THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P.DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGL — 2APADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 182. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 119. SEPTEMBRA — THURSDAY, SEPTEMBER 19, 1929. LETNIK XXXIII. ŽIVAHNA DEBATA V SENATU O ZAŠČITNI CARINI NA UVOZ. — SENATOR BORAH BRAL LEKCIJE INDUSTRIJALCEM. — IZDELOVALCI POLJEDELSKIH STROJEV DELAJO OGROMNE DOBIČKE Z ODIRANJEM FARMARJEV. PRIŠEL DO IZREDNEGA PLENA. Washington, D. C. — V se- natski zbornici že več dni traja debata o zaščitni tarifi, namreč, da bi se povišala carina na uvoz tujezemskih industrijskih izdelkov. Zadnji ponedeljek je debata dosegla višek v svoji živahnosti in zanimivosti. Republikanski senator W. E. Borah se je z vso vehe-menco spravil nad industrijalce, ki zahtevajo, da se izvede ta povišana tarifa. Predočil jim je številke, iz katerih je razvidno, da je v 1. 1928 znašal uvoz izdelanega blaga iz tujezemstva v našo deželo samo 3.4% produkcije, ki se je izdelala doma. In za ta majhni procent ni vredno upelja-vati zaščitnega zakona. Veli-lika industrijska podjetja tudi ne rabijo zaščitnega zakona, kajti že brez njega delajo o-gromne dobičke; nekaterim soiCoske. se v zadnjem letu povišali pro-1 bivšim fiti za 100 in celo za 200 procentov. Ako pa ne bo konkurence iz inozemstva, bodo še bolj nemoteno višali cene svojim produktom. Posebne levite pa je bral Borah izdelovalcem poljedelskih strojev, kakor Internat. Harvester Co., Case, itd. V svoji dobičkaželjnosti stavijo nezaslišane cene za svoje produkte in na vseh koncih odirajo ubogega farmarja. "Od tega predlaganega zaščit, zakona farmarji ne bodo i-meli dosti koristi, ampak bo le bolj v pomoč bogatim- industrijalcem, in zato sem proti njemu," je končal. -o- ZAVEZNIKI ZAPUŠČAJO PORENJE PRITOŽBE, DA JE NOVI DE-NAR ZED. DRŽAV POMANJKLJIVO IZDELAN. Washington, D. C. — Pričakovalo se je, da bodo nove novčanice manjše oblike, ki jih je nedavno izdala državna blagajna, žele povsod odobravanje in pohvalo. Zgodilo se je pa ravno narobe, namreč, da kar dežuje pritožb, češ, da je novi denar najslabši, najbolj ničvreden in obenem najbolj prikladen za ponarejanje kar ga pozna zgodovina Zed. držav. Posebno hud kritik je L. A. Hill, bivši načelnik urada za tiskanje. Pravi, da je novi papir veliko manj trpežen, kakor pa je bil v starih novča-nicah. Ker ima tako majhno obliko, tudi ni bilo mogoče na njem izvršiti potrebnih finih risb, in tako bodo ponaredbe stale pet do desetkrat več, kakor pa se bo prihranilo na papirju. Uradniki državne blagajne bodo najbrž poklicani na odgovor pred tozadevni kongresni odbor. -o- Nemška provinca Porenje, ki je bila skozi 10 let okupirana po zavezniških četah, postaja zopet nemška. — Angleške in belgijske čete odhajajo, francoske se pripravljajo za odhod. — Prebivalstvo se zadrži mirno. —o— Koblenz, Nemčija. — Zadnji prizor, da se končno izbrišejo sledovi svetovne vojne, se je pričel te dni v Porenju. To je nemška provincija, ki meji na Francijo. Celi čas po vojni vse do zdaj pa so jo držale zasedeno zavezniške čete, angleške, v pretežni večini pa fran-Ta okupacija je bila zaveznikom v vojni predvsem garancija, da ima Nemčija resno voljo, plačati odškodnino za vojne stroške, ki so jo od nje zahtevali zavezniki. Ko pa je bil pred nekaj dnevi sprejet v Haagu ta-kozvani Youngov načrt, po katerem je bilo reparacijsko vprašanje urejeno, ni bilo več povoda za zavezniške čete, da bi še nadalje ostale v Porenju. Pričeli so ga torej prazniti; del angleških čet je že odšel; enako so se poslovile tudi maloštevilne belgijske čete. Tudi francoske čete se pripravljajo za odohd. Nemško prebivalstvo v Porenju kar verjeti ne more, da bo se končno vendar rešilo tujcev. Širijo se govorice, da bodo tisti del Porenja, od koder so odšle angleške čete, zasedli Francozi. Vendar pa se vse te govorice uradno najenergičnejše dementirajo. Prebivalstvo se proti odhajajočim četam obnaša popolnoma pasivno; skriva svoje občutke in ne pokaže niti veselja, še manj pa žalosti. Harold J. Coolidge, dalj nji sorodnik bivšega predsednika, se je nahajal z neko ekspedicijo na Indo - Kitajskem, kjer je ustrelil velikanskega p tiča-kljunača, s katerim ga vidimo na sliki. Pti čbo prišel v chicaški Field Museum. POMORSKA DELAVCI RAZOROŽITEV i BREZ PLAČILA Zelo mala razlika med angle- Chicaški okraj brez škimi in ameriškimi zahtc-Upanje, da bodo' vami. pogajanja končno spešen sad. rodila u- Washington, D. C. — S tem, denarja. — Ne more plačati svojih a-službencev. — Upanje, da bodo banke priskočila na pomoč. -o- Chicago, 111. Cook Coun- PRVA ŽENSKA KAZNOVANA PO NOVEM SUHAŠKEM ZAKONU Lansing, Mich. — Novi su-haški, takozvani Cuthbertso-nov zakon, ki ga je letos sprejela država Michigan, določa kazen za "kupčijske" kršitve državne prohibicijske postave kazen od 1 leta do 4 let zapora in globe od $100 do $2000. Prva ženska, ki je bila kaznovana po tej postavi, je Mrs. L. Denvvith; v njeni hiši so namreč našli 171 steklenic pive, dva kvarta žganja in pripravo za kuhanje pijač. Milo so ji naložili eno do štirih let in 100 da angleška vlada zahteva, da(ty, v katerega spada tudi Chi-se mora število ameriških voj- cago, stoji pred težkim proble-nih križark, 10,000 tonskih, ki mom. 15. avgust, plačilni dan so oborožene z osem palčnimi za okrajne uslužbence, je mi-topovi, znižati na 18, se je po-jnul, a okrajna blagajna je postavila na isto stališče, ki je polnoma prazna in ni v stanu, bilo že svoječasno v razpravi, da bi uslužbencem odštela njih in ki ga je takrat pomorska denar. Manjši delavci so še do-oblast Zed. držav odklonila, bili svoje, vendar tisti, ki dobe Pred dvema letoma pa se je večjo plačo, med te spadajo Anglija v Genovi na razoro- tudi sodniki, so se morali za-žitveni konferenci odločno iz- dovoljiti samo z obljubo, "da javilo proti osem palčnim to- bodo gotovo dobili, toda okraj povom, in pogajanja so se sam ne ve, kdaj." Število teh vsled tega razbila. uslužbencev znaša okrog 4000 Na sedanjih pogajanjih pa,in svota, ki jo jim okraj dolgu- KRIŽEMSVETA — Pariz, Francija. — Ne-mala panika in strah je nastal v ponedeljek v sodnijski palači, ko je bil na hodniku polnem občinstva, napaden in u-streljen največji francoski izvedenec v prstnih odtiskih, Edmond Bayle. Čin je bil izvršen iz maščevanja po uslužbencu neke trgovske tvrdke, ker je umorjeni razkrinkal njegove goljufije. — New York, N. Y. — Kakor izkazujejo poročila življenjskih zavarovalnih družb, se nahaja v Zed. državah in v Kanadi skupno 312 oseb, ki so zavarovane za milijon dolarjev ali več. Skupna vrednost njih polic znaša pribl. 500 milj. dolarjev. Za najvišjo svoto je zavarovan Pierre S. Du Pont, namreč za 7 milj. dolarjev. — Washington, D. C. — V doglednem času bo omogočeno skoraj vsakomur, da se bo vozil s svojim lastnim avtomobilom. Izdelovati so namreč pričeli male, takozvane "baby" ^autos, ki bodo stali $200 in se bodo razpošiljali naročiteljem zapakani v škatlje. Načrt je izdelal za nje J. V. Martin, financirala pa jih bo Sear, Roe buck & Co. — Berlin, Nemčija. — Že cele 14 dni so pogrešali pastorja cerkve v vasi Gross-denkte. Vse iskanje je bilo brezuspešno. V nedeljo zvečer pa je nenadoma padel na zbrane ljudi pastorjev klobuk iz cerkvenega stolpa. Šli so pogledat in našli pastorja obešenega na zvonu. Cele 14 dni so torej zvonili z zvonom, na katerem je viselo pasterjevo tru plo. -o- MLADOLETNA BANDITA, ROPARJA IN MORILCA je med ameriškimi in angleškimi zahtevami zelo majhna razlika, ki gotovo ne bo dala povoda, da bi tozadevni dogovor zopet padel v vodo. A-merika namreč vztraja pri tem, da mora njena pomorska moč vsebovati 21 križark, do-čim trdi Anglija, da jih je dovolj 18. MacDonald se je izrazil, da to število treh križark gotovo ne bo porazno vplivalo na pogajanja, ampak da upa, da se bodo povoljno iztekla. dolarjev. Tudi njen mož se na-— London, Anglija. — Za haja v ječi zaradi . enakega obnovitev diplomatičnih odno- prestopka. šajev med Rusijo in Anglijo se -0- bo vršilo pogajanje v torek 24. sept. — Pogajanja pred par — London, Anglija. — Ka- tedni so se razbila, ker je Ru-,toličani v Angliji so praznova-. . . .i,. ___ i,.. . sija zahtevala, da se morajo prej upostaviti prijateljski od-nošaji, predno se bo o tem razpravljalo. Ii v nedeljo stoletnico svojega političnega osvobojenja. Vsi tukajšnji katoliški listi so izdali ta dan slavnostno številko. — Washington, D. C. — Brezposelnost se je v avgustu znižala za 1.1% od meseca julija, kakor sporoča delavski department. Statistiko so vzeli na podlagi pribl. 40,000 tvor-nic, ki zaposlujejo okrog 5 milj. oseb. