keramiko, zato se članice in člani trudijo predstaviti lončarstvo in keramično umetnost širši javnosti. V ta namen so v letu 2016 pripravili tudi več razstav, in sicer Embrio, na kateri se je predstavila Kristina Rutar, Vrtenje, kjer je svoje izdelke ponudila na ogled Teja Hlačer, Skrivnosti porcelana, kjer je dela prikazala Antoinette Badenhorst, Moje drage majolke, katere avtorica je Marija Ftičar, in Kamniška majolika povezuje, na kateri so se predstavili različni avtorji. Vse te razstave so popestrile kulturno dogajanje v občini Kamnik ter širšemu slovenskemu prostoru in turistom, ki obiskujejo Kamnik z okolico, posredovale jasno sporočilo, da je naša občina prepoznavna tudi po bogati, ohranjeni in živi tradiciji lončarstva in keramične umetnosti. To je razlog, da je Kamnik še toliko zanimivejši za turistični obisk in potrošnjo, prebivalkam in prebivalcem pa nudi privlačne možnosti za ustvarjalno preživljanje prostega časa in krepitev splošne razgledanosti. Društvo je v razmeroma kratkem času veliko pripomoglo k prepoznavnosti kulturne dediščine in izdatno obogatilo turistično ponudbo Kamnika z okolico. Dragocene majolike tako niso zgolj ostanek nepreklicno minulih časov, ampak še kar nastajajo. Še več, majolike nove generacije, ki jih izdelujejo članice in člani Društva, presegajo praviloma zgolj okrasno namembnost večine majolik, proizvedenih v 20. stoletju. Obnovljena je bila namreč njihova osnovna namembnost za pivsko posodje, ki je bila stalnica v preteklih stoletjih. S tem je kamniška majolika ponovno lahko »... od znotraj z vincem štrihana ...«, kakor poje slovenska ljudska pesem. Majolike so zaradi dejavnosti Društva vpete v živo, odvijajočo se zgodbo oziroma doživetje, ki v enem samem proizvodu združuje izdelavo uporabne posode in edinstvenega zbirateljskega okrasnega izdelka. Poleg majolik to velja tudi za sklede, kelihe, čaše, krožnike in ostale keramične izdelke, ki so poslikani v slogu majolike. Društvo je edini proizvajalec novih pristnih, unikatnih kamniških majolik, brez katerih v kamniški turistični ponudbi po izčrpanju starih zalog sploh ne bi več mogli prodajati majolik kot spominkov. To dragoceno obrtno-umetniško dediščino pa članice in člani prenašajo s starejših, ki so svoje življenjsko delo posvetili tej umetnostni obrti v nekdanji tovarni ETI Svit, na mlajše generacije. Društvo je namreč v sodelovanju s Šolskim centrom za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana, z Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra Kamnik ter Vrtcem Antona Medveda Kamnik doslej priredilo že več predstavitev in delavnic. Bronasto priznanje Kulturno-umetniškemu društvu Hiša keramike, zakaj pa ne majolka pomeni hkrati simbolično zahvalo za vse naštete dosežke in spodbudo za nadaljnje uspešno in ustvarjalno delo. Kamničan^ petek, 10. marca 2017 !5 Dobrodelnost Dobrodelni pohod s predsednikom Dobrodelni pohodi na Sv. Primož so letos odlično uspeli, saj so člani Študentskega kluba Kamnik našteli rekordno število vpisov v knjigo na vrhu in tako tudi zbrali več denarja. Pohodnike je zagotovo pritegnil tudi obisk predsednika države Boruta Pahorja, ki se je na Sv. Primož povzpel v soboto, 4. marca. Jasna Paladin Stahovica - Dobrodelni marec, kakor so v Študentskem klubu Kamnik poimenovali sklop prireditev, na katerih bodo zbirali denar za pomoči potrebne, se je letos začel z Dobrodelnimi pohodi na Sv. Primož, ki so trajali od petka, 3. marca, popoldne, do nedelje, 5. marca, popoldne. Vsak pohodnik, ki se je na vrhu vpisal v knjigo, je s svojim podpisom zagotovil 0,50 evra, saj sta ta znesek prispevala zlata sponzorja dogodka Gostilna Pri planinskem orlu in Apolonij. Pomoč družini enajstletnega dečka »Vseh podpisov smo v knjigi po končanem 48-urnem dogodku našteli 1452, kar je največ do sedaj. V primerjavi z lani je bilo teh podpisov kar štiristo več. Skupaj smo zbrali 1.500,63 evra, od tega sta oba sponzorja prispevala 726 evrov, s prostovoljnimi prispevki pa smo zbrali še 774,63 evra. Na tem mestu se moramo iz srca zahvaliti obema sponzorjema, Petru Uršiču za njegovo stalno pomoč pri izvedbi dogodka, vsem pohod-nikom, ki so se pohodov udeležili ter s svojim podpisom in prostovoljnimi prispevki pomagali, in vsem, ki so nas s svojo udeležbo podprli,« je bila ob zaključku dogodka za- Predsednik republike Borut Pahor skupaj z organizatorji iz Študentskega kluba Kamnik / Foto: Matjaž Šerkezi dovoljna vodja projekta Neža Špenko. Kot je dodala, bodo zbrani denar namenili enajstletnemu dečku s posebnimi potrebami iz Osnovne šole 27. julij Kamnik, ki živi z mamo samohranilko, ki pa ima zdravstvene težave. Predsednik je bil zelo nezahteven gost Projekt je zdaj že tradicionalen, saj ga niso izvedli prvo leto, a letošnji je bil še prav poseben. K sodelovanju so mladi organizatorji namreč povabili tudi predsednika države Boruta Pahorja, ki se je vabilu z veseljem odzval. Na Sv. Primož se je kljub dežju povzpel v soboto, 4. marca, družbo pa so mu poleg sodelavcev delali tudi kamniška poslanca Julijana Bizjak Mlakar in Matej Tonin, podžu- pan Matej Slapar, nekateri svetniki in drugi pohodniki. »Predsedniku resnično želimo izreči vso zahvalo in spoštovanje, da nas je s svojo prisotnostjo podprl in nam vlil zagona za nadaljnje dobro delo. Njegov obisk je namreč še dodatno potrdilo, da delamo dobro in da smo v Sloveniji zares zmožni pomagati drug drugemu. S svojo preprostostjo privablja ljudi, kar potrjuje tudi številna skupina, ki ga je pospremila na vrh,« pa nam je povedala Ana Dolenc iz Študentskega kluba Kamnik. Pa se je predsednik morebiti izkazal za zahtevnega gosta? Da je bila »zahteva« iz njegovega kabineta le primerna sobica, v kateri bi se lahko preoblekel, in vroč čaj, nam je potrdil že Peter Uršič, ki Predsedniku so se na pohodu pridružili tudi nekateri kamniški politiki. / skrbi za okrepčevalnico na vrhu, kot nezahtevnega pa so ga spoznali tudi študentje. »Predsednika smo spoznali kot izjemno prijazno, sproščeno in popolnoma nezahtevno osebo. Za čas njegovega obiska smo s pomočjo enega od sponzorjev pripravili pogostitev, ki pa je bila namenjena vsem pohodni-kom. Upoštevajoč dejstvo, da smo prvič gostili tako pomembno osebo, smo bili kar malo nervozni, kako bomo vse skupaj izpeljali. Uspelo nam je s pomočjo izjemno prijazne in sproščene ekipe iz Urada predsednika Republike Slovenije in samim predsednikom na čelu,« sta še povedali Neža Špenko in Ana Dolenc. Predsednik je ob prihodu na vrh obkrožil cerkev, se ob tem rokoval s pohodniki in z veseljem pristal na fotografiranja, vpisal se je v knjigo, prispeval nekaj denarja, nato pa se z organizatorji zapletel v prijeten klepet. Dobrodelni mesec se nadaljuje Dobrodelnega marca še ni konec. V petek, 17. marca, sledi turnir v bowlingu z naslovom Si upaš biti dobrodelen, ki je namenjen vsem organizacijam, društvom in podjetjem. Zadnji konec tedna v marcu pa sledita še dva dogodka. V soboto, 25. mar- Borut Pahor se je izkazal za zelo sproščenega in dostopnega gosta. / Foto: Jasna Paladin Podpis v knjigo, v kateri se je na koncu dogodka zbralo 1452 podpisov. / Foto: Jasna Paladin ca, bo na Glavnem trgu potekala Tržnica slaščic, kjer bodo za dobrote zbirali prostovoljne prispevke. V nedeljo, 26. marca, pa sledi še dobrodelni turnir v odbojki. Ves marec zbirajo tudi potrebščine za male živali, na Osnovni šoli Komenda pa šolske potrebščine. Mesec dobrodelnosti bodo slavnostno zaključili v začetku aprila z zaključno prireditvijo. Namesto novoletnih čestitk donacija otrokom Rova - V podjetju Rodex z Rov pri Radomljah so se ob koncu lanskega leta znova odločili, da bodo denar, namenjen novoletnim voščilnicam in koledarjem, podarili v dober namen in tistim, ki pomoč res potrebujejo. Odločili so se za nakup potrebščin s seznama nujno potrebne opreme pediatrične klinike. Kupili so dva visoko kakovostna prenosna računalnika, ki bosta kos naprednemu informacijskemu sistemu v zdravstvu, in ju v torek, 21. februarja, podarili pediatrični kliniki v Ljubljani. J. P. f ifii lwl Darilo sta pediatrični kliniki predala direktor podjetja Rodex Aleš Rode in in vodja prodaje vozil Gorazd Žagar. NOVI SUV ^AAA PEUGEOrJUUo ZMAGOVALEC, KOT GA ŠE NI BILO. Odpeljite ga za 22.990 €* fes- .-VT-Ï- V PEUGEOT j ZMAGOVALEC j l^dT1y P E U C E OT priporočaTOTAL. L E T A 2 0 17- * OgLaševana cena je cena po ceniku za Peugeot 3008 Active, 1,6 BLueHDi 100. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 4,2 do 6,0 L/100 km. Izpuh CO2: od 109 do 136 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0282 do 0,0663 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00008 do 0,00203 g/km. Število delcev: od 0,01 do 20,36. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši topLogredni pLin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. NOVI SUV PEUGEOT 3008 MOTION D EMOTION PEUGEOT RODEX RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 9200, www.rodex.si 10 petek, 10. marca 2017 Kamničan ft Šport Občinska liga v kegljanju Ekipa ŠD Policist: (stojijo) Matej Razdevšek, Dušan Gradišek, Brane Hribar in Igor Zamljen, (čepijo) Slavko Šuštar, Zdravko Soldo, Tatjana Hace in Matej Kern Leon Pirman Kamnik - V 11. krogu občinske lige je ŠD Policist odpravil DU kar s 7:1 in Calcit Mladince prav tako s 7:1. Ke-gelj Team je premagal Ambrož Team s 5:3. Tekma med Zarjo Elektronika in ŠD Soteska pa ni bila odigrana. V ekipi ŠD Policist so se pri zmagi nad DU najbolj izkazali Igor Zamljen (549), Matej Kern (542), Zdravko Soldo in Brane Hribar (oba 526). Pri ekipi DU pa samo Franci Poljanšek s 545 podrtimi keglji. Pri ekipi Calcita so bili najboljši pri zmagi nad Mladinci Samo Podjed (574), Aleš Prosen (563), Blaž Podjed (534) s skupno zelo lepim rezultatom 3200 podrtih kegljev. Pri Kegelj Teamu ni posebno nihče izstopal, vendar so z izenače- Lestvica po 12. krogih no igro vseh v ekipi vseeno zmagali. Ta teden je bil pri Ambrož Teamu presenetljivo najboljši Primož Flerin s 546 podrtimi keglji, Peter Ručigaj pa takoj za njim s 538 podrtimi keglji. V 12. kolu je Zarja Elektronika premagala ŠD Policist, v tej borbi pa so igralci ŠD podrli manj kot 3000 kegljev. Pri Zarji pa razen Andraža Babnika s 555 podrtimi keglji ni izstopal nihče. Calcit je premagal DU in jih tudi prehitel na lestvici. Aleš Prosen (565), Dejan Lorenčič in Samo Podjed, 524 podrtih kegljev - to je bilo dovolj za zmago. Ambrož Team je za 57 kegljev premagal Mladince, ŠD Soteska pa je premagala Kegelj Team; Žan Grm (565), Franci Kozjek (564) in Gašper Burkeljca (563) so bili na tekmi najboljši. 1. Amrož Team 12 10 0 2 20 2. Kegelj Team 12 9 0 3 18 3. ŠD Soteska 12 9 0 3 18 4. Zarja Elektronika 12 7 1 4 15 5. ŠD Policist 12 5 1 6 11 6. Calcit 12 2 2 8 6 7. DU Kamnik 12 3 0 9 6 8. Mladinci 12 1 0 11 2 Uspešen uvod karateistov Virtusa Karateisti Virtusa Duplica so uspešno nastopili na prvem letošnjem tekmovanju. Vladimir Stanič Kamnik - V soboto, 25. februarja, je v Velenju pod okriljem Karate zveze Slovenije potekalo državno prvenstvo v karateju za člane in članice ter veterane in veteranke. Kamniške barve so zastopali člani Karate kluba Virtus Duplica Franci Šimenc, Nejc Sadar, Sanel Durakovič, Drago Jeglič in Meta Motnikar. Moški del ekipe se je pomeril v katah veterani, Meta pa v borbah v članski kategoriji. Franci in Nejc sta v svojih kategorijah zasedla peti mesti, Drago je v kategoriji veterani +50 let, kate osvojil 3. mesto, ravno tako 3. mesto pa je osvojil tudi Sanel, a v kategoriji kate do 50 let. Najbolje se je ponovno odrezala Meta Motnikar, saj je kljub visoki vročini izgubila boj šele v finalu in je na koncu osvojila 2. mesto ter tako postala podprvakinja. Zmaga kegljačev v Mariboru Med izdajama našega najbolj priljubljenega lokalnega časopisa so v kegljaških ligah odigrali samo en krog. Fantje so v Mariboru suvereno opravili z domačo ekipo Konstruktor, dekleta pa so gostovala v Kopru in tudi premagala ekipo Adria. Leon Pirman Kamnik - V Mariboru je bil derbi, pritisk derbija je bil očitno bolj na plečih domačinov, saj so se zavedali, da jih poraza lahko reši samo boljša dnevna forma. Zelo uspešno sta za prvo ekipo nastopila Peter Jantol in Matej Turk. Peter je bil do sedaj sploh edini igralec od vseh gostujočih ekip, ki je presegel šeststo podrtih kegljev na mariborskem kegljišču. Tako so naši mladi igralci Jure Starman, Gašper Burkeljca in Peter Jantol povedli z 2 : 1 in si priigrali 65 kegljev prednosti. Zadnji trije pa samo opravili delo prvih treh; Anže Lužan je rutinira-no premagal svojega nasprotnika, Matej Turk je držal razliko v kegljih. Ker je bila zmaga že potrjena, je Brane Potočnik zamenjal rahlo utrujenega Marka Omana ter samo še povečal razliko v podrtih kegljih na 91. Dekleta so gostovala v Kopru in premagala domačo ekipo Adria z rezultatom 6 : 2 (Lidija Pirman 578, Tadeja Ko-kalj 568, Irena Koprivc 562, Noemi Živkovič 548 in Nina Burkeljca 532 podrtih kegljev). Tamara Pevec je zamenjala Teo Repnik in skupno sta tudi premagali svojo nasprotnico. Zadnjih 60 metov je Tamara igrala odlično in podrla celo 292 kegljev. Dekleta zasedajo trenutno šesto mesto na lestvici. Druga ekipa razočarala Druga ekipa pa nas je negativno presenetila, saj jo je doma porazila sicer slabša Krka iz Novega mesta. S tem nepričakovanim porazom je zapravila možnost napredovanja v 1. B ligo. Tretja ekipa v 3. ligi zahod je suvereno opravila s Taborsko jamo s 7 : 1. Matic Bab-nik s 582 in Franci Poljanšek s 569 podrtimi keglji sta bila najboljša v naši ekipi. Druga ženska ekipa je bila poražena v Cerknici z rezultatom 3 : 5. Jakob Jančar prvak med mladinci Minulo soboto in nedeljo je bilo odigrano državno prvenstvo mladincev in mladink (U-23) v kombinaciji. Prvi dan so fantje metali v Trbovljah, v nedeljo pa doma v Kamniku. V finale prvih 16 posameznikov so se uvrstili trije naši mladinci: Žan Grm, Andraž Babnik in Jakob Jančar. Najboljši oba dneva je bil igralec Konstruktorja iz Maribora Timi Jurančič, od naših pa Grm na petem mestu. Tudi dekleta so tekmovala, prvi dan Jakob Jančar, Andraž Babnik in Žan Grm / foto: leon i v Medvodah, drugi dan pa v Tržiču. Vendar se po dobrem prvem in malce slabšem drugem dnevu nobeni od naših mladink ni uspelo uvrstiti v finale, ki je bil v nedeljo, 5. marca - za fante v Škofji Loki, za dekleta v Litiji. V finalu, ki je štel tako za kombinacijo kot tudi posamezno, je v kombinaciji na odličnem petem mestu končal Žan Grm. Med posa- mezniki je bil Jakob Jančar najboljši in je postal državni prvak v kategoriji U-23 posamezno. Jakob je še kadet in tudi kandidat za reprezentanco Slovenije za nastop na svetovnem kadetskem prvenstvu, ki bo letos maja. Jakob je zmagal s 598 podrtimi keglji. Od Kamničanov sta nastopila še Žan Grm (562) in Andraž Babnik (549 podrtih kegljev). Medalje za