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENEC I je, je pribl. $400,000. Nameravali so, da bodo iz- 'tx Iz Jugoslavife« AMERIŠKI ČASNIKAR OPOZARJA JUGOSLOVANSKE KROGE, DA OBRNEJO VEČ POZORN >STI NA PROPAGANDO V AMERIKI. — RAZNE NLSREČE IN NEZGODE IN DRUGE VESTI IZ DOMOVINE. Ameriški novinar o Jugoslaviji Sušak, 31. avgusta. V Sel-cah pri Crikvenici se je mudil dalje časa lastnik in glavni u-rednik lista "Newyork Times," g. Louis Willey, ki je pred tem bil tudi na Bledu. V Selce je prišel predvsem zaradi tega, ker se nahaja tam krasen a-meriško - jugoslovenski dom, ki ga je zgradilo ameriško-jugoslovensko društvo v Ne\v-korku in ki je namenjen za letovišče naši mladini. Dom u-pravljata bivši poslanik v Washingtonu g. Slavko Grujič in njegova soproga Mabel, rojena Američanka, ki imata tudi največ zaslug za njegovo zgraditev. Pred povratkom v Ameriko, je uplivni ameriški novinar sprejel poročevalce jugoslo-venskih listov, katerim je med drugim izjavil, da opažajo tujci z veseljem, kako si naša država prizadeva, da popravi v kratkem času, kar je bilo zanemarjenega v dolgih stoletjih. Izrazil je tudi željo, da bi se v Ameriki bolje seznanili z jalne so izvVkli veliko masivno železno, i. r sto kilogramov težko bl'igajno. Na dvorišču so skušali blagajno odpreti, a so pri tem toliko ropotali, da so se stanovalci hiše zbudili in vlomilce pregnali. Vlomilci so pobegnili preko Save na slavonsko stran. Eden od njih je pustil za seboj krvave sledove, ker se je najbr-že ranil pri prenašanju težke blagajne. V močni in težki blagajni je bilo okrog pol milijona dinarjev. -o- Izsleden napadalec. Dne 31. avgusta so pripeljali v mariborsko bolnišnico 36-letnega viničarja na Šerbin-kovem vinogradniškem posestvu, Al. Avguština iz Plača pri Svečini, ki je imel težko rano na glavi. 17-letni F. Borko, predzakonski sin Avguštinove žene, ga je namreč med loma-čim prepirom udaril z vso silo z lesenim krepeljcem po glavi in mu prebil lobanjo. Dočim se Al. Avguštin v bolnici bori s smrtjo, so mladoletnega Bor-velikimi napori in napredkom |ka odvedli v zapore okrožne-naše države; bilo bi potrebnosodišča. ustvariti v to svrho v Ameriki] _0_ veliko propagandno pisarno.' Razširjenje telefonskega o-ki naj bi nudila po vzgledu Chicago, 111. — Dva izkvar-jena mladeniča, Earl Nicholson, star 20 let, in Robert Ca-my, 18 let, sta priznala pred sta izvršila dva umora in eno osebo težko ranila. Ker sta se hotela postaviti pri dekletih, a po drugih držav vse informacije o Jugoslaviji. Ta pisarna naj bi seznanjala ameriško javnost z bogastvom in lepoto naše države, kar bi ne ostalo brez vpliva. Končno je izrazil upanje, da bo mogel kmalu zopet posetiti Jugoslavijo in jo še bolje spoznati. -o- Smrtna nesreča progovnega delavca. Dolenji Logatec, 30. avgu-v ponedeljek Na P°staji Logatec se je sodnikom, da |PriPe^a snoči zopet težka ne- sreča, ki je zahtevala mlado človeško življenje. Zdi se, kakor bi smrt na tej postaji po- skušala z ropanjem pridobiti. Njih prva žrtev je bil neki urar, v katerega sta pognala pet strelov. Nekaj dni pozneje sta napadla neko lekarno. Lastnika, ki se jim je ustav- bence samo neke obveznice, takozvane I. O. U., vendar o-krajni odvetnik je to zabranil, češ da mesto nima pravice izdajati takih obveznic. — Zdaj upajo, da bodo banke priskočile na pomoč okraju in mu ponudile začasno posojilo, da bo moglo izpolniti svojo dolžnost napram uslužbencem. -o- Sofija, Bolgarija. — Tri osebe so napadle na cesti jugoslovanskega državljana Anastazija Spasiča in ga ubile. Kakor se je dognalo, pripadajo napadalci k stranki, ki se bori za makedonsko osvoboditev, in ker se je Spasič v prejšnjih letih mnogo bavil s politiko, se domneva, da je bil to politični umor iz maščevanja, ker je umerjeni nasprotoval samostojnosti Macedonije. dali namesto denarja za usluž- izročiti denar, sta na enaki način umorila. V tretje sta zopet vdrla v neko lekarno in lekarnarja ustrelila v hrbet ter težko ranila. Vsi ti ropi in u-mori jima niso donesli toliko, da bi se zadostno "postavila", kakor sta sama priznala. --o- nista imela denarja, sta si gajsebno budno prežala na svoje žrtve, saj ne mine leto, da sej ne bi pripetila kakšna nezgoda. To pot se je ponesrečil pro-govni delavec Josip Blažinič, 26 let star, rodom iz Doljnega Pustakovca, srez Prelog v Me-djimurju. Nesreča se je pripetila na ta način, da je imenovani padel iz vagona, ko se je vračal nekoliko po 17. uri v družbi drugih delavcev z dela pri popravljanju proge. Sedel je na tleh, drdžeč noge navzgor. Pri nenadnem sunku vlaka pred uvozno kretnico pa je zgubil ravnotežje ter padel pod kolesje, ki mu je v trenutku odrezalo obe nogi nad kolenom. Tako pohabljenega so prenesli v postajno čakalnico, kjer je ubožec kljub takojšnji skrbni zdravniški pomoči po pol ure trajajočih mukah izdihnil. V BELGRADU SO NAŠLI ZA 9 MILJ. DOLARJEV DRAGOCENOSTI, KI PRIPADAJO RUSIJI Belgrad, Jugoslavija. — Že dolgo so ruski emigranti iskali stari ruski zaklad, ki je v času revolucije izginil iz petro-grajske Mortgage Bank, in ki je obstojal iz dijamantov, zlatnin in vrednostnih papirjev, skupno v vrednosti 9 milj. dolarjev. Zdaj pa so našli, da se te dragocenosti nahajajo v shrambi neke belgx-ajske banke. Brezuspešen trud vlomilcev. V vasi Mala Brusnica blizu Bosanskega Broda so neznani lopovi vdrli v hišo posestnika in trgovca Pančiča. Iz proda- mrežja na Dolenjskem. V bližnji bodočnosti se otvo-rita javni telefonski govorilnici v Šmarju in Žužemberku. Da bo z modernim prometnim sredstvom ondotnemu prebivalstvu silno ustreženo, je nedvomno. Telefonski promet rase od leta do leta po vsem svetu, kar je najboljši dokaz, da je telefon trgovcu in obrtniku, meščanu in vaščanu dandanes neobhodno potreben. -o- Nesreča motociklista. V Kamniku dobro znani mlinar Škerjanc iz Radomelj se je peljal na svojem motornem kolesu v petek popoldne iz Stoba v Domžale. Zaradi izredno slabe ccste mu je vrglo pnevmatiko rt/, sprednje kolo, motocikel se jo • vrnil ter se je Škerjanc po denni strani obraza precej pobil. V lekarni v Domžalah in obvezali nakar se je prifi-^al z vozom v Kamnik. -o- Nesreča pri delu. Pri Št. Jerneju ob državni cesti že delj časa pripravljajo fantje iz Loke gramoz za posipanje državne ceste. Tako so bili tudi v torek, dne 27. avgusta na delu v gramozni jami. Ker pa niso bili dovolj previdni, se je jama podsula in plast prsti in peska se je zru-„ šil na Antona Miklavčiča iz Loke ter mu zlomila levo nogo pod členkom. Morali so ga peljati v kandijsko bolnišnico. -o- Duhovniška vest. Dosedanji kaplan v Ribnbi g. Franc Golob, ki je imenovan za župnika v Kostanjevici, j° bil prošli četrtek umeščen na omenjeno župnijo. >AMERIKANSKI SUOVENEC Pni In najstarejši slovenski list ▼ Ameriki, ^ Ustanovljen leta l»Jfc tf- ' Izhaja vaak dan razun nedelj, pon-leljkoT in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredniitva in oprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. , - Telefon: CANAL 009» - Naročnina! Za čelo leto ,--$5.00 Za pol leta-----2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto____$6 00 Za pol leta---------— 3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891. Issued daily, except Sunday. Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year------ For half a year „$5.00 ___2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_________$6.00 For half a year ______________________- 3.00 Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.____ Review". Duh, ki veje iz raznih objav v tem polmesečniku, ni ravno napačen in precej pravičen napram papežu in rimskim katolikom. To je zelo dobro znamenje in vsega priznanja vredno, ker vsak zgodovinar, ki se je kdaj bavil s pravo-slavjem v prejšnih dobah, bo priznal, da so pravoslavni mnogokrat še nadkriljevali razne protestante v izrednem sovraštvu vsega, kar je le količkaj merilo na presojenje odnošajev z rimskimi katoliki. Značilno je, da po vladni statistiki število unijatov (gr-ško-katolikov), ki so s papeštvom v zvezi, daleč prekaša število pravoslavnih. Unijatov našteje statistika do 500,000, do-čim znaša število pravoslavnih le 259,840, a na vladno statistiko se ne smemo preveč zanašati. J. M. T^nk: Pravoslavne cerkve Zgodovina slovanstva bi bila zadobila povsem drugačno lice in obliko, ko bi ne bilo prišlo do razkola v krščanstvu. L. 1054 so se patriarhi v Carigradu, Jeruzalemu, Antiohiji in Aleksandriji ločili od Rima in odpovedali pokorščino poglavarju cerkve Kristove. V 16. stoletju je prišlo še do hujšega razkola. Od tedaj razločujemo v krščanstvu tri velike skupine: katoličanstvo, protestantizem in vzhodne cerkve, ki se imenujejo vobče pravoslavne, same se pa rade označujejo kot katoliške, dasi v pravem pomenu pripadajo h katoliški, to je rimski cerkvi, le vse skupine, ki pripoznajo rimskega škofa za poglavarja cerkve. Vzhodne pravoslavne cerkve so v splošnem ohranile prvotni cerkveni nauk, a ne pripoznajo ekume-nične avtoritete rimskega škofa ali papeža. Protestantizem se je polagoma od cerkve zelo oddaljil, da so danes gotove skupine komaj še krščanske. Razkol potom protestantizma je sicer tudi nekoliko vplival na kulturno-verski razvoj slovanstva, a vpliv je neznaten v primeri z vplivom na vzhodu v 11. stoletju, ki je postal osodepoln in je tak še danes. Ni nobenega dvoma, da je pravoslavno krščanstvo v dobri in najboljši veri glede notranje vrednosti krščanstva. Zvesto se držijo bistva pri podeljenju blagodejstev in svetotaj-stev, tako da ni vprašanja o veljavnosti posvečevanja. Pravoslavni imajo prave škofe, in resnične mašnike; imajo pravo daritev in pravo Rešnje Telo. Upravljanje blagotajstev se mora smatrati kot nedovoljeno, ker so se odcepili od prave glave, a ni nobenega dvoma o najboljši veri tako pri večini vernikov, kakor tudi duhovnikov glede verskega naziranja in pojmovanja. Moderna katoliška cerkev stavi velike upe, da se nesrečni razkolniki povrnejo v njeno naročje, in veselje bi zavladalo nad povrnitvijo na zemlji in v nebesih, Vlada Zedinjenih držav je izdala posebno statistiko o verskih skupinah, ki obsegajo tudi pravoslavne cerkve. Vredno