najhitrejše kamniške športne plezalce Na prvi letošnji tekmi, ki je potekala v telovadnici OŠ Poldeta Stražišarja na Jesenicah, so se plezalci pomerili v hitrostnem športnem plezanju, kjer se meri čas plezanja smeri. Stane Židan Kamnik - Kljub temu da športni plezalci hitrostnemu plezanju do nedavnega niso pripisovali velikega pomena, je znano, da bo leta 2020 na olimpijskih igrah v Tokiu, kjer se bo športno plezanje prvič predstavilo kot uradna olimpijska disciplina, ena izmed panog športnega plezanja tudi hitrost. Člani Plezalnega kluba Kamnik so se pred kratkim udeležili prvega kampa v hitrostnem plezanju, ki ga je vodil svetovni rekorder v hitrostnem plezanju, Ukrajinec Danyil Bol-dyrev. Pridobljene izkušnje n J: Betka Debevec, Žiga Židan, Katra Mali in Pia Mavec in celodnevni treningi so obrodili sadove, zato smo zasluženo domov odnesli kar štiri medalje. Zmago sta si priplezali Pia Mavec (ml. deklice) in Betka Debevec (st. deklice), Elija Ba-loh (ml. cicibani) in Žiga Ži-dan (st. dečki) pa sta osvojila bronasto medaljo. St. deklica Katra Mali je za las zgrešila stopničke ter osvojila 4. mesto. Čestitamo našim mladim tekmovalcem, predvsem tistim najmlajšim, ki so se v soboto prvič srečali s tekmovanjem. Naslednja tekma bo v 11. marca v Radovljici, kjer se bodo plezalci pomerili v balvan-skem plezanju. Kamničan^ petek, 10. marca 2017 !5 Planinski kotiček Šport Po nov pokalni naslov Pred dobrimi štirinajstimi meseci so odbojkarji Calcita Volleyballa v nepozabnem finalu pokala Slovenije v polni športni dvorani Kamnik premagali ACH Volley. Na ta način so se po petnajstih letih spet veselili pokalne lovorike, ki jo bodo branili prihodnji konec tedna v Kranju. Miha Štamcar Kamnik - V polfinalnem obračunu se bodo pomerili z domačinom turnirja Triglavom, nato pa v morebitnem finalnem obračunu še z boljšim iz dvoboja ACH Volley - Krka. Varovanci Gašperja Ribiča, ki so bili ob koncu februarja izbrani za najboljšo športno ekipo občine Kamnik, so bili edina neporažena ekipa modre skupine po štirih odigranih krogih. Pred zadnjim krogom, ki je bil na sporedu minulo sredo, so za ACH Volleyjem zaostajali le za točko. Uspeh kamniških odbojkar-jev je še toliko večji zato, ker so se v zadnjem času spet morali soočiti s poškodbami. Tako je do konca sezone zaradi težav z gležnjem izgubljen mladi Jure Okrog-lič, letošnja okrepitev Kamničanov, medtem ko je Primož Vidmar po zlomljenem palcu na roki šele dobro začel s treningi. Za nameček je zbolel še Žan Novljan. »V letošnji sezoni resnično nimamo sreče s poškodbami, ki se vrstijo ena za drugo. Skorajda se ne spomnim tedna, da bi bili vsi zdravi in da bi lahko normalno trenirali. Po eni strani smo lahko veseli, da imamo na voljo dovolj kakovostnih igralcev in da se nam to na igrišču še ne pozna. Medtem ko je Andrej Štembergar Zupan v Domen Kotnik / Foto: Klemen Brumec zelo dobri formi, zase tega ne morem reči. Še vedno se 'lovim', preprosto pride obdobje, ko ti gre vse, potem pa lahko delaš na treningih vse kot prej, želene forme pa ni in ni,« je samokritičen Domen Kotnik, sprejemalec Calcita Volleyballa, ki je tudi sam dolgo imel težave s poškodbami. Vendar se na poškodbe ne gre ozirati, kajti pred kamniško ekipo je prvi letošnji vrhunec - zaključni turnir pokala Slovenije. Tokrat bodo Kamničani v drugačnem položaju, kot so bili zadnja leta, saj bodo oni tisti, ki bodo branili prvo mesto. »V lanskem finalu se nam je vse 'poklopilo', v finalu smo po dolgih letih le premagali ACH Volley, letos pa bodo vloge zamenjane. Kljub temu to ne bo kakšno dodatno breme na naših ramenih, še vedno so Ljubljančani tisti, ki so v vlogi favoritov. V letošnji sezoni so prikazani nekaj odličnih iger, dvakrat so nas premagali v rednem delu prvenstva, v ligi prvakov pa so recimo premagali slovito Modeno. Ampak vsaka sezona je drugačna, oboji imamo v primerjavi z lansko nekoliko spremenjeni ekipi, vsekakor pa bomo skušali ubraniti lanski naslov,« je odločen 23-letni Kotnik. Za ubranitev lanske lovorike pa bodo morali kamniški odbojkarji v polfinalu najprej streti odpor kranjskega Triglava, ki bo doma- čin zaključnega turnirja. Kranjčani v letošnji sezoni igrajo zelo dobro, v modri skupini so doma celo premagali ACH Volley, v prvem delu državnega prvenstva so bili boljši tudi od Kamniča-nov. »Do zaključnega turnirja pokala Slovenije je še teden dni časa, se pravi, da se lahko še marsikaj zgodi. Kranjčani bodo igrali pred svojimi navijači, običajno doma igrajo še bolje, za nameček že nekaj časa nimajo težav s poškodbami. Vsekakor se obeta zanimiva in napeta tekma, v kateri pa upam, da bomo tudi mi imeli pomoč s tribun,« si v Kranju glasne spodbude s tribun želi Kotnik. Na zaključnem turnirju v Kranju bo nastopila tudi ženska ekipa Calcita Volley-balla, ki bo pred tem to soboto in nedeljo igrala še na zaključnem turnirju srednjeevropske lige, v kateri bo v Zagrebu branila lansko prvo mesto. Aktualne državne prvakinje bodo prihodnji petek v polfinalu igrale proti ekipi Formula Formis, v drugem polfinalu pa se bosta pomerili ekipi Nove KBM Branika in VOLLEYBALLju-bljane. Dan pozneje bo na sporedu finalni obračun, calcitovke pa računajo, da bi po dveh letih v klubske vitrine spet vrnile pokalno lovoriko in prvič v letošnji sezoni premagale mariborske odbojkarice. Bojan Pollak Letos v Južni Ameriki slabo vreme V začetku februarja so se po dobrem mesecu dni iz Patagonije vrnili Matej Balažic (AO TAM Maribor), Blaž Gladek (AO Kamnik) in Marjan Kozole (AK Vertikala). Tam so nameravali poleg plezanja v granitu ponoviti tudi Hudičevo zajedo v Fitz Royu (3359 m). Vendar jim je slabo vreme preprečilo izpolnitev večine ciljev. Ambrož Bajde, Matej Mučič in Žiga Oražem, ki so šli v Patagonijo 9. januarja z namenom prosto preplezati smer Old Smugler v Poice-notu in priti na vrh Fitz Roja, niso imeli sreče z vremenom. Že ob prihodu v El Chalten jih je pričakal močan veter, ki pa ni in ni hotel prenehati. Kljub slabemu vremenu so veliko plezali v dolini, v hribih pa jim je v dobrih 25 urah uspelo preplezati samo smer Whillans-Cochra-ne (5+, 70°, M6+) v Poince-notu (3002 m). Dejan Kuserbanj iz AO Kamnik in Daniel Žagar iz AO Celje sta nameravala priti na najvišji vrh Južne Amerike, 6962 m visoko Aconcaguo. Pri prvem poskusu vzpona je Dejan dobil pljučni edem in je moral sestopiti v bazo, medtem ko je Daniju uspelo Darja Korelc Kamnik - Mladi kamniški igralci tenisa so se konec februarja v teniškem centru Taubi v prijateljski tekmi pomerili z vrstniki iz Trzina. Jan Orehek, Lana Urankar, Maj Berlec Bračun in Ula Ulčar so zastopali kamniške barve, za Trzin pa sta zaigrala samo Jakob Kecelj in Jernej Chvatal, dva njihova igralca sta tik pred zdajci zbolela. Ke-celj in Chvatal sta imela malo težjo nalogo, saj sta morala odigrati vsak po dve tekmi, naši igralci pa samo po eno. Jan Orehek in Lana Urankar priti 9. februarja na vrh. Daljše poslabšanje vremena z močnim sneženjem in vetrom pa ni dovolilo Dejanu še enega poskusa. Kategorizirani kamniški alpinisti Prvega februarja letos je stopil v veljavo najnovejši seznam kategoriziranih športnikov OKS. Kamniški AO se lahko pohvali, da se njegova kakovost kaže tudi v številu kategoriziranih alpinistov, saj ima od vseh AO največ tistih z mednarodnim razredom - 5 od 13. Državni razred je dosegel Blaž Gladek, v mednarodnem razredu pa so Tadej Krišelj, Matej Mučič, Urban Novak, Žiga Oražem in Marko Prezelj. Spominski pohod za smučko in cepin Tradicionalni Kamniški memorial za smučko in cepin, ki je namenjen spominu vseh članov in članic PD Kamnik, ki so izgubili svoja življenja v gorah, bo zadnjo nedeljo v marcu, torej 26. marca, če le bodo ustrezne razmere. Vsak udeleženec, ki se bo memoriala udeležil, imel s seboj cepin ali smuči ter plačal startnino, naj bi dobil v koči na Kamniškem sedlu vroč čaj, enolončnico in spominsko kolajno. s svojima nasprotnikoma nista imela težav, zmagala sta s 6:0, medtem ko sta Maj Berlec Bračun in Ula Ulčar imela veliko več dela, kar pa smo pričakovali, saj sta oba veliko manj izkušena od Jana in Lane, za Ulo je bila to celo prva uradna tekma. Maj je svojo tekmo uspel zmagati s 7:5, Ula pa je izgubila s 6:3, a je z dobrim odporom vseeno zelo prijetno presenetila svojega sicer »vedno nezadovoljnega« trenerja Matjaža Poga-čarja. Povratni dvoboj bo že čez mesec ali dva, Kamničani pa upajo na novo zmago. Košarkarji tudi dobrodelni Košarkarji kluba Calcit Basketball so aktivni tudi na humanitarnem področju. Robert Prosen Kamnik - Poleg odličnih iger naših selekcij košarkarji kluba Calcit Basketball dokazujemo, da smo pravi ambasadorji športa tudi na humanitarnem področju. Tako smo se ob koncu leta s pomočjo Slovenskega poslovnega kluba v Zambiji z dobrodelno akcijo odzvali prošnji mladih zambijskih košarkarjev. V zameno za njihov nasmeh smo jim v njihovo domovino poslali svoje stare športne drese, majice ter nekaj žog. Prav tako bomo tudi v prihodnje organizirali še nekaj podobnih akcij. Ena od prvih bo zbiranje košarkarskih copatov, ki so jih naši igralci že prerasli. S takimi akcijami dokazujemo, da šport ne pozna meja. Veselje otrok ob prejemu prave košarkarske opreme pa je neprecenljivo. Mladi zambijski košarkarji z opremo, ki so jim jo podarili kamniški vrstniki. Kamničani ugnali vrstnike iz Trzina Od leve proti desni stojijo Chvatal, Orehek, Ulčar in Urankar, čepita pa Berlec Bračun in Kecelj. / Foto: Darja Korelc 10 petek, 10. marca 2017 Kamničan ft Zanimivosti 41 1mbsfflhc VABIMO VAS NA VRHPOLJE PRI KAMNIKU, kjer vam nudimo pester izbor živil, pijače in ostalih pripomočkov za gospodinjstvo. PRODAJAMO KRUH DOBAVITELJEV: Pekarna Kramer Gornji Grad, Kmetija PrAnžič, Pekarna Postojna. DOPEKA pekarne Planika Bled. NOVO! Vina VINSKE KLETI NA HRIBU VIPAVA na izbiro 5 različnih vrst. Kava za s sabo: Barcaffe&GO Odprto: PON-PET 6.00-18.00 SOB: 7.00-12.00, NEDELJA PRAZNIKI ZAPRTO. GG IZLET / OD 30. MARCA DO 2. APRILA 2017 Krakov in Visoke Tatre Vabimo vas za izlet na Poljsko. Obiskali bomo Zakopane, športno letovišče pod Visokimi Tatrami, in rudnik soli v mestu Wieliczka. V Krakovu si bomo ogledali vse večje znamenitosti mesta, ki ga zaradi številnih cerkva imenujejo tudi poljski Rim. Zadnji dan se bomo odpeljali do koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau. Po ogledu sledi vožnja v mesto Zywiec, kjer stoji slavna pivovarna Zywiec, in nato domov. Na izletu bomo z vami sodelavci Gorenjskega glasa, ki se bomo potrudili, da vam bo še posebej lepo. Cena vključuje: prevoz s turističnim avtobusom, zunanje oglede po programu, lokalno vodenje v Krakovu, lokalno vodenje po spominskem parku Auschwitz, vstopnino v pivovarski muzej in pokušino piva, vstopnino v rudnik soli Wieliczka, lokalno vodenje, dva polpenziona v hotelu turistične kategorije s tremi zvezdicami na območju Zakopanov in Krakova v dvoposteljni sobi, vodenje aranžmaja, organizacijo ter DDV. Za rezervacijo in dodatna pojasnila čim prej pokličite po tel. št.: 04/201 42 41 1 ali Grega Flajnika na 031 38 26 25. t Lahko se oglasite tudi osebno na Bleiweisovi cesti 4 v Kranju i ali pišete na: narocnine@g-glas.si. Gorenjski Glas Organizator: /\ALPETOUR M Potovalna agencija hrt of Arriv« - * (■ company GG IZLET//24.MARCA2017 v planICo spodbujat nase orle To sezono naši smučarski skakalci potrebujejo še več spodbude kot preteklo. Zato vas vabimo, da jih v Planici na finalu svetovnega pokala v smučarskih poletih skupaj pozdravimo in spodbujamo. Izlet bo v petek, ko pod skakalnicami ne bo velike gneče. Za otroke do 15 leta v spremstvu staršev Cena vključuje: prevoz, vstopnino za ogled skokov, organizacijo in DDV. Odhodi avtobusa: z AP Škofja Loka ob 9.30, z AP Mercator Primskovo ob 9.50, z AP Creina Kranj ob 10.05, z AP Radovljica ob 10.30 Vrnitev v Kranj predvidevamo okrog 19. ure. Za rezervacijo čim prej pokličite pa tel. št.: 04/201 42 41, se oglasite osebno na Bleiweisovi cesti 4 v Kranju ali pišite na: narocnine@g-glas.si. Za odjave, ki prispejo kasneje kot v torek, 22. marca 2017, ob 10. uri, zaračunamo potne stroške. Gorenjski Glas Prelomna leta v knjigi Društvo Demos na Kamniškem je v okviru projekta Pravica do groba izdalo novo knjigo pričevanj o dogodkih med drugo svetovno vojno, ob koncu vojne in v letih po njej. Jasna Paladin Kamnik - Z izdajo nove knjige v društvu nadaljujejo zapisovanje spominov, ki so ga začeli leta 2013, ko so izdali knjigo Čas počasi briše s pričevanji prisilnih mobili-zirancev v nemško vojsko med drugo svetovno vojno iz občin Kamnik in Komenda. Tokratna knjiga nosi naslov Prelomna leta, gre pa za zbornik pričevanj o dogodkih med drugo svetovno vojno, ob koncu vojne in v letih po njenem koncu. Svoje spomine so prispevali: Pavla Gregorič, Minka Balantič, Tilka Jesenik, Angelca Turn-šek, Marija-Ana Mrčela, Ada Humar, Helena Romšak, Cecilija Uranič, Maks Drolc, Milan Windschnurer, Jože Berlec, Franc Antonin, France Pibernik, Anton Stele, Stane Poljanšek, Ivan Nograšek in Igor Podbrežnik. »Knjige, kot sta Čas počasi briše in njeno nadaljevanje Prelomna leta, so knjige, ki odpirajo naši generaciji bistveno bolj mirno prihodnost in dajejo upanje za bistveno bolj pristne odnose med ljudmi v naših krajih,« je knjigo na pot s svojo spremno besedo pospremil dr. Tomaž Erzar. Marjeta Humar na predstavitvi knjige Prelomna leta v prostorih Frančiškanskega samostana / foto: jasna paladin Predstavitve knjige v dvorani Frančiškanskega samostana, ki je bila premajhna za vse prišleke, so se udeležili tudi nekateri pisci. »Gre za knjigo z zdravilnimi učinki, tako za posameznike, ki so zapisali svoje zgodbe, kot za cel narod,« je povedal predsednik Društva Demos na Kamniškem Igor Podbrežnik, Marjeta Humar, ki je knjigo skupaj z njim uredila, pa je dodala, da je še zlasti dragocen del tokratnega zbornika poimenski seznam vseh, ki so v knjigi omenjeni. »Zakaj ta zbornik? Da ne bi pozabili naše zgodovine in da do vojne ne bi nikdar več prišlo. Da razmislimo o teh časih, za katere lahko samo upamo, da so za vselej minili,« je še poudarila in povedala, da so nekatere spomine zapisali pričevalci sami, nekatere pa po njihovem pripo- vedovanju člani uredniškega odbora (tega so poleg Humarjeve in Podbrežnika sestavljali še Jože Berlec, Matej Stele in Anton Stele). Po uvodni predstavitvi knjige in posameznih prispevkov so Majda Mihelič, Ivana Skamen in Jože Berlec prebrali nekaj odlomkov, zbrani pa so se ob koncu strinjali, da je s tovrstnim zapisovanjem spominov treba nadaljevati. Uresničili jim bodo sanje Minulo soboto se je v telovadnici Osnovne šole Toma Brejca odvil že osmi dobrodelni koncert Uresničimo sanje. Z zbranim denarjem bodo otroke s posebnimi potrebami peljali na tabor v Izolo. Jasna Paladin Kamnik - Organizator tradicionalnega, že osmega dobrodelnega koncerta, ki se je