je, da se nekoliko ozremo na razmere, kakršne so zdaj med pravoslavnimi v Zedinjenih državah. Hud udarec je zadobilo pravoslavje ne samo v Evropi, temveč tudi pri nas. v Ameriki, ko se je zgrudila pravoslavna cerkev v Rusiji. Vladna statistika pokazuje, da so med Rusi v Zedinjenih državah zdaj štiri stranke, izmed katerih se vsaka smatra za pravo, to je, da je njena glava pravi ruski nadškof v Ameriki. Enako imajo Grki dve, in Sirci tri take skupine. Pred svetovno vojno so bile vse pravoslavne cerkve vsaj po imenu pod območjem ruskega nadškofa, dasi so imele svoje lastne narodne upravitelje. Navadno je bilo zastopanih sedem pravoslavnih cerkva v Zedinjenih državah: ruska, grška (helenska), srbska, sirska, albanska, bulgarska in ru-munska. Danes so te skupine brezupno razkropljene in razkosane pod razne duhovne avtoritete. Vlada poroča, da so v vsaki skupini različne neodvisne župnije, in svtčeništvo odklanja pripoznanje vsakega nasprotnega škofa. Razume se, da je pod takimi razmerami nemogoče, da se poda prava slika in statistika dejanskih razmer. Ruski metropolit Platon, ki je resno deloval na tem, da se pravoslavni zedinijo z rimsko cerkvijo, a ni tega dosegel, je naprej videl, v kakšne težkoče bo prišlo amerikansko pravoslavje. Trudil se je, da bi bil težkočam prišel v okom, in s petimi ruskimi škofi je poizkušal ustanoviti neodvisno amerikansko pravoslavno cerkev, in sicer pod imenom: "Sveta vzhodna pravoslavna katoliška in apostolska cerkev v Severni Ameriki." Zjasni glavni stan te cerkve je v Brooklynu, in baje zedinjenje raznih skupin polagoma napreduje, a je naloga zedinjenja silno težavna. To gibanje izdaja polmesečnik "The Orthodox Catholic TO IN ONO IZ CHICAGE. Chicago, 111. "Chicaga bi še bila, ko bi ne bilo toliko zidovja, tako pa človek nima kam iti, doma se nima kam dati, kajti hiše nimajo vrtov, kakor hiše po drugih naselbinah, in morajo čepeti le doma v stanovanjih." Tako se čestokrat čuje, zlasti od onih, ki niso dolgo v Chi-cagi in seveda Chicage ne poznajo. Bili so vse svoje življenje v Ameriki v manjših naselbinah, kjer imajo domovanja vrtove okrog hiš z nasajenim drevjem, kjer se senčijo in hladijo ljudje okrog hiš v vročih poletnih dneh. Zraven tega so blizu razni logi hi gozdiči, kamor zahajajo v vročem poletju in je, na kratko povedano, res prav prijetno in prijazno. Takim je res precej dolgčas v Chicagi in nič čudnega ni, če jim je. Vendar delavci, ki so odvisni od dela svojih rok, morajo tja, kjer je zaslužek, kjer je kruh. Po premogarskih naselbinah je od leta do leta slabše. Zlasti družine, ki imajo sinove in hčere, ki so šolo dopolnili in bi si lahko že sami služili vsakdanji kruh. Mladi Ameri-kanci niso za v rudnike. Znajo jezik, izšolani so kolikor toliko, ti dobijo lahko lažja dela po raznih tovarnah, uradih ali pri kakih podjetjih, kjer je delo stalno, ne tako nevarno in boljše. Tako začno sinovi in hčere eiliti v druge kraje, v velemesta. In kaj naj stariši sami ostanejo, otroci se naj pa razkrope križem sveta po svetu? To ni prijetno za starše, če bi že tudi bilo za sinove in hčere. V takem slučaju navadno gredo vsi in tako [zadnje čase prihaja v mesta, kot Chicago, Milwaukee in Detroit, vedno več in več slovenskih delavskih družin iz raznih rudarskih okrožij. Tem je en čas res dolgčas, dokler se ne privadijo. In to vzame par let. Misel na prejšnji dom vedno sili na dan in vzbuja prijetne spomine. Tu pa' je človek zopet tujec, mesta ne pozna; to nervozno vrvenje v velemestu, vse to človeka vznemirja in se zlepa ne počuti domačega. V resnici pa nudi tudi Chicaga obilo razvedrila in zanimivosti. Chicago ima sledeče večje parke: Douglas, Garfield, Humboldt, Lincoln, Grant je ob jezeru, potem Jackson, Washington in Mc-Kinley park. Skozi vse te parke vodi lepa gladka cesta boulevard. N. pr. kdor ima avtomobil lahko naredi prav prijazen krog, ki vzame od 1 in pol do dve ure prav prijetne vožnje. Iz naše naselbine lahko greste skozi Douglas Park, potem vodi pot naprej v Gartfield, od tu v Humbold, Lincoln in od tu ob michigan-skem jezeru v Jackson, tu skozi Washington in McKinlev park nazaj v Douglas. Tu se krog spoji in človek ki naredi z avtomobilom to pot vidi najlepše parke, ki so v Chicagi, V teh parkih so krasni drevoredi, umetne trate, cvetličnja-ki in drugo, kar nudi človeku najlepšo priložnost za oddih v vročih dneh. Kdor želi ob nedeljah in praznikih malo ven naj poseti en ali drugi navadni park in videl bo, da bo imel obilo užitka od tega. Zlasti v lepih jesenskih nedeljskih popoldnevih je prijazno v teh, parkih. Vreme navadno ni prevroče, pač pa ravno prav, hladno za hojo in .človek o-gledava to in ono. Marsikaj se vidi tu, ki je koristno za vsakega. Tako nudi tudi Chicago marsikaj lepega, kar se pa zunaj na deželi ne dobi in išče zastonj. Zadnjo nedeljo so imele svoj dan naše žene in matere pri sv. Štefanu. Društvo krščanskih žena in mater je imelo svoje skupno četrtletno obhajilo pri pol 8. sv. maši. Lepo je bilo videti, ko je bila cerkev sv. Štefana polna našega ženstva in skoro vsa cerkev pristopila h sv. obhajilu. Kakor predzadnjo nedeljo možje, tako so zadnjo nedeljo pokazale naše žene. Zvečer po večerni pobožnosti, pri kateri je bil sklep tridnevnice v počasi Materi Božji Sedem Žalosti, pa se je vršila četrtletna seja. Zadnjo nedeljo so nas obiskali Mr. in Mrs. George Miš-jak, Mrs. Jakše in Mr. Frank Prijatelj iz Oglesby, Illinois. Ogledali so si našo tiskarno. Mr. in Mrs. G. Mišjak sta ku-movala pri krstu sinčka Mr. in Mrs. I. Kramaršič v Chicagi. Cerkveni odbor z č. g. župnikom se pridno pripravlja na bazar, ki se priredi pozneje v jeseni. Bazar bo zelo zanimiv, ker bo prirejen na popolnoma nov način. Farane se prosi, da pomagajo pri bazarju kar največ morejo. Prihodnje leto bo treba misliti na povečanje šolskih prostorov. Ako bo šolska mladež naraščala, kakor narašča od leta do leta, bo treba že prihodnje leto eno ali dve nadaljni šolski sobi, V šolo pohaja nad 350 otrok. Ker se po "ribenško" razriniti ne da, bo treba misliti še na eno nadstropje. Ako ne prihodnje leto, kmalu pa. Vse to pa je odvisno od finančnega napredka fare, tega pa ni, če farani dobro ne sodelujejo in ne podpirajo. Zato prihodnji bazar naj pokaže, da Chicažani, kadar gre za faro so vsi in vsak na svojem mestu pri sodelovanju in podpiranju iste. Chicaški Slovenci lahko vsak čas, plačajo plin, luč in vodo v uradu Am. Slovenca. Tu lahko kupite tudi' American Express Money Ordre, kadar jih potrebujete. -o- ŽALOSTEN SLUČAJ — TO-- DA RESNIČEN. Gilbert, Minn. Moj sin je bil star 14 let, ko mu je oče umrl. Pustil nas je v veliki revščini. Bilo je sedem otrok in ta najstarejšega je prosil pred smrtjo: "Majhen si še, ali vendar že razumeš. Ubogaj mater in skrbi za njo in za tvoje brate in sestre." In res je dobil delo bolj lahko v trgovini pri Tonetu Lapu, tako, da nam je pomagal za skromni živež. Bil je jako dober moj sin, tako da so ga vsi radi imeli in spoštovali še drugi narodi. Prišel je v leta, da je bil star 20 let. Ni bil razvajen z dekleti. Bila pa je ena svatba in on je vozil takrat. Bila je tam tudi ena dekle slovenskih starišev iz Dolenje vasi pri Ribnici po imenu Slak. Ona se je v njega zagledala in rekla, da ta mora biti njen, naj bo tako ali tako. No in res ne vem, da ga je tako preslepila, menda zato, ker še nikoli ni poznal drugega dekleta. Skrival je pred menoj, da ni hotel do zadnjega povedat, da se mora ženit. Prišle so posledice ljubezni. Ko sem videla, kako je žalosten, povem mu, le ženi se, ali samo to moraš naredit, da se boš v cerkvi poročil. No in šli so tam na Kajuno renč, tam je bila poroka, toda na kortu. Njeni stariši in ona ne verujejo v Boga. Rečejo, da Bog je pes. Kmalu je prišlo, da s,e je rodila deklica. Zopet ga vprašam, ali ne boš dal otroka krstit? Bom mama, samo ne vem, kako bi naredil, da ne bi vedli o-na in njeni starši. No, tako je čakal tri tedne. Enkrat se opo-'gumi eno nedeljo zjutraj in reče njej: veš danes bomo pa otroka krstili. Samo to je rekel. In takoj je zapel telefon na Kajuno renč, da mož hoče otroka krstiti, naj jo hitro pridejo iskat. Zvečer ob 6. uri je bil že oče tu, vzeli so jo k sebi in meni grozili, da me bo o-če ubil. Sin mi je telefoniral iz Virginije: mama skrij se, ne veš kaj bo s teboj naredil. Ali jaz sem ga čakala ves dan. Pa ga ni bilo, dobil bi bil, zakaj drugega ni bil vreden kakor po min je. Potem so še njega h sebi vzeli. Tukaj je bil vajen delati v trgovini, ali tam so ga nagovorili, da je šel delat v maj-no, ravno tja, kjer jih je bilo toliko enkrat ubilo. Kako se mu je tamkaj godilo. Eno jutro potrka nekdo ob 4. uri zjutraj na vrata. Vprašam, kdo si? Odpri mama, ti bom vse povedal, se oglasi sin. Kako se ustrašim, bil je skoro gol, v samih hlačah, pa v spodnji obleki, ne klobuka, ne srajce. Za božjo voljo kaj ti je? — Ti bom vse povedal. In začne: Vidiš, en sosed mi je rekel, da sem neumen, ker se vseh bojim, postavi se, in mi je dal en glaž, da bi laglje izpregc-voril. Pa pridem domov pa rečem: Od sedaj pa ne bom vsem v strahu, bom samo tebi, je rekel ženi, in kar vsi kmalu so skočili v mene, eden o d spredaj, eden odzadaj in so me strgali in stepli. — In zopet je šel nazaj. Čez par dni so ga strašili, da ga bodo dali zapreti. Potem se jim je pa podal v njihov rdeči brlog. Pozneje je dobil bolezen, ali od prehlajenja ali od grimno-sti, ker