iz kulturnega doma v Šmar-ci preselil na večji oder v telovadnico OŠ Toma Brejca, je bil znova Simon Zorman, oče enega od otrok s posebnimi potrebami. »Še zdravi otroci si lažje zapomnijo stvari, ki jih vidijo v živo, otroci s posebnimi potrebami pa še toliko bolj. V sklopu teh taborov, ki smo jih omogočili z denarjem, zbranim na dobrodelnih koncertih, so se v minulih letih že odpravili na turistično kmetijo, Debeli rtič, v Kranjsko Goro in Izolo, kamor se konec maja podajajo že drugič. S takih taborov se vselej vrnejo polni znanja in hvaležnosti,« nam je povedal Simon Zor-man, zadovoljen z odzivom obiskovalcev in nastopajočih. V programu so se z glasbo in plesom predstavili pevci MePZ Odmev, Klapa Mali grad, mlada glasbena skupina The Eccentrics, vokalna zasedba Bee Geesus, glasbena skupina Sam's Fever, Mestna godba Kamnik, plesalci Plesnega kluba Šinšin ter dijakinja konzervatorija za glasbo in balet Vida Zu-pin. Prireditev je znova po- Kot prvi nastopajoči so letos na koncertu zaigrali godbeniki Mestne godbe Kamnik. Organizator Simon Zorman vezoval Konrad Pižorn -Kondi, obiskovalci pa so lici-tirali tudi sliko slikarke Lili Garbajs z naslovom Osem sončnic za osem sončkov. Zbrani denar bo namreč namenjen osmim učencem Osnovne šole Cirius, in sicer osmošolcem Borutu, Kristjanu, Anžetu, Tilnu in Eriku Janu ter devetošolkam Ajši, Indiri in Ani, ki se bodo v Izolo podali skupaj s svojo razredničarko Ksenijo Jese-nik Lužovec in spremljevalci. Kamničan^ petek, 10. marca 2017 !5 Zanimivosti Sanjač, ki si postavlja visoke cilje Mih Lindič iz Motnika skupaj s partnerko Andrejo Hribovšek vodi ekološko kmetijo Pri Jernejk. Že več let je vegan in navdušen tekač. Konec februarja se je že drugič udeležil ultramaratona Transgrancanaria, tokrat najdaljše različice - 265 kilometrov dolge trase. Aleš Senožetnik Motnik - Ultramaratonske preizkušnje po razgibanem španskem otoku se je udeležilo sto tekačev; 265 kilometrov in 16.500 metrov višinske razlike je premagalo 69 tekačev, 31 jih je odstopilo. Med tistimi, ki so preizkušnjo končali, je bil tudi edini Slovenec, Mih Lindič iz Motnika, ki je do cilja potreboval dobrih 91 ur. Ob vrnitvi domov so mu minuli četrtek sorodniki in prijatelji pripravili manjši sprejem - kar na njegovem domu v Motniku. Mih Lindič namreč živi na stari domačiji Pri Jernejk, kjer skupaj s partnerko Andrejo Hribovšek vodita eko kmetijo. Stara in prijetno topla kmečka soba s krušno pečjo se je hitro polnila s prijatelji, sosedi in sorodniki, ki so Mihu hiteli čestitati za uspeh in so seveda z navdušenjem prisluhnili njegovim tekaškim prigodam. »Proga ni markirana, postojanke so na 50 Mih Lindič je pretekel 265-kilometrski ultramaraton. km. Na teh mi je prijatelj in spremljevalec Uroš Jeras pripravil kakšno zelenjavno juhico, sadje in zalogo send-vičev s humusom ali tofujem do naslednje postojanke. Pred startom dobiš GPS-tra-so proge, zemljevid in kompas. Obvezna oprema so hrana in pijača, šotor ter nepre-močljiva oblačila. Nahrbtnik je težak več kot deset kilogramov,« pravi Mih, ki je krajšo, 125-kilometrsko različico pretekel že lani, k ponovnemu sodelovanju pa ga je poleg daljše in zahtevnejše preizkušnje pritegnil tudi razgiban otok, ki ga nekateri opisujejo kot kontinent v malem. »Otok je res nekaj posebnega. Pokrajina se hitro spreminja in tako doživiš vse od puščave, skal, pragozda do obale ... Prav tako spremenljivo je tudi vreme. Dež Zaključek zimske lige Osma zimska liga Sveti Primož, ki je potekala vsako soboto od lanskega novembra, se je z zadnjo izvedbo 5. marca tudi uradno končala. Udeležilo se je je skoraj tisoč tekačev, kar jo zagotovo uvršča med eno najuspešnejših in najbolje obiskanih športnih prireditev na Kamniškem. Matjaž Šerkezi Stahovica - Podeljenih je bilo devet medalj v otroški kategoriji, ki so jih prejeli najmlajši za udeležbo na vsaj sedmih sobotnih srečanjih. Medalje so prejeli: Aleš Prelovšek, Žan Romšak, Nik Romšak, Nejc Romšak, Joža Šerkezi, Jakob Pišek, Iza Škrtič, Viktorija Dolinšek in Maruša Tereza Šerkezi. Prehodni pokal v ženski konkurenci je iz rok lanske zmagovalke Maje Peperko prejela Špela Novak, v moš- ki konkurenci pa Gregor Osolnik. Podeljenih je bilo tudi nekaj posebnih priznanj, in sicer je pokal za tekaško korenino prejela Stanka Hribar, Ladu Kvedru pa je bilo podeljeno športno srce za vso pomoč in požrtvovalnost pri gorskih tekih ter za udeležbo na vseh izvedbah osme zimske Kge. Med mlajšimi fanti je pokal prejel Nik Romšak, starejše fante je že preveč zvila puberteta in nihče od njih ni bil na ligi vsaj desetkrat. Organizatorji smo bili na ligi veseli udeležencev vseh starosti. / Foto: Matjaž Šerkezi Viktorija Dolinšek je prejela pokal kot mlajša deklica, Iza Škrtič pa starejša. Pokal so podelili tudi najmlajšemu udeležencu lige (cici-polžek tekač), ki ga je letos prejel šestletni Nejc Romšak. Udeleženci some zimske lige se bodo poleti udejstvo-vali na drugih tekmovanjih in rekreativnih prireditvah, novembra letos pa se bodo zagotovo ponovno srečali na Vegradu in zastavili serijo vzponov na Sveti Primož v deveti zimski ligi Sveti Primož. Omeniti velja tudi projekt Zdrav življenjski slog, ki poteka na OŠ Stranje pod mentorstvom Tinkare Ska-men Šerkezi, in njihovo redno sobotno udeležbo na zimski ligi. Osma zimska liga Sv. Primož je potekala pod okriljem KGT Papež in pod vodstvom organizacijskega odbora: Miro Škrtič, Lado Kve-der, Igor Alpner, ki je ves čas vzorno skrbel za rezultate, in Matjaž Šerkezi. Za fotografsko dokumentacijo je ves čas lige skrbel Janko Ži-bert. Hvala tudi vsem sponzorjem, ki so nam pomagali pri izvedbi lige. in sonce se hitro izmenjujeta, v nižinah je precej toplo, na najvišjih točkah pa je bilo že precej mraz.« Takšen tek pa zahteva precej priprav. Zadnje mesece je vsak dan med tednom treniral vsaj tri ali štiri ure, ob koncih tedna pa se je podajal tudi na 12-urne treninge. Na samotnih poteh po okoliških gozdovih in planotah ga je spremljal sosedov pes Reks. »Če ne bi bilo posredi letala, bi bil gotovo z mano tudi na Kanarskih otokih,« pravi Mih, velik ljubitelj živali, kar je tudi eden izmed glavnih razlogov, da sta skupaj s partnerko Andrejo že več let ve-gana. »Živali so najini prijatelji in ne bodo nikoli končali na krožniku,« razlaga sogovornik z mačko v naročju, medtem ko se v ogradi za hišo pasejo osli, ovce in puj-si, vmes pa se sprehajata dva čudovita samojeda. Da ima, odkar uživa le rastlinsko hrano, boljšo krvno sliko, pritrdi tudi Mihova partnerka Andreja. Čeprav sta Kamničana in nista odraščala na kmetiji, že 17 let kmetujeta v Motni-ku in sta se odlično vklopila tudi v tamkajšnje vaško okolje. »Česarkoli se Mih loti, se loti z veliko vnemo in resnostjo. Tako je bilo tudi s tekom. Kakšen večer preži-vimo skupaj, spijemo pivo, naslednje jutro pa na Face-booku vidimo, da je bil že ob devetih na Triglavu. Veseli smo zanj in ga podpiramo,« pravi Mihov sosed Matevž Cene, njegove podvige pa občuduje tudi Matevžev sin Martin. »Všeč mi je, da je Mih vedno nasmejan in dobre volje, veliko tudi dela na kmetiji in skrbi za živali,« pravi Martin o Mihu. Za svoje tekaške uspehe se ima 42-letni Mih zahvaliti tudi dobrim genom in vzgoji. Starša Jože in Saša Lindič sta športnika in hribolazca. Spremljala sta tudi njegov zadnji podvig. »Zadnjo noč od štirih zjutraj nisva zatis-nila očesa in sva na internetu spremljala, kako napre- duje. Ko je končal, sva mu poslala čestitko, in šele takrat sva odšla spat,« pripovedujeta. Najbolj sta ponosna na njegovo vztrajnost in zagnanost. »Od nekdaj je bil sanjač in si je postavljal visoke cilje. Vedno pa je vedel, da je zanje treba tudi trdo delati,« sklene Saša. Podobnih misli je tudi Andreja: »Mih je vedno dva koraka pred nami, vedno gleda v prihodnost in je s tem velika spodbuda tudi meni.« Kaj pa Mih? Ima po takšnem naporu dovolj ultra-tekaških dogodivščin? Čeprav prijateljem pravi, da bo šel počasi v tekaško 'pen-zijo', vsaj kar se daljših tekov tiče, se zdi, da o tem v resnici ni čisto prepričan. »Nisem tekaški zasvojenec, lahko si predstavljam tudi življenje brez teka, še posebno ker je na kmetiji vedno dovolj dela in takšni treningi vzamejo veliko časa. A nikoli se ne ve, morda še se kdaj lotim česa podobnega,« zaključi Mih. kolpo'son * bykolpa NOVA KOLEKCIJA na Sejmu Dom, v Ljubljani 7.-12. MAREC 2017 Nagrada: bon za nakup izdelkov KOLPA SAN v vrednosti 2.000 € Nagrada: bon za nakup izdelkov KOLPA SAN v vrednosti 1.500 € Nagrada: bon za nakup izdelkov KOLPA SAN v vrednosti 1.0 O O € Kupone za nagradno igro dobite in oddate na naslednjih mestih: sejmu Dom, razstavni prostor KOLPA (Hala B, od 7.3. do 12.3.2017) prodajno-razstavni salon KOLPA Metlika (Cesta XV. brigade 49, 8330 Metlika, od 7.3. do 31.3.2017) prodajno-razstavni salon KOLPA BTC City, Ljubljana (Smartinska 152, dvorana 1,1000 Ljubljana, od 7.3. do 31.3.2017) Pravila nagradne igre najdete na naši spletni strani www.kolpasan.si. Žrebanje bo potekalo 5.4.2017 v prodajno-razstavnem salonu KOLPA BTC City, Ljubljana. kolpa Organizator se obvezuje, da bo podatke obdeloval in varoval v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči v nagradni igri Organizatorju kot upravljaIcu osebnih podatkov dovoljujejo, da, do preklica sodelujočega, vodi, vzdržuje in obdeluje zbirko zbranih osebnih podatkov nagrajenih in sodelujočih v nagradni igri izključno za namene obveščanja o nagradni igri in namene obveščanja o ponudbi, novostih, ugodnostih ter druge namene trženja organizatorja. 10 petek, 10. marca 2017 Kamničan ft Prireditve Prireditve v marcu Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel.: 01 831 82 50, prireditve.kamnicanka@gmail.com Kamnik Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si/ pod rubriko Kam v marcu? ter na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www.kamnik-tourism.si. KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Petek, 10. marca, ob 18. uri, dvorana Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Kamniška enajsta šola o antiki - 2. predavanje Naslov predavanja je: O vinski trti in vinu, o bogu Dionizu, ki je navdihnil grške dramatike in o slovenskem kurentu, ki je človeštvu omra-čil um. Predavala bo Verena Perko, slovensko pravljico o kurentu bo povedala Breda Podbrežnik Vukmir. Naslednja predavanja bodo 31. marca, 7. aprila in 21. aprila. Ponedeljek, 13. marca, od 17. do 19. ure, dvorana Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Delimo znanje: izdelava torbic Ustvarjali bomo torbe različnih velikosti iz embalaže. Delavnico vodi Majda Repnik. Udeležba je brezplačna. Obvezne so prijave, ki jih zbiramo v čitalnici knjižnice ali na telefonu 01 320 55 83, kjer dobite tudi dodatne informacije. S prostovoljnimi prispevki se povrnejo stroški materiala. Potrebno je znanje osnov kvačkanja. Torek, 21. marca, ob 19. uri, dvorana Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Predstavitev knjige Andreja Mašere: Zahodne Julijske Alpe V knjigi je opisanih 60 najlepših in najzanimivejših poti in vrhov z obeh strani meje, ki jih bo v pogovoru z avtorjem predstavil Vladimir Habjan, urednik Planinskega vestnika. Sreda, 22. marca, ob 19. uri, Krajevna knjižnica Komenda (OŠ Komenda) Potopisno predavanje Sredozemlje: Španija, Italija, Grčija, Turčija Od absolventskega izleta na Costi Bravi in čudovite Barcelone do najvišjega vrha Španije na Kanarskem otoku Tenerife; do grškega, turškega in hrvaškega morja; do gradov v dolini Loire ter smučanja v Sa-vojskih Alpah. Predavatelj: Andrej Morelj MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Sreda, 15. marca, ob 18. uri, Galerija Miha Maleš Galerijski večer: Plečnik na Kamniškem Predavanje konservatorke ZVKDS OE Kranj Saše Lavrinc Četrtek, 16. marca, ob 18. uri, Galerija Pogled Kaj vidim, ko mižim? Odprtje razstave nagrajenih del likovnega natečaja za predšolske otroke Sreda, 22. marca, ob 18. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Od Prežihovega Doberdoba do Maistrovega povelja Recital dijakov GSŠRM Kamnik. Mentorica: Kristina Jamšek, prof. DOM KULTURE KAMNIK Petek, 10. marca, ob 17. uri, Velika dvorana DKK Območno srečanje otroških in mladinskih folklornih skupin Organizator: JSKD OI Kamnik, vstop prost, število sedišč je omejeno! Petek, 10. marca, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Območno srečanje odraslih folklornih skupin Organizator: JSKD OI Kamnik, vstop prost, število sedišč je omejeno! Nedelja, 12. marca, ob 17. uri, Velika dvorana DKK Vrtikolo in rožmarin Območno srečanje folklornih, pevskih in godčevskih skupin manjšinskih etničnih skupnosti na Gorenjskem Organizator: JSKD OI Kamnik, vstop prost, število sedišč je omejeno! Ponedeljek, 13. marca, ob 19. uri, Klub Kino dom Blizu ljudem Pogovor s poslansko skupino Nove Slovenije. Vstop prost! Torek, 14. marca, ob 20. uri, Klub Kino dom Večer improvizacijske komedije: Lastniki humorja Vstopnina: 5 evrov Sreda, 15. marca, ob 21.30, Klub Kino dom Swinging Kamnik Swing plesni večer. Vstop prost! Petek, 24. marca, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Dekle, daj mi rož rdečih Ljudske pevke Predice praznujejo 15-letnico delovanja Vstopnina: 5 evrov KIKŠTARTER Torek, 14. marca, od 16. do 18. ure Podjetniško svetovanje za mlada podjetja Brezplačna osebna poslovna svetovanja, prijave: info@kikstarter.si Torek, 14. marca, ob 17. uri Razpisi in subvencije za podjetja v letu 2017 Predstavitev razpisov Podjetniškega sklada Slovenije, Občine Kamnik in ostalih podjetniških razpisov. Delavnica je brezplačna, prijave: info@kikstarter.si Sreda, 15. marca, ob 17. uri Kako v svet podjetništva Udeleženci pridobijo osnovne informacije o podjetništvu, značilnosti statusa samostojnega podjetnika ter družbe z omejeno odgovornostjo, razlike v obračunu davka, načini vodenja poslovnih knjig. Delavnica je brezplačna, prijave: info@kikstarter.si Torek, 21. marca, ob 19. uri KIK OFF - Slovenski startupi z največ investicijami Vstop prost! Sreda, 22. marca, ob 17. uri KIKin delavnica - Osebno dopolnilno delo ali kako zaslužiti denar s hobijem Izobraževanje je namenjeno vsem, ki razmišljajo o samostojni podjetniški poti, imajo poslovno idejo, izdelujejo zanimive izdelke in so ustvarjalni. Delavnica je brezplačna, prijave: ¡nfo@kikstarter.si MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA Petek, 10. marca, ob 21. uri Pest besed Večer avtorske slam poezije Četrtek, 16. marca, ob 17. uri Mrežologija za domačo rabo Delavnica vzpostavitve domačega računalniškega omrežja in večanja dosega WiFi-ja Petek, 17. marca, ob 20. uri Koncert Hardrock Buffet 2017: Deck Janiels, Aztec in Hangar 55 Večer hardrock glasbe četrtek, 23. marca, ob 18. uri Ura za uporabno slovenščino Delavnica funkcionalne rabe slovenščine ■ vprašati, pa si niste upali. vse, kar ste v