bival je med njimi kakor jagnje. Živeli so sedaj v Milwaukee. Sporočil mi je bil nekdo, da je hudo bolan, da leži v bolnišnici. Hitro sem se odpravila, da bi ga še videla. Bila sem tri dni tam vsako popoldne sem šla k njemu v bolnico. Bila je tamkaj tudi njegova žena. Ta zadnje jutro predno sem šla domov, sem šla pa k angleškemu duhovniku. Prosila sem ga, ko bi šel k njemu, ko bi se spoveda.l Ali povedala sem mu vse, kako je, kako živijo, da on mora tako, kakor oni hočejo. Rekel mi je duhovnik, bodite brez skrbi, samo če bi prejel zakramente, naj delajo potem kar hočejo z njim. Jako dober duhovnik. Vprašala sem ga koliko računa, on je rekel nič. — Ali na žalost, ko je prišel v bolnico, sedi zraven njegova žena. Duhovnik vpraša, če se želi spovedati, ali ona je rekla no. Kar v stran se poberi. No, in umrl je potem ob tednu. Meni niso nič povedali. Žalostno je to za slišat od slovenske žene. Res si ga ljubila, ko še toliko mu nisi privoščila, da bi ga dala zraven očeta zakopat. Zdaj pa .presodite dragi bralci, če ni to žalosten slučaj in hud udarec. Premislite drage matere, ko bi se vam tako naredilo. Žalostna mati, Frances Tanko. Kadar boli ... — Klepetuvi ljudje imajo vrlo slabo navado, za katero pa sami ne vedo. Klepetati o vsem, vse obrati, ovohati in skušati devati v nič druge, sami pa stopajo na kup, po petelinje, češ, mi smo pa mi, mi, mi . . Poleg drugih bolezni ima dobršen del te o-menjene bolezni tudi lavvn-dalski redahter Volek. Te dni se je zaletel v A. S. in Rev. Černeta, češ, dva frančiškana sta mu pisala, zdaj pa že kažejo, da je narod zelo hvaležen. Lawndalskemu Voleku, s katerim je stvarno sploh nemogoče polemizirati, kakor je nemogoče lajajočemu kužku dopovedati, da bi bilo veliko lepše, če bi ne bevskal in bil tiho, prav rada kri zavre, če javnost odobrava koga drugega, njemu pa njegova lastna bratovščina deli lekcije zaradi njegove banalne filozofije. — Članstvo ni bilo zadovoljno ne z meteoriti, ne z barikadami, še manj z žarkometom, z opazovanji sploh ne, s sedanjo redahtarsko filozofijo pa še manj, je torej res dober vzrok na dlani, da to Voleka hudo jezi. V takem stanju se Voleku seveda ni čuditi, če v divji jezi, katera izvira iz velike uža-ljenosti, skuša hlastati po drugih, ki v naši javnosti nimajo take "sreče", kakor on. To pove dovolj ... * * * Čarovnik! — Prijatelj iz Pueble mi poroča, da se po ta-mošnjih ulicah sprehaja neki Zvonko. To ni nič posebnega. Dalje pravi, da baje skuša ali namerava iz groba poklicati v življenje Glas Svobode. Koliko je na tem resnice, znaj Bog, vendar če se mu to posreči, zasluži titel čarovnika. Poseben čarovnik pa seveda ni. Odkar je v Ameriki, je poskušal srečo že marsikje, toda povsod se je izkazal za "imenitnega" gospodarja. V Jolietu so pripovedovali, da je pred leti baje pred župnikom prisegal, da bo ostal zvest katoliškim principom. Pa se je kmalu pojavil pri ranjkem Glasu Svobode in tam začel udrihati po duhovščini, veri in cerkvi v takem tonu, da je ubogi Glas Svobode od lastnega smradu poginil. Bil je nekaj časa v službi na Lawndale, pa tudi ni izhajal. Pozneje se je govorilo, da je pumpal po Cicero, celo pri Židih in bogvedi kod še vse. V pumpanju, so govorili po Chicagi, da je mojster. Ako bo tudi v Pueblo kaj pumpal in kaj napumpal, to ne vemo, to bo pokazala bodočnost. Mene je enkrat za $1, pa me ne bo nikdar več . . . V "Am. Slovencu" izhajajo najzanimivejše povesti, ali jih I citate? OTOKI, KI IZGINJAJO ALI VSTAJAJO Ni še dolgo, kar so poročali iz Bata vije, da se je pogreznii 278 m dolgi in 138 m visoki otok Anak-Krakatau nenadoma v morje. S tem se je zaključilo ponovno razdobj? v zemeljski zgodovini Sundaj-skega preliva, ki loči otoka Sumatro in Javo. Ti kraji so spadali vedno med najslabotnejša mesta naše zemeljske skorje in podtalne sile delujejo tu še posebno pogosto in očitno. Tu [je zletel 27. avgusta 1883 z mogočnim vulkanskim izbruhom tudi večji del 830 m visokega otoka v zrak. To je bil ^nameniti otok Krakatau. Žareče mase so šinile takrat do 50,000 m v višino, straho- viti razpok pa je bilo slišati na daljavo 3600 km, kar bi pomenilo približno razdaljo med Ljubljano in mestom Tobol-skom v Sibiriji. Krakatau sam je bil neobljuden, toda na bližnjih otokih sta vzporedna pojava potresa in silovitega morskega valovanja uničila okoli 30,000 človeških življenj. Od decembra 1927 dalje je kazalo, da se je otvorila nova erupcijska perioda. Med otokoma Long Island in Verlaten Island so nastajali podmorski izbruhi, ki so dvigali ogromne stebre vode v višino 250 m in vroče mase lave v višino 1200 metrov. Obrežno prebivalstvo sosednih otokov se je umaknilo v njihovo notranjost in vsaj do tistih obrežnih točk, ki le- žijo 50 m nad morsko gladino. Vsem je bila še v spominu grozotna lekcija 1. 1883. Holandsko - indijska vlada je osnovala na Long Islandu opazovalno postajo, ki je zabeležila včasi do 2500 izbruhov na dan. Posamezne dele iz gorskih globin dvigajočega se otoka so opazili že 26. januarja 1928 nad gladino. Toda bibavica jih je kmalu spet razdrla. Končno se je izobličil dokaj znaten otok, baš omenjeni Anak-Krakatau, ki ga je naposled vzel najmogočnejši izbruh v tej periodi — zdi se, da za vselej. Vse se je oddahnilo. Takšno nastajanje in propadanje otokov so opazovali že čestokrat, seveda ponajveč v precej oddaljenih kotih Indijskega in Velikega (Tjhega) oceana. V vseh teh primerih je šlo j za rast ognjenika iz morskih [tal. Prhki izmečki vulkanskih kamenin, z zračnimi mehurji napolnjena lava, krhki groft, pesek in pepel se ne morejo upirati morskim valovom, tako da razdirajo ti otok še v času njegovega nastajanja. Takšnim, iz morja dvigajočim se vulkanom je torej skorajšnja smrt zapisana že ob rojstvu. Bolj poredkoma in veliko bolj skrivnostno pa se vršijo (tiste spremembe na obrazu naše zemlje, ki povzročajo propast velikih obljudenih otokov. Najstarejše ^poročilo o takšnem otoku, ki je bil obenem največji, se tiče dežele Atlantide, ki je ležala baje pred tisočletji v oceanu, ki je dobil po njej svoje ime. Po izjavah grškega filozofa Platona, ki je živel okoli 1. 400 pr. Kr. je bila Atlantida Cvetoča in mogočna kulturna država, čije kralji so gospodovali tudi nad deli evropske celine. Grozoviti potresi so potem, po Platonovem poročilu, pogreznili ta otok v globine morja. Cel venec pripovedk so spleli okoli tega skrivnosti polnega otoka in problema Atlantide do danes še niso rešili navzlic neumornemu raziskovalnemu delu neštetih zemljepiscev in zgodovinarjev, Ostali smo do danes na isti točki kakor največji naravoslovec prejšnjega stoletja Aleksander von Humboldt, ki je dejal, da je pripovedka o Atlantidi zmes resnice in izmišljotine. Bolje dokumentirana so sporočila o Vineti, tistem cvetočem staroslovan-skem trgovskem mestu, ki je ležalo na nekem otoku pred izlivom Odre in ki so ga požrli morski valovi v 12. stoletju. Tudi tukaj je legenda zamra-čila dejstva, vendar pa je še dandanes dana možnost, da najdemo razvaline starodavnega mesta, če bi preiskali s potapljači tamošnje morsko dno. V novejši čas sega propad tistega otoka,, ki ga je baje odkril kapitan Newton 1. 1578 jugozapadno od Islandije. To je moral biti precej velik otok, če se moramo zanesti na morske in zemeljske karte prejšnjega stoletja, ki ga imajo zarisanega in ga imenujejo Bus ali Busse. Razen teh bolj ali manj legendarnih otokov pa vemo za številne druge, ki je njih nekdanja eksistenca zgodovinsko dokazana. Odkar je Do-verska morska cesta ločila Anglijo od evropskega kontinenta in se je Severno (Nemško) morje tudi na jugozapadu zve- zalo z odprtini oceanom, so visoke plime, viharji in poplave pokončali ob holandski in nemški obali že marsikakšen otok. Ostanki gozdov na dnu Severnega morja govore razločen jezik. Venec otokov, ki teče vzporedn O /j južno in vzhodno obalo Severnega morja, je samo boren o-stariek nekdanje združen'1 kopnine. Veliki otok Bant, ki ga oipenja zgodovinar Adam iz Bremena 1. 1070, je izginil skoraj do malega in otoki Nor-derney, Juist in Borkum predstavljajo njegove ostanke. — Propad tega otoka pa je zakrivilo poleg visokih plim po vsej priliki tudi počasno padanje celotne nemške severnomor-ske obal«. Saj vemo, da se tudi po drugod obale nižajo, kakor se na drugih mestih (n. pr. v (Dalje na 1. strani.) KAKO MISLI IN SODI NAŠA J ARA GOSPODA V AMERIKI? Kritiko mojega članka o "Jari gospodi" najdemo v Pro-sveti, Enakopravnosti in Ameriški Domovini. Prosveta laže. Gospa P. Lov-šetova ni kritizirala naših cerkvenih pevcev temveč "havaj-ščino" naše šolske mladine. Otrok soeijalistov kritizirati sploh ni mogla, ker njih močna (?) trdnjava nima niti ene slovenske šole. Da bi napisal moj članek I^ak rdečkar, bi bilo vse v redu. Ista Prosveta je pred dvemi leti prerokovala, "da bomo Černeta proglasili za odrešenika naših podpornih jednot, ako se njemu posreči dokazati, da se komišen dobi pri kupovanju obveznic." Moji članki v "Amer. Slovencu" in "Gladijatorju" so prebili led pri najmočnejših jednotah. Narodna Jednota bo biležila to leto nad $5,000 (dobiček, popust ali komišen) pri kupovanju obveznic. Največ po moji zaslugi. Prejšna leta, ko so ku povali veliko slabše obveznice, je ta komišen znašal mogoče veliko več. Kam je ta denar šel, vedo glavni uradniki. Ta gospoda je za nos vlekla z rdečo zastavo svoje člane, kakor španskega bika. Enakopravnost piše, da je omenjena gospa "pisala v hu-morističnem tonu O havajski izgovarjavi naših otrok". Nadalje omenja, da "amerikan-ski Slovenci vedo, kaka firma je g. černe iz Sheboygna in da nas Slovenci v domovini ne smejo soditi po njegovi mani-ri." Ameriška Domovina pravi: "Kako je mogel n. pr. Am. Slovenec pretekli teden napisati toliko neljubih besed o našem časopisu samo iz vzroka, ker smo priobčili popolnoma nedolžen spis od g. Pavle Lov-šetove. Zakaj tako hitro napadati ? Bodimo bratje, razumimo se med seboj, ne pa takoj lopniti po rodnem bratu. Pokažemo, da znamo kaj ustvariti, ne pa samo govoričiti." Omenja tudi A. D. tolerantnost in dostojnost časopisja. Moj odgovor: Černetova firma je po Ameriki dobro znana. Podjetje katoliškega časopisja "Edinost" je pred 6. leti izdajalo tednik z 2,500 naročniki. Skoraj v istem času je bil najstarejši list Am. Slovenec prodan v Jolietu protestantu in je prenehal izhajati. Tiskarno "Edinost" smo na novo organizirali in katoliški časopis prej. "Edinost", pozneje "A Slovenec" je vidno rastel, tako da je danes najbolj pripoznan slovenski dnevnik v Ameriki. Danes šteje po 6. letih nad 8,000 naročnikov. Da smo tako napredovali, gre pred vsem zasluga uredniku "A. Slovenca" in on ve, da mu je bil desna roka Sheboyganski župnik. Ta list se splačuje in da procente delničarjem. Ta list ni last jednote, vzdržuje se sam. List dnevnik "Prosveta" last Narodne Jednote, ima vsako leto, kakor se to večkrat sliši, zgubo. Tudi tam bi potrebovali kako "Černetovo firmo" in morda še kje drugod. Katoliški list ima danes občutljivo moč in zato v nasprotnem taboru sovražijo Jeriča in Černeta. Poštenost in odkritosrčnost odgovarja povsod! ŠOLA ZA REŠEVANJE AEROPLANSKIH PONESREČENCEV. Ako nas jara gospa kritizira v domovini, zakaj bi jaz ne imel iste pravice? Resnica boli, čeprav ji je ameriška "gospoda" pritekla na pomoč. Stvarno do sedaj še ni nobeden odgovarjal, kar obžalujem. Morda bo ona v domovini? Imam na razpolago finančne grehe iz Sheboygna in pismo ugledne gospe iz Clevelanda, kar jari gospi ne bo v čast. Omenjate mojo neotesanost in robatost in mi priporočate dostojnost. Prav lahko je pisati v "havajskem" Sheboygnu dostojno če ima človek opravka s poštenimi, odkritimi ljudmi. Kjer tega ni, je dostojnost samo pokrita rihta, sama hi-navščina. To skušnjo sem imel, ko sem pisal o kupovanju obveznic v A. S. in "Gladijatorju". Za cigane je treba predpisati tako medicino, ki kaj pomaga. A. D. zahteva, da pokažemo, da znamo kaj ustvariti, ne pa samo govoričiti. "Ustvarili" smo že veliko. Župniki, pijo-nirji, graditelji slovenskih cerkva in šol, so storili veliko za dobrobit in kulturo slovenskega naroda. Njih žrtve so bile težke. Sheboyganska župnija n. pr. je primeroma mala. Zavzema pa častno mesto. To ie bil moj poklic in moja življen-ska naloga: Ustanoviti slovensko župnijo in s pomočjo žup-ljanov zgraditi krasno cerkev in šolo. Kdo more trditi in dokazati, da cerkev in šola nista kulturno delo? Tu se uči naša mladina slovenskega jezika in ljubezni do svojega naroda. S tem so v zvezi seveda velike žrtve, katere doprinašajo samo zavedni katoliški Slovenci za svoje otroke, da v njih ohranijo duha slovenstva. "Voditelj čki" vseh drugih strank nimajo na tem polju ničesar pokazati. Slepili in razdirali so naš narod, iz ljubezni do svojega žepa. To je vsa njih požrtvovalnost, njih kultura. Moje delo v korist'katoliškega časopisja tudi ni brez pomena, tako tudi ne nastop za pravico članstva skoraj pri vseh jednotah. Nasprotniki in koritarji pri jednotah čutijo kadar Sheboyganski župnik piše odkrito in odločno, ker dobro vedo, da pošteni Slovenci ta nastop odobravajo. Moji članki so povzročili v vseh taborih krivice velik strah in zmešnjavo, med tem ko so jih pošteni delavci z zanimanjem čitali. Tu vprašam urednika A. D., ako je kateri Slovenec v Clevelandu, "beli Ljubljani", kaj takega dosegel, ko vendar imate tisoče in tisoče naroda na razpolago? Besedičijo v Ljubljani, ko pišejo o izseljeniški komisiji: Zadeva ne bo nikakor rešena s tem, da pošljejo enega ali drugega v Ameriko na uro gledat Domovina bi morala poslati že davno požrtvovalnih, kulturnih delavcev, kateri bi slovenski narod v Ameriki povzdignili, in ki bi delovali tukaj. Koliko požrtvovalnega dela je Slovenija storila za Slovence na Koroškem in Primorskem, kjer Slovenci žive kompaktno ? Mea maxima culpa! Da hoče rešiti nas, je brez dvoma dolarska ljubezen. To je menda največja privlačna sila. ■ POŠTNA HRANILNICA V JUGOSLAVIJI V Washingtonu so ustanovili šolo, v kateri vežbajo mladeniče, kako reševati ponesrečene aeroplanske potnike. Posebna pozornost se posveča takim aeroplanom, ki so padli v vodo. Na sliki vidimo tak prizor nezgode, kjer je, razen repa, ves aeroplan pod vodo. GORJANI TIŠČIJO V DOLINE Oblasti švicarskega kantona Wallisa so pred kratkim u-gotovil, da se število prebivalstva v njihovem območju zeio krči. Skoro istočasno so napravili slično ugotovitev v francoskih planinskih obmejnih krajih. Zdaj javljajo tudi iz Italije, da število prebivalstva v7 Pijemontu rapidno pada. V nekaterih gorskih občinah, ki spadajo pod turinsko oblast, posebno pa v aotskih krajih je padlo število prebivalstva v primeri s statistiko iz 1. 1881. za tretjino, da celo za polovico. Italija je pri tem močno prizadeta, ker ima čedalje manj re-krutov za svoje alpske regimente. Prebivalstvo se trumo-ma izseljuje iz planin v dolino. Prvič ima tam sigurnejšo eksistenco, ker lažje obdeluje zemljo; v dolini pa je tudi blago cenejše in so zabave dostopnejše. Italijansko prebivalstvo v obmejnih gorah čedalje bolj preveva občutek osamelosti, zato tišči v nižine. Dogaja se, da so se v nekaj letih izselile z gor v doline cele družine s kar najobsežnejšim sorodstvom. -o—— NAJVIŠJA ŽELEZNICA NA SVETU Najvišja železnica na svetu je seveda v deželi nemogočih možnosti, Ameriki in sicer v njenem južnem delu, v državi Peru. Lokomotiva doseže tam 4760 m1 visoko nad morjem in ker se proga začne na morskem bregu, mora seveda premagati silne vzpone in strmine. Vlaki, ki gredo do zadnje postaje, se morajo' prebiti skozi 57 predorov in mnogo velikih viaduktov; deloma se železnica pomika naprej kot vzpenjača. Če izpustiš na končni postaji vagon proti izhodišču železnice, steče po tračnicah, gnan od lastne teže. Perujci, ki so to potuhtali, spuste pred odhodom vsakega vlaka k morju po en takšen vagon, da se na ta način prepričajo če ni kakšen plaz zasul proge. Izhodišče te železnice je pristanišče Callao, končna postaja pa Tichio, ki je najvišji kolodvor na svetu in stoji 4760 m nad morjem. -o- PREPROGA POLJSKEGA KRALJA SOBIESKEGA Pred kratkim so na Poljskem' slavili 300 letnico rojstva kralja Jana Sobieskega. Ob tej priliki se je odločil posestnik gradu Milanova, prof. Adam Branicki, prodati preprogo, ki jo je bil Sobieski uplenil Turkom pred Dunajem, ko ga je rešil nekrščanskega navala. Branicki je prodal dragoceno zgodovinsko relikvijo za 865.-000 zlatov. Pravijo, da je to storil iz zadrege, ker je izčrpal denarne vire. Toda varšavski vojvoda (veliki župan) noče izdati dovoljenja za izvoz preproge v inozemstvo in "Kurjer Godzienny" javlja, da bo preprogo odkupila varšavska vlada sama. influenca (4.5),- gobavost in rane (2.3), davica (2.2), slepič (1.3) in tifus (0.5). Vse seveda na 10.000 ljudi. Druge bolezni zahtevajo relativno manj žrtev kakor te, ki jih navajamo. -o-- MOŽ, KI JE POGOLTNIL 209 ŽEBLJE V. Na nedavnem kongresu kirurgov v Moskvi je predaval zdravnik dr. Larin o medicinskem fenomenu, ki živi od obrti požiranja žebljev. To je bil neki 32-letni pijanec, ki je postal zaradi požiranja žebljev že precej popularen. Za šilo vodke in 10 kopejk je že pokazal svojo umetnost in po- (Konec.) Vendar se to redkokdaj pripeti ker vsakdo lahko vzame po več hranilnih knjižic, eno na svoje ime, drugo na ime žene in pa eno za vsakega otroka. V mesecu juniju 1929. bilo je 44.000 vlagateljev iz raznih krajev, ki nalagajo svoje prihranke v Poštno hranilnico. Vsak mesec pristopi 2000 novih vlagateljev, včasih tudi več. Ali ni to najboljši dokaz, da je za vsakogar najkoristneje, ako vloži svoje prihranke, v državno Poštno hranilnico? Kako se vlaga? jj| V Poštno hranilnico lahko 1 vlaga vsakdo, in sicer za sebe, I] pa tudi za svoje otroke, stariše, sorodnike, prijatelje. Vsakdo sme imeti na svoje ime samo eno hranilno knjižico, vendar pa ima lahko vsak družinski član hranilno knji žico na svoje ime. Poštna hranilnica ne sme nikomur izdati, kdo nalaga pri njej svoje prihranke in koliko ima vloženega. To ve samo vlagatelj in Poštna hranilnica, in nihče drug. Kdor želi vlagati svoj denar na hranilno knjižico, naj izpolni "Pristopnico" in jo pošlje na naslov: Poštanska Štedionica, Beograd, Jugoslavija, Evropa hkrati z denarjem, da se ve, čigava je vloga. Kako se pošilja denar iz katere države, je razloženo na modrem listu. Vsak naj ga goltnil 2 cm dolg žebelj. Če pa bil dobre volje in je ime! |pazljivo prečita in se po njem nima "modrega je še povrhu voljno občinstvo, sej ravna. Kdor Bodimo pošteni in odkriti na vseh poljih, potem bomo, lahko vsi dostojno pisali in rešili vsako vprašanje v korist svojega naroda z rokavicami na rokah. Ako ne pridemo do tega, do česar bi že davno bili morali priti, dobi ta tolerantna in hinavska jara gospoda še več kosti in municije iz Sheboygna, kar ne boste mogli prebavljati v prihodnosti