šoli želeli DRUŠTVO KLJUČ ŽIVLJENJA Petek, 17. marca, od 16.30 do 19.30, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Svet kreacije za vse generacije - Oblikovanje mozaika Na umetniški ustvarjalnici za otroke, odrasle, družine boste spoznali način, kako s posamičnimi koščki ustvarimo sliko, pladenj ali »oblečemo« cvetlični lonec. Vodi Rosana Kleindienst. TURISTIČNO DRUŠTVO KAMNIŠKA BISTRICA Sobota, 11. marca, od 16. do 20. ure, Planinski dom v Kamniški Bistrici Izdelava in spust gregorčkov Na predvečer godu sv. Gregorja otroci po vodi spustijo gregorčke -hiške in druge predmete z dodanimi gorečimi svečami. S tem zaznamujejo prihod pomladi in se spomnijo tradicije, ko so na ta dan nehali delati ob luči. MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV KAMNIK Petek, 17. marca, ob 15.30, gostišče Pri planinskem orlu Zbor članov MDI Kamnik Vsakoletno srečanje članov društva iz občin Kamnik in Komenda GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK Petek, 17. marca, ob 19.30, Dom kulture Kamnik Triindvajseta pomlad - Retrospektivna razstava delovanje gledališke skupine Rudolfi Razstava prikazuje delovanje šolske gledališke skupine Rudolfi GSŠRM, ki pod mentorstvom profesorice Marje Kodra že 23 pomladi dopolnjuje kulturno življenje Kamnika. PRVO SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO LIRA KAMNIK Nedelja, 26. marca, ob 16. uri, Glavni trg Pozdrav pomladi Tradicionalna glasbena prireditev Gregorjevo tudi v Kamniški Bistrici V planinskem domu bo jutri popoldne najprej delavnica, pri izviru pa nato še spust gregorčkov. Jasna Paladin Kamniška Bistrica - Člani Turističnega društva Kamniška Bistrica bodo na predvečer godu sv. Gregorja, v soboto, 11. marca, drugo leto zapored organizirali spust gregorčkov. S tem bodo zaznamovali prihod pomladi in se spomnili tradicije, ko so rokodelci na ta dan nehali delati ob luči. Ob 16. uri se bo v planinskem domu v Kamniški Bistrici najprej začela delavnica izdelovanja gregorčkov iz naravnih materialov, na katero so vabljeni otroci ter njihovi starši in stari starši. Ob 18. uri pa se bodo udeleženci s svojimi barčicami podali do izvira Kamniške Bistrice, kjer bodo gregorčke s svečkami tudi spustili v vodo. Vodnik, ki vam bo vselej pri roki, lahko ga boste vzeli s seboj na vrt. Kot najkoristnejši kratki izpiski o vsem pomembnem: pripravi zemljišča, gnojenju, kolobarjenju, namakanju, varstvu rastlin, primeri načrtov vrta za določeno kvadraturo,... Okoli 100 najpogostejših vrtnin je predstavljenih na enak način - kratko, z vsemi podatki na enem mestu (dobri in slabi sosedje, razni namigi, medvrstne razdalje, čas sajenja,...). Za konec pa je priložen še koledar opravil po mesecih. Knjigo lahko kupite ali naročite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. I www.gorenjskiglas.si * Poštnina Gorenjski Glas Priročnik prinaša najsodobnejša dognanja in nazorno slikovno gradivo vsem, ki si želijo postaviti visoke grede ali urediti vrtiček v posodah na balkonih in terasah. Bralca seznani s posebnostmi gojenja vrtnin na gomilah ter vzpodbuja, da si z njimi poveča površino pridelave na vrtu. Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. | www.gorenjskiglas.si * Poštnin» Gorenjski Glas Kamničan^ petek, 10. marca 2017 !5 Zahvale Veterani o delu in načrtih V petek, 3. marca, je imelo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik-Komenda glavni zbor, na katerem so pregledali aktivnosti v preteklem letu in sprejeli načrt dela v letu 2017. Zvonko Cvek Kamnik - Člani Območne zveze veteranov so se v letu 2016 udeležili niza prireditev, največja udeležba je bila na rednem letnem zboru, srečanju članstva v Komendi in strokovni ekskurziji. Več kot šestdeset članov se je udeležilo tudi proslave ob dnevu državnosti. Lani ekskurzija na Dolenjsko Člani društva vsako leto obiščejo tudi enega izmed krajev v Sloveniji, kjer so se odvijali pomembni dogodki iz osamosvojitvene vojne. Lani jih je v septembru pot popeljala na območje, ki ga pokriva Pokrajinsko združenje veteranov vojne za Slovenijo Dolenjska. Ogledali so si vojašnico in letališče v Cerkljah. Po ogledu Kartuzi-je Pleterje in Jakopičeve galerije v Kostanjevici so imeli prijetno srečanje z veterani območnega združenja v Podbočju na Dolenjskem. V letu 2016 so uspešno zaključili nagradni natečaj za osnovne šole na temo Domoljubje v pesmi ali prozi in na likovnem področju temo Ljubezen do narave in kulturne dediščine. Strelcem štirje prehodni pokali V svojih poročilih so omenjali še streljanje z malokali-brsko puško v Špitaliču, udeležbo na Maistrovem pohodu v Kamniku, pohodu na Šipek, tradicionalnem pohodu na Triglav, udeležbo na proslavah v Češnjicah, na Menini planini, Kostanj-ski planini in Prevojah. Veterani strelci so se lani udeležili devetih tekem v streljanju z malokalibrsko in zračno puško. Osvojili so sedem prvih mest in dve drugi. Osvojili so tudi štiri prehodne pokale. V Golicah obnovili spominsko obeležje Zelo je bila odmevna slovesnost v Golicah v počastitev delovanja manevrske strukture civilne zaščite v Tuhinjski dolini. Ob tej priložnosti so obnovili spominsko obeležje, kar je bilo za združenje izredno velika investicija, vredna 9561,14 evra in je brez pomoči donatorjev ne bi zmogli. Za pomoč pri obnovitvi in razširitvi obeležja v delu, materialu in finančnih sredstvih gre zahvala številnim podjetjem in posa- meznikom. Slovesnosti se je udeležilo več kot sto udeležencev. Predsednik Območnega združenja Zvonko Cvek je v predstavitvi programa dela za leto 2017 poudaril, da z organiziranjem slovesnosti, ki spominjajo na aktivnosti članov v letih 1990 in 1991, ljudi različnih pogledov združujejo in poudarjajo tiste vrednote, za katere so Slovenci v preteklosti dali tudi svoja življenja. Organiziranje slovesnosti bo prednostna naloga tudi vnaprej. Zgledno sodelovanje Tako v juniju ob proslavi dneva državnosti že več let sodelujejo z občino pri izvedbi proslave, ki jo lahko po vsebini pohvalimo kot eno najboljših v Sloveniji. Pred tem bodo v maju imeli tudi slovesnost pri spominskem obeležju v Komendi. V oktobru načrtujejo dve slovesnosti, in sicer ob začetku meseca v Golicah pred spominskim obeležjem, konec meseca pa slovesnost s kulturnim programom ob obeležju pred Domom kulture Kamnik. Prireditev je namenjena praznovanju dneva suverenosti. Organiziranje te proslave je lep dokaz uspešnega sodelovanja dveh veteranskih organizacij OZVVS in PVD Sever. V združenju veteranov vojne za Slovenijo veliko pozornost namenjajo tudi pisani besedi. Leta 2001 so ob praznovanju 10. obletnice osamosvojitvene vojne izdali almanah Hvala vam. Že lani pa so začeli razmišljati o tem, da bi v letu 2018, ko praznujejo 20. obletnico formalne ustanovitve OZVVS Kamnik-Komenda, izdali novo publikacijo. Predsednik OZVVS se je na koncu dotaknil tudi finančne podpore za izvedbo načrtovanega programa, poudaril je, da je še tako dober program le črka na listu papirja, če za njim ne stojijo finančna sredstva in pri izpeljavi aktivnosti tudi prostovoljno delo. Večino sredstev predstavlja članarina (dobrih 30 odstotkov), sredstva, ki jih dobijo od Zveze veteranov vojne za Slovenijo, predstavljajo 20 odstotkov, prav toliko tudi načrtovana sredstva od Občine Kamnik. Donacije predstavljajo dobrih 10 odstotkov, sredstva Občine Komenda pet odstotkov, ostalo pa je prenos sredstev iz preteklega leta. STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI hitro, kvalitetno in ugodno m 031 689 832 - Boštjan TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik Izžrebani nagrajenci nagradne križanke FRIZERSKEGA SALONA ČOPEK, objavljene v časopisu Kamničan-ka v petek, 24. 