kot niste mogli v preteklosti. Vse to piše sin izpod sivega Triglava za dobro ime slov. otrok v tujini Rev. J. Cherne. BABJEVERNOST NIMA MEJE. Te dni so pokopali v Pragi s tolikimi legendami ovenčanega krvnika Wohlschlaegerja. Na zadnji poti ga je spremljala lepa množica, 2000 ljudi. Menda ni treba omenjati, da so imele med njimi ženske večino. Do pokopališča je šlo še nekako v redu, na grobu pa so se odigravali neverjetni prizori. Prišlo je do divjaških pretepov, ker so se ženske vrgle na vence in šopke, pritrjene na krsto. Vsaka spremljevalka si je hotela prilastiti amulet. Red je napravila šele policija. Pod njeno zaščito je imel Wohl-schlaegerjev naslednik, krvnik Brounowsky, svoje poslovilni govor. -o- KOSA, KI NENEHOMA ŽA-NJE. V "Kosmusu" čitamo o vzrokih umrljivosti pri ljudeh. Na 10.000 ljudi odpade zaradi starosti 10.8 smrtnih slučajev; tuberkulozi podleže 21.5, raku pa 20.3. Pisali smo že pred časom, da je rak poleg jetike najčešča izpodjedalka človeškega življenja naše dobe. Od drugih bolezni pridejo poslej na vrsto: pljučno Vnetje (18.8) želodčne in črevesne bolezni (17.4), možganska kap (13.3) je njegova umetnost stopnjevala za 80 odstot. in je pogoltnil kar 9 ali 10 cm dolg žebelj. Dr. Larin je izvršil na Zu-povu, kakor je bilo pijancu i-me, dve operaciji. Prvič, ko mu je prišel pod nož, meseca junija lanskega leta, mu je odprl želodec in potegnil iz njega 116 žebljev. Tehtali so skupno 345 gramov. K drugi operaciji je prišel Zupov meseca decembra. Takrat mu je dr. Larin odstranil 93 žebljev in več novcev iz bakra. Vse skupaj je tehtalo 510 gramov. Pri prvi operaciji je bil pacijent v bolnišnici en mesec, drugič pa 20 dni. Vsi poskusi, da bi požiralca žebljev odvrnili od tega početja, so se izjalovili. Mož je duševno manjvreden in nepoboljšljiv alkoholik. -o- PONESREČEN TELLOV STREL. • • V Oberhausenu na Nemške«« je hotel neki artist izvesti Tel-lov strel, ki obstoji kakor znano, v tem da se sestreli jabolko z glave. Za moža, ki mu postavijo jabolko vrhu las in tvega v neki meri svojo glavo, se je hitro ponudil neki 16-leten fant. Strelec se je postavil štiri metre od njega in je sprožil petelina. Meril pa je tako slabo, da je fanta pogodil v čelo, mesto v jabolko nad glavo. Onesveščenega fanta so prepeljali v bolnišnico, kjer so ga takoj operirali. Če bo sploh okreval, je verjetno, da ne bo nikoli več pri pravi pameti. Nespretnega strelca pa so orožniki zaprli, ker je spravil v nevarnost življenje svojega bližnjega. listka" naj ga zahteva od Poštne hranilnice. Hranilne listine. Vsak vlagatelj dobi od Poštne hranilnice hranilno knjižico, ki ima svojo številko. Hranilna knjižica je dokaz o hranilni vlogi in jo je zato treba skrbno shraniti. V knjižico naj deva vlagatelj tudi vsa potrdila in obračune, ki jih dobiva od Poštne hranilnice. Ako bi vlagatelj hranilno knjižico izgubil, naj to takoj prijavi Poštni hranilnici. S hranilno knjižico vred dobi vlagatelj tudi zvezek odpovednih listov ("Otkazni listo-vi"), s katerimi dviga naloženi denar. Vlagatelj lahko dvigne vlogo sam, sme pa tudi zahtevati, naj se izplača denar komu drugemu, na primer njegovi rodbini v stari domovini. Vlogo lahko dvigne kadarkoli in napiše naj znesek, ki ga želi dvigniti, in naslov osebe, kateri naj se odpovedani znesek pošlje. Odpovedni list je treba poslati Poštni hranilnici, ki bo izvršila vse natančno tako, kakor je na njem odrejeno. Obračunavanje obresti. Konec vsakega leta izračuna Poštna hranilnica obresti od vseh hranilnih vlog. Te obresti lahko vlagatelji takoj dvignejo. Če pa tega ne store, pripiše Poštna hranilnica obresti glavnici, in tako se vloga od leta do leta veča. Obrestna mera za vloge izseljencev je do 250,000 dinarjev po 6% na leto, za vloge, ki so večje, pa po 4% na leto. Vsako leto meseca januarja, februarja in marca obvesti Poštna hranilnica vlagatelje, koliko je bilo dne 31. decembra pripisanih obresti. Ker pa ima Poštna hranilnica na tisoče in tisoče vlagateljev, ne more poslati vseh teh obvestil isti dan, ampak jih pošilja polagoma. Vloge se zaračunavajo v dinarjih. Vloga se lahko pošlje Poštni hranilnici v kakršnikoli valuti (denarju): v dolarjih, funtih, pezetah, milrejsih, frankih, markah, goldinarjih itd. Poštna hranilnica zamenja tudi valuto v dinarje pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev po službenem borznem tečaju. — Zamenjava denarja je urejena tako, da izseljenec nič ne izgubi in tudi nima nobenih stroškov. Vse se zaračunavajo v dinarjih, vendar sme vlagatelj, kadar odpoveduje vlogo, zahtevati, da se mu ta izplača v dolarjih, funtih, pezetah, milrejsih, frankih, markah, goldinarjih itd. Poštna hranilnica si potem preskrbi tuj denar pri Narodni banki po službenem borznem tečaju. Tudi za to ne plača izseljenec nobenih stroškov. Važnejše pripombe. Kadar pišete Poštni hranil- (Dalje na 4. strani.) DO YOU KNOW WHY - - It Makes a Lot Of Difference Who Wears Them? Drawn for Ms paper B|f FlSlier Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom! MI RAČUNAMO: Za ameriške dolarje: 5.00 10.00 15.00 20.00 25.00 35.00 50.00 75.00 6.15 11.25 16.35 21.45 26.55 36.70 51.90 77.50 100.00 ................103.00 200.00 ........ 204.00 300.00 ................306.00 400.00 ................407.50 500.00 ................509.00 600.00 ................610.50 700.00 ................712.00 800.00 ................813.00 900.00 ................914.00 1000.00 ................1015.00 4.45 9.80 18.90 28.00 37.00 55.40 73.50 91.60 Za dinarje: 200 Din ......$ 500 Din .....1 1000 Din ...... 1500 Din ...... 2000 Din ...... 3000 Din ...... 4000 Din ...... 5000 Din ...... 10000 Din ...... 182.00 15000 Din ...... 273.00 20000 Din ...... 363.00 30000 Din ...... 543.00 40000 Din ...... 724.00 50000 Din ...... 902.00 60000 Din ...... 1082.00 70000 Din ...... 1260.00 80000 Din ...... 1441.00 90000 Din ______ 1620.00 Za pošiljke po pošti se sprejema eamo Money Orders, American Express ček, ali pa bančni draft. Osebnih čekov po pošti ne sprejemamo. Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov v Evropi. Metropolitan State Bank 2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Uradujemo: Dnevno od 9:00 zjutraj do 4:00 popolune. Ob torkih in sobotih do 8:30 zvečer. KAPITL in PREBITEK........$ .300,000.00 PROMET IN VIRI NAD ......$3,500,000.00 | I pillllBIIIWIllllilllMlllllilllllMMillllilfflMlW^ KANADSKI VESTNIK Urejuje Rev. A. Mlinar, Eston, Sask., Canada. Prispevki in dopisi za Kanadski Vestnik se naj pošiljajo na njegov naslov. i liiiitiuiMiiiai IIIHIII!ini!nil!!ini!!!Ml!llil»!iai!iaii!l laiiiiniiiiinS ZA SKUPNOST MED KANADSKIMI ROJAKI. Sunset Lake, Sask. Zopet se malo oglasim v našem kotičku. Zadnjič sem obljubil, da bom pisal kako sem se učil mozti krave; ne bom natanko opisoval, samo to rečem, da sedaj bi marsikatero deklo v starem kraju prekosil v tej umetnosti! Seve, vsaka šola stane in tako tudi ta; sicer ne mene, ampak mojega gospodarja par žehtarjev mleka i (Kolikokrat in kako daleč je fant odletel od krave pri vestnem spolnjevanju svoje dolžnosti, o tem mlekarski junak pridno molči. Op. ured K. V.) Letina bo tukaj bolj srednja, na prerijah pa jim je suš v skoro vse požgala. Kako se tukaj zemlja obdeluje je škoro vsakemu znano; dasi nikdar nisem delal na polju pa sedaj skoro vse delo na farmi razumem. Kadar prideta iz starega kraja gruntarski ali pa delavca sin na kanadsko farmo, koj oba jednako znata; motike in starokrajskega orodja kanadski farmer ne pozna, gre Vse z mašinerijo. Rev. Mlinar so mi pisali, da bodo sestavili pravila za naš "Slov. Kanadski Club;" upam, da jih bodo kmalu obelodanili, potem pa na delo! Sicer jaz tukaj ne morem veliko storiti ker je jako malo Slovencev, več bi lahko storili dru^i, ki pridejo v ožjo dotiko ž našimi narodnjaki. Upam, da bom tudi jaz prišel v kraje, kjer je več Slovencev in Hrvatov in smelo trdim, da bom pridobil marsikoga za našo stvar. Naš Club je nam zelo potreben, to bi bil nekak začetek Za večjo organizacijo katoliško mislečih Slovencev. Rev. Mlinar storijo veliko, a vsega sami pa tudi ne morejo, moramo njim tudi mi po naših skromnih močeh pomagati. Vsaj je tukaj mnogo dobro mislečih Slovencev, dosti jih pa misli, ah, kaj pa se bom vtikal ker nas je premalo! Le ne preveč sebičnosti. Za lep vzgled imamo brate rojake v Združenih državah. Tudi njim ni vedno tako lepo sijalo solnce. Tudi oni so bili enkrat tako raztreseni po širni Uniji kot smo sedaj po Kanadi. Toda šli so pogumno na delo in počasi valili kamen na kamen k sedanji veliki zgradbi njih katoliške Jednote. Ta je prava korist in dom za delavca, njihove cerkve pa, in druge ustanove, bodo njim večen spomenik njih nesebičnega in rodoljubnega dela! * Mogoče si bo kdo mislil, o-ho, ta pa gre precej visoko z svojo mislijo? Jaz se kaj zavedam naše skromnosti in raz-tresenosti. Pa mislim, da je vsakemu znan pregovor, ki pravi: "Kamen do kamna palača." Pred vsem bi morali i-meti malo več zanimanja med seboj, posebno mi, ki smo prišli zadnja leta sem. V stari domovini smo bili raznega mišljenja in smo pripadali raznim cu uštvam, sedaj pa moramo na to pozabiti, ker za nas tukaj nimajo nobenega pomena več. Naš Club bo v resnici pravi slovenski, ker bo ob enem tudi odločno katolški. Pozdrav vsem rojakom in članom cluba. Rudolf Zupane. -o-- O BOŽJI POTI, IZLETU, DOBRI PIVI IN DRUGEM V KANADI. Leask, Sask. Kakor vidim, se kanadski Slovenci dramijo ter Vaš cenjeni list dobro zalagajo z dopisi. Le tako naprej, samo glejmo, da ne preteče teden bres dopisa v K. V. V resnici farmer nima dosti časa za dopisovanje v poletnem času posebno letos ne, ker od 15. junija naprej, pa do 1. septembra je bilo vreme suho, tako da smo kar naprej delali. Zraven nam je še malo časa pVc-ostalo in tega smo porabili za kak izlet. Jeden izlet smo napravili na Mt. Carmel, kar pa sedaj ne bom opisoval, ker sta ga že Mr. in Mrs. Teran opisala v štev. 163. Žal da je burja tako neusmiljeno brila, da smo se bali, da bo odnesla Father Mohorku lepo kapelico s hriba. Zavoljo tega se nismo mogli udeležiti popoldanske Božje službe. Nekako pa smo bili odškodovani za to v župni-šču, za kar se moramo zahvaliti Slovenkam od vzhodne strani, od katerih je naša naselbina oddaljena okoli 200 milj. Že v starem kraju je bilo tako, da ob nedeljah in praznikih dopoldan Bogu v čast, popoldan pa tudi telesu v sla3t. Zategadelj je bila pot od Carmel nazaj precej zanimiva. Prvič smo se vstavili vsi fkupaj pri Knafelcovi družini za večerjo. Ko smo se tako okrepčali pa smo jo vdarili na Pod-bojevo farmo. Ta poset se je kmalu razvil v pravo staro-krajsko domačo zabavo. Leta že nisem slišal harmonike, ka- njimi. Ko smo si s trepečim sr-eom hoteli podati roke v slovo, pa pridrvi Mr. Movrin z svojim težkim avtom. Bil je težko obložen z pivom. Kje je on zvedel, da se nam mogoče godi kot onim v Cani v Galileji, no vem, to pa vem, da je nas izvrstno rešil iz nadležne situacije pa žalibog tudi slovo otežkočil. Solnce pa je med tvm tako visoko privozilo, da smo morali vzeti slovo. Vsako minuto smo se sicer oddaljevali od srečne zabave, pa misli so nas zmiraj vlekle nazaj na prijazno Podbojevo farmo. Tako mi je dolžnost, da se v imenu vseh še enkrat zahvaljujem Mrs- Podboj in Mrs. Knafelc za obilo obložene mize, Mr. Teran za izvrstno godbo in njegovemu sinu za lepe slov. plošče na gramofonu. Rudeju za fletno razposajenost vsem skupaj pa za nepričakovano dobro zabavo. Zslo nas je razveselilo, da so nam obljubil! nas posetiti v Leask. (Daljeh P. S. Say John, ko boste zopet veseli, ne pozabite povabiti estonskega fajmoštra! (Op. ured. K. V.). -o- HRVATSKA BANKA ODPRE PODRUŽNICO NA SUŠAKU. Zastopstvo Italijanske Ko-mercijalne Banke v New Yor-ku poroča, da je Otvorila Hrvatska banka, ki ima svoj stan v Zagrebu, v Margaretski ulici, štev. 4. svojo podružnico. Glavnica Hrvatske banka zna- POŠTNA HRANILNICA V JUGOSLAVIJI. (Nadaljevanje s 3. strani.) niči, pišite vedno razločno in jasno in označite vedno svoj natančni naslov. V svojih dopisih zapišite vselej številko svoje hranilne knjižice. Poštna hranilnica želi vedno vedeti, kje so nje vlagatelji, da jim lahko pošilja dopise, obvestila, potrdila in obračune. Zato sporočite takoj po dopisnici svoj novi naslov, kadar se preselite v drug kraj ali v novo stanovanje. Kako vlagajo denar naši rojaki v Severni Ameriki. Poštne nakaznice — Money orders. Iz Združenih držav Amerike in iz Kanade se denar najugodneje pošlje Poštni hranilnici v Belgrad po pošti z nakaznico — Money order. Nakaznica se dobi na vsaki ame-rikanski pošti. Ako pošljete denar po nakaznici, napišite na njo sledeči naslov: Poštanska Štedioni-ca, Beograd, Eui-ope. Razen tega napišite na nakaznico tudi svoj natančen naslov. Ko oddate denar na pošti, dobite pobotnico. Bančni čeki. Denar lahko pošljete tudi z bančnim čekom v priporočenem1 pismu. Samo pazite pri tem, da vzamete ček v popolnoma sigurni banki. Ček se mora plačati v New Yorku po naredbi Poštne hranilnice. To se angleški napiše takole: To the order of the mu naslov, na kateri naj se znesek izplača. Vložna knjižica. Kadar pošljete prvo vlogo, dobite približno čez šest tednov vložno knjižico Poštne hranilnice, kot je že omenjeno. Kadar se kasneje pošljejo vloge, je dobro, ako se pred naslovom na nakaznici napiše številka vložne knjižice. Ako ste n. pr. dobili vložno knjižico št. 128,537, napišite na nakaznico: vloga št. 128,537 Poštanska Štedionica, Beograd, Europe". Po tej številki bo Poštna hranilnica lažje našla Vašo vlogo v svojih knjigah. -o- — Pariz, Francija. — Francois Monpas si je izbral za svoj življenjski poklic, da si je nabiral žene. Njegova špecija-liteta so bile lepotice okrog 50tega leta. Imel je uspeh pri svojem "poklicu" in se je že petdesetič oženil. Ta zadnja žena pa je po naključju izve-vedela, da ni bila "prva in edina" in je podjetnega možička izročila policiji. -o- "Am. Slovenec" je tvoj prijatelj, predstavi tega svojega prijatelja svojim drugim prijateljem iri jih nagovori, da si ga naroce OTOKI, KI IZGINJAJO ALI VSTAJAJO. (Nadaljevanje z 2. strani.) Dalmaciji) polagoma višajo. Nemški profesor Wolff je pred kratkim ugotovil, da ;e omenjena nemška obala zniža vsako leto za 19 do 33 cm. Da bi ta pojav podrobneje preštudirali, so izvedli precizijsko nivelacijo na več mestih in jo bodo ponavljali od časa do časa, s čimer bodo dobili točne številke za to počasno nižanje. Toda tudi tedaj, če nam ni do točnih 'izmer v centimetrih, se lahko vsak hip prepričamo, kako vstajajo otoki iz dna morja in se drugi spet pogrezajo. Zadostuje nam površna primerjava zemljepisnih kart starejšega in novejšega datuma. Vsaka karta podaja obličje zemlje v svojem času in je tako nekakšna njegova mo-mentna fotografija. -o- Ameriška jahta v šibeniški luki V šibeniško luko je prispela te dni iz Zadra ameriška jahta "Saharet" pod vodstvom kapetana Parsonsa. Z ladjo potujejo trije ugledni Američani, ki so si ogledali vse znamenitosti Šibenika. Po dveh dnevih je ladja odplula dalje. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! FALACZEV POGREBNISKI DOM & * tb 4» 4* # 4« 4» 4» 4» 4» 4» 4? 4» 4» 4» 4» 4> 4» 4» 4> 4* 4» 4» 4» * M Naša postrežba je brezplačna, kar sr; tiče rabljenja naše mrtvašnice. — Smo na razpolago Chicagi, Ciceri, Berwyn in vsem predmestjem. — Prevažamo umrle osebe iz vseh delov mesta v našo mrtvašnico. — Cene nizke, postrežba točna. — Automobili na razpolago za vse slučaje. FRANK E. PALACZ Registrovani embalmer 4f 1916 W. 22nd St. near Lincoln^ ■4* CHICAGO, ILL. Tel. Canal 1267. Res. Rockwcll 4882 ty ^ ty «§« ty ^ ty ^ fy & q*, ša nad 20,000.000 dinarjev, in f Bank, Bel rezerva znaša 2,800,000. Skup- B ni viri pa nad 36,000.000 dinarjev. Ker je ta banka v zvezi /, svetovno znano Italijansko ko-mercijalno banko, je Hrvatska banka v stanu nuditi izvrstno postrežbo v vseh ozirih mednarodnih bančnih poslov. Potom štirih podružnic Italijanske komercijalne banke, Trust Company in New York, je olajšano poslovanje Hrvatske banke in Cehoslovaške, v vseh ozirih za trgovce in posameznike v Ameriki. NEW YORK POMNOŽI PROMETNA SREDSTVA New York, N. Y. — V načrtu so velikanske priprave za kor jo je spretno pretegoval jpovečanje omrežja mestnih že- Mr. Teran! Vse prav po staro-krajsko in te melodije so kmalu spravile staro in mlado na noge. Mr. Košak in Mrs. Teran sta se sukala kot mladina, pomagale so tudi Mrs. Knafelc in Mrs. Podboj, Miss Košak pa je posebno lahkih nog in Rude Zupane je, pa kar kozle prevračal; res izvrstna domača zabava in škoda je le, da pri tem čas tako hitro mine. Ni mi treba posebej opisovati postrežbe vsaj je Vam slovenska gostoljubnost znana, le toliko omenim, da je Mrs. Podboj hotela prekositi vse kar se je njej tudi posrečilo. Le eno mi ni šlo v glavo od kod dobijo toliko žlahtnega piva? Cel večer to nam natakali tja v pozno noč; solnce je nas drugi dan že dolgo budilo, ko smo se vsaj nazadnje vzdignili in glej, kozarci so že čakali na nas; so nas še poznali od večera. Vsaj smo se tudi kar hitro sprijaznili ž leznic. Po proračunu bo delo stalo okrog miljardo dolarjev. K dosedanjim progam se namerava pridejati okrog sto milj novega omrežja, in od tega večinoma na podzemskih železnicah. Po tem načrtu bodo vsa predmestja združena z mestom po brzih mestnih vlakih. grade, Europe. Zahtevajte, da se ček krosira (crossed check), da bo čim sigurnejši za Vas. Denar za rodbino v stari domovini. Denar lahko pošljete z nakaznico ali s krosiranim čekom. Ako pošljete denar z nakaznico, napišite na sami nakaznici naslov, na kateri naj se znesek izplača. Ako pošljete denar s čekom, sporočite v pis- fMcdc t>i l Air.Tt Ph«rtnn«l Co., Soinl I.<•".,V U. S. A. Jeweler On the Cor. 8th Str. and New York Ave., Sheboygan, Wis. toooo<>o<>o<>o<>o<)<>c><>^ Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 West 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 377-J — 4080.W. in ponoči. Zavod kvalitete m postrežbe od leta 1912. ZALOGA POHIŠTVA IN RADIJEV za gotovino ali na lahke obroke Govorimo tujezemske jezike. 