2. 2017, z geslom FRIZER ZA VSO DRUŽINO, ki prejmejo darilni bon v vrednosti 10 EUR, so: Helena Ptičar iz Kamnika, Jožica Šuštar iz Kamnika in Sonja Svetec iz Kamnika. Nagrajenkam iskreno čestitamo. ZAHVALA V 86. letu starosti se je od nas poslovil Jože Koželj po domače Špančev Joža Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje. Posebej se zahvaljujemo župniku, gasilcem in pevcem. Zahvaljujemo se tudi osebju DSO, ZD Kamnik in UKC Ljubljana. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi Stranje, marec 2017 ZAHVALA V 81. letu nas je zapustil Feliks Vidmar p. d. Makovčov Feliks iz Podgorja Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo dr. Pfeiferjevi, patronažni sestri Cvetki, Urgentni službi Kamnik ter podgorskim potrkovalcem, ki so mu izpolnili veliko željo. Vsi njegovi ZAHVALA Bolečino in trpljenje si prestal, zdaj boš mirno spal, nam pa spomin nate bo ostal. V 85. letu nas je zapustil dragi oče Jože Lenarčič iz Šmarce, Nožiška cesta 6 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče, sv. maše in ostale darove. Hvala ZD Kamnik, dr. Sašu Rebolju, dr. Dragotinu Ahlinu, sestri Marjani in patronažni sestri Romani za vso skrb in nego, UKC Ljubljana, Splošni bolnišnici Trbovlje in Domu starejših občanov Hrastnik za nesebično pomoč. Hvala županu Marjanu Šarcu in njegovim prijateljem iz Taberne. Hvala g. župniku Janezu Gerčarju za lepo opravljen pogrebni obred, kvartetu Krt in trobentaču Gregorju. Hvala PGD Šmarca za ganljivo slovo in vsem, ki ste našega ata pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Februar 2017 www.pogrebnik.si GG osmrtnice, zahvale e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas.sj^ ZAHVALA V 82. letu starosti se je od nas poslovila Angela Romšak p. d. Gmajnarjeva Angela Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše, pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Rudi, vnuk Robert z ženo Sonjo, pravnuki Žan, Nik, Nejc, vnuk Miran z ženo Meli in snaha Vida Januar 2017 ZAHVALA Prišel je čas, ko si odšel od nas, ostal nam je lep spomin na te. V 81. letu se je od nas poslovil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Franc Poljanšek iz Perovega pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in KGZ Kamnik za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala župniku g. Demšarju za lepo opravljen obred, pevcem kvarteta Grm, trobentaču in Komunalnemu podjetju Kamnik. Lepo se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Kamnik, Bolnišnice Golnik in vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri njegovi bolezni. Hvala vsem, ki ste našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Kamnik, 21. februarja 2017 ZAHVALA Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) V 74. letu nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast, brat, stric Andrej Lanišek iz Soteske Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena soža-lja, podarjeno cvetje, sveče, sv. maše ter ostale darove. Hvala Komunalnemu podjetju Kamnik, župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo zapete pesmi, trobentaču ter vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi 10 petek, 10. marca 2017 Kamničan ft Kamničan Od otroških do pravljičnih svečanih pričesk Prihaja čas matur in valet, ko se v Čopku dekletom maksimalno posvetijo, saj gre za enkratne življenjske dogodke. Tudi poročna dogodivščina naj bi bila pravljični uvod in na poročni dan se želi vsaka nevesta počutiti izjemno - k temu pa veliko pripomore tudi prava pričeska. Frizerski salon Čopek je v kamniški Qlandii prisoten že dve leti. V njem delajo tri dekleta, naša sogovornica, vodja omenjenega salona Vlasta Hostnik pa je frizerka že do- Vlasta Hostnik / foto: a. b. brih 19 let. Redno se izobražuje, obiskuje šove, seminarje, tečaje striženja, sejme, spremlja modne smernice v frizerstvu. V Kamnik se dnevno vozi iz Trebnjega. Sama ima sicer najraje delo z najmlajšimi, ugotavlja pa, da sodobna ženska da vedno več na nego in je posledično tudi bolj zahtevna. Opaža, da ženske še vedno prisegajo na dolge lase, čeprav Čopek obiščejo tudi take, ki so bolj pogumne, se odločijo za drznejšo, krajšo modno frizuro. Kar se tiče barvanja, je po-mladno-poletni trend naklonjen nežnim pastelnim barvam, dolžina las je različna. "Še vedno se uporabljata tehniki balayage in ombre. Modni so rožnati, modri odtenki." Na prvem mestu je v frizerskem salonu Čopek nega las. "Zanjo uporabljamo kvalitetne izdelke: kot recimo za poškodovane lase Olapex, ki jim povrne sijoč in zdrav videz," razloži Vlasta in nadaljuje, "način življenja, predvsem stres - to se vse odraža na laseh. Frizer je v bistvu arhitekt in psiholog v enem, če se tako izrazim, kjer mora v pogovoru s stranko ugotoviti, kakšno frizuro si ta želi in kaj ji dejansko pristoji. Pomembni so oblika obraza, gostota in kvaliteta las, življenjski stil osebe, karakter stranke; je stranka jesenski, pomladni, poletni tip; katere so njene barve ... - da frizura zaokroži celostno podobo. Dialog med stranko in frizerjem je izredno pomemben, saj le tako lahko frizer svetuje. Stranka se mora z novo pričesko počutiti dobro. Dandanes, ko se nam vsem mudi, pa je izjemnega pomena še, da se stranka lahko potem doma tudi sama uredi." Približuje se čas maturantskih plesov, potem sledijo valete, pomlad je naklonjena tudi porokam in s tem večjemu številu nevest, ki si želijo svoj dan v življenju polepšati z izbrano obleko in seveda pravo pričesko. V modi ostajajo kodri, spete pričeske, različne svečane izvedbe, kjer je še vedno priljubljena kitka, ki je lahko zelo elegantna ali pa spletena na tisoč in en način, primerna pa tudi za vsak dan. Tu Vlasta še enkrat poudari, kako pomembna je komunikacija med stranko in frizer- jem, pri svečanih frizurah pa seveda tudi 'probe', saj so dogodki, kot so mature in valete, v bistvu neponovljivi in enkratni v življenju. Glede na to, da je Čopek v trgovskem centru, sprejmejo sicer vsako stranko, je pa v zadnjem času toplo priporočljivo, da se ljudje vnaprej naročijo. "Odprto imamo tudi ob sobotah in nedeljah, tako da nam svečani dogodki ne predstavljajo nobenih problemov," zaključi Vlasta. Maškare pregnale zimo Pustne šeme so imele tudi letos veliko dela z odganjanjem zime. Kako jim je uspevalo in kako izvirne so bile letos maske, smo preverili na dveh največjih rajanjih v občini - na pustnem sprevodu na Duplici in na Kamniškem karnevalu v središču mesta. Sprevod maškar je na pustno soboto na Duplici pričakal sneg, a so ga maškare, tako kot se zanje spodobi, hitro stopile. / Foto: Aleš Senožetnik Na Duplico so prišle tudi nekatere evropske znamenitosti -pariški Eiffflov stolp, angleški Big Ben ter italijanski poševni stolp iz Pise. / Foto: Aleš Senožetnik fer : •: - - ^tCfl^^ J BEG U^HHi Kamniški karneval se je začel s takti našemljenih godbenikov in mažoretk, njim pa so vse do odra na Glavnem trgu sledile pisane maškare vseh starosti. Na Kamniškem karnevalu je bilo letos še posebno veliko našemljenih družin pa tudi nekaj zanimivih skupinskih mask. / Besedilo: Jasna Paladin, Foto: Klemen Brumec Vse najboljše naši Ivani Pečečnik W