2107-11 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. S hvaležnostjo za vaše dosedanje patroniziranje naznanjamo, da nameravamo povečati trgovino, da bomo mogli V2m nuditi še večjo zalogo vse vrste pohištva, da bo izbera še večja. Uvidevamo, da moderni časi potrebujejo večje izložbe, zato bomo zgradili še dodatne prostore naši trgovini. Opozarjamo pa vas, da bomo med tem spreminjanjem poslopja imeli posebne razprodaje, kar je zopet vam v korist. Blago nastavljeno po posebnih cenah. Pridite in izkoristite to priliko. lii VELIKA IZBIRA "ZOF IN STOLOV" ZA VAŠE PARLORJE. Vseh vrst, najlepše narejene. Take sestave za parlor je kot na sliki prodajamo v tej razprodaji $79.50 NAPREJ T, yyf" _ RADIO Imamo v zalogi slavne Zenith Automatic tuning, Fada in "Stewart" in "Warner". — Za gotovino ali na obroke. — Pribite, da jih slišite! POSTELJ, ki jo videte na sliki je tako-imenovana "Simons" postelja. Narejena za posebno ceno v tej razprodaji. V tej razprodaji stane postelj s "špringom", blazino in vsem samo , ■ i ; j $17.50 S Feena-mint odvajalno sredstvo ki ga žvečite kot gum". No Taste But the Mint Pri lekarnarjih 2$C XUBBY He Couldn't Drown That Way. c<>oo<>ooo<>o<>ooo<>o<>o<>o<><>o<>ooo<><>o0<>0{KKKKK>00{>00<>CK>0<>00<^0-0^ 50 PODRUŽNIC IN 5000 ČLANIC! To je naše geslo do prihodnje konvencije. Drugega ne poznamo. Ali bomo to dosegle? Seveda bomo. Kar na noge rojakinje in na delo, pa bo šlo. Ta mesec sta se priglasili že dve novi podružnici. Ena na Gilbert, Minn., druga v Euclid, Ohio, na treh drugih krajih se pa gibljejo in pripravljajo na ustanovitev. Če se^to posreči, bomo ta mesec imele kar PET NOVIH PODRUŽNIC. Pa komu ne bi to množilo korajže in dajalo pogum! Sedem mesecev je še do prihodnje konvencije. Slovenske naselbine na noge! Kje je država York, ki še nima nobene podružnice, kaj dela Kansas, kaj Wyoming, Montana? Vsepovsod biva dovolj Slovenk za vsaj eno podružnico. Medtem je pa še veliko naselbin v državi Ohio, Illinois, Wisconsin, Minnesota, Indiana, Pennsylvania, Colorado itd., kjer bi bila še lahko kaka podružnica. Na noge toraj, zavedne ameriške Slovenke, in korajžno naprej za vedno močnejšo žensko organizacijo, Slovensko Žensko Zvezo! Marie Prisland, preds. SŽZ. oddaljenimi zopet svoje središče in svoje solnce. Malo hitreje se giblje krasna zvezda Al-debaran iz ozvezdja bika, 52 kilometrov na sekudo. Druge zvezde so deloma bolj počasne Svitli Siri j hiti le z brzino 18 kilometrov na sekundo, Ark-tur in Poluks celo le 15 kilometrov, Kastor pa le en kilometer v sekundi. Zato pa je zvezda Šedir urnejša ter hiti 200 km, medtem ko mala zvezdica v Rimski cesti, ki niti imena nima in ki je niti ne vMimo prostim očesom, brzi s 400 km v sekundi. Vse te ogromne brzine pa izginejo vzpričo hitrosti plinastih zvezd, ki brze s 7000 km v sekundi. Sam Bog ve,kaka čuda pa se skrivajo onkraj mej našega doznavanja, tam, kamor ne doseže noben daljnogled, nobena učenost, nobena astronomija! Neizmernost božjega stvar-Istva, ki ga človeški razum ne New] more obseči več kot za majhen prašek! Saj vse to, kar vidimo in vemo, ni več kot kos zrna prahu iz vesoljstva. Vse, kar so astronomi izračunali, potrjuje le eno, kako skrivnostno neskončna je božja moč. -o- MAURICE TILLER, Ameriko je trajala v zadnjih letih povprečno po sedem dni. Predzadnji rekord je postavila "Mauretania," ki je porabila preko Atlantika 5 dni in 3 ure. "Bremen" je sedaj potolkla tudi ta rekord in dosegla poprečno brzino po dobrih 50 km na uro. Koliko časa bo trajalo, ko bo tudi ta rekord spadal v zgodovino? Kmalu — posebno, če se uresniči zračni promet — nam bo Amerika tako blizu, kakor bi med njo in nami ne bilo oceana. ——-o- JUBILEJ ŽARNICE. Letos 28. oktobra poteče 50 let, odkar se je vžgala prva MR. JAKSETIČ ZOPET NA POTU. Mr. A. Jaksetič, naš potovalni zastopnik nam poroča, da je ozdravel in da je zopet pridno na agitaciji na Calu-metu, Mich, kjer je pridobil že več novih naročnikov. Njegova prihodnja postojanka bo Sheboygan, Wise, in druge naselbine po Wisconsinu, kjer bo a-gitiral za naš list. Rojakom ga toplo priporočamo, da mu gredo na roko in pomagajo pridobivati naročnikov na list A-merikanski Slovenec. upravni ravnatelj parobrodne družbe French Line, ki prispe semkaj v svrho inšpekcije ura-] žarnica. Oče žarnice je Edison dov te družbe po Zed. državah in zato bodo v Ameriki s po-in Kanadi. V službo te družbe i je stopil v 1. 1907 kot uradnik v prometnem oddelku in skozi seja pravilno in polnoštevilno zastopana. Nova serija delnic bo izdana 1. oktobra t. 1. Poslužite se te prelepe prilike, dokler ste pri zdravju in sposobni iste vzdrževati. (Ogl.) Joseph Zupančich, tajnik. NAZNANILO. Chicago, 111. FARMA NA PRBB.il Za $3,800.00 lahko kupite farmo, obstoječo iz 80 akrov zemlje, ležečo ob W. S. cesti št. 10, katera bo tlakovana s cementom prihodnje leto. Na farmi je lepa hiša, hlev in vodnjak z dobro pitno vodo. 35 akrov je zorane zemlje, na o-stalih 45 akrih so pašniki in drevj-e. Poleg farme je jako 20 letno vneto delo je prispel do tako visokega mesta te svetovno znane linije. Star je šele 49 let, a je ravnatelj pri sko- je bo udeležil tudi sivi izumi- Tem potom se naznanja velik in lep golf park; zdaj pa i vsem delničarjem Slov. Stav- tudi gladijo nasip, da bodo na-ibinskega društva "Slovenski (pravili veliko jezero. Ob jeze-|Dom" v Chicagi, 111., da se bo ru bodo zgradili dosti malih i vršila letna seja v soboto zve- hiš za poletne izletnike. Ta predka naravnost cijvihzačno-! čer> dne 21 septembra t L> v Farma bo jako pripravna v po- epohalen pomen. Ze zdaj de-1 cerkveni dvorani ob 8. (osmi) Jetnem času za prodajo okrep-lajo načrte za svečanost, ki se uri zvegeri čilnih pijač in za serviranje iz- sebno hrupnimi svečanostmi' proslavili ta dogodek, ki ima za Ameriko kot deželo na- raj vsaki francoski parobrodni družbi. PODRUŽNICA ŠT. 32 S.Ž.Z., EUCLID, O. ustanovljena in sprejeta v Zvezo dne 25. avgusta 1929. Imena pristoplih članic so: Jennie Pink, Mrs.; Jennie Pink, Miss, Frances Pink, Mary Vidmar, Terezija Zde-šar, Frances Korenčič, Mary Petek, Mrs., Mary Petek, Miss, Mary Novak, Mary Gombač, Antonia Mlač, Mary Stušek, Mary Coprič, Terezija Poto-kar, Frances Kern, Julia Pau-letič, Jennie Grdina, Mary Prostor, Louise Hočijaš, Mary Muhič. Julia Gottlieb, tajnica. -o- PODRUŽNICA ŠT. 2 S.Ž.Z., CHICAGO, ILL. Redna mesečna seja naše ukrenilo glede organiziranja športnega in izobraževalnega kluba, ki bo skrbel za poduk v šivanju, kuhanju itd. Nadalje bomo tudi organizirale keglar-ski klub itd. Ne pozabite torej priti in pripeljite tudi druga dekleta. * * ' * Notice to all Members of the Slovenian Ladies Union. We are having our monthly meeting Sunday, September 22, 1929. There will be quite a discussion of organizing a Club consisting of sewing, cooking, playing bridge and bowling. Kindly be present at this meeting and try to convince your friends to become members of this organization. Meeting will take place at podružnice se bo vršila v ne-lSupreme Secretary's Office deljo, 22. septembra 1929 ob 3. uri popoldne v pisarni glavnega urada (sestri gl. tajnici), 1845. W. 22nd Street, zgoraj. Na tej Reji se bo vse potrebno (Mrs. Gottlieb), 1845 W. 22d Str feet, 2nd floor, at 3 P. M, sharp. Fraternally yours, Angeline M. Besowshek, Sec'y RAZNOTEROSTI. IZ KRALJESTVA STVARSTVA. Največja zvezdama sveta je na gori Mount Wilson. Ima največji daljnogled, kar jih je na zemlji. V zadnjem času so na tej zvezdami začeli meriti hitrost, s katero se premikajo posamezne zvezde. Posebno so študirali hitrost plinastih ozvezdij, ki so neizmerno oddaljena od'naše zemlje ter jih na nebesu ni mogoče opazovati s prostim očesom. Preiskave so dognale, da se ena teh meglic oddaljuje od zemlje s hitrostjo 3700 kilometrov na sekundo. Ker je število teh in takih meglic izredno veliko, jim astronomi niti niso dali imen, ampak jih zaznamujejo le s črkami in številkami. Meglica, ki hiti po neizmernem svetovnem prostoru s hitrostjo 3700 km na sekundo, se imenuje "U. G. C. 7619." Druga taka meglica pa Be oddaljuje od zemlje z brzino 7G30 km na sekundo. Kakor merijo zvezdoznanci, ti dve zvezdi nista skupina milijonov zvezd, ki bi radi neizmerne daljave tudi mogla biti vidna le kot meglena pega na nebesu, ampak sta to najbrže res ogromni plinasti zvezdi, prava pravcata ogromna plinasta oceana, ki s strašno brzino dirkata po vsemirju. Zadnja omenjena meglica se n. pr. premika 200-krat hitreje kakor pa naša zemlja hiti okrog solnca. Naša zemlja predirja v sekundi le 30 km; to pa je še vedno 60-krat hitreje kakor let iz puške izstreljene krogle. Teh 30 kilometrov hitrosti naše zemlje je nam Zemljanom povprečno merilo hitrosti vseh nebesnih teles. Solnce tudi ne stoji, ampak se z vsem svojim zvezdnatim spremstvom z nami vred premika ter hiti okrog svojega še večjega središča, ki ga pa ne poznamo. Ta solnčna hitrost znaša 20 kilometrov na sekundo. Solnčno ozvezdje — vse kar vidimo — gotovo ni e-dino, ampak z drugimi nepoznanimi ozvezdji tvori nov, večji sistem. Ta pa ima skupaj z drugimi neznansko velikimi in NEKOČ IN DANES. Saj niti še ni tako dolgo, odkar se je odpravil Krištof Kolumb na morje, da odkrije A-meriko. Natančno pred 437 leti, to je 3. avg. 1492. je odplul s tremi majčkenimi karavelami — brzojadrnicami: "Santa Maria", "Nina" in "Pinta" proti neznanemu cilju. Preplul je "veliko lužo", ki loči stari svet od novega, in se dne 11. oktobra, to je po dveh mesecih in osmih dneh vožnje izkrcal na otoku San "Salvador. — Te dni je pa orjaški nemški parnik "Bremen" porabil za prekooceansko vožnjo samo dobre štiri dneve in pol. S tem je ponazorjen ves, silni napredek pomorstva, da je celo "plavajoče mesto" potrebovalo za vožnjo 14-krat manj časa nego Kolumbove orehove lupine. Prvi parnik, ki se jer upal preko Atlantskega oceana, je bila "Savannah," zgrajena na kolesa, ki je 1. 1818. dospela iz Savannah v Liverpool v 26 dneh. Ko je Ressl iznašel ladijski vijak, se je pi'ekomor-ska vožnja znova 'skrajšala. Pred natančno 100 leti, to je 1. 1829. je izvajal Ressl svoje to" v Trstu. Kmalu nato, to je leta 1838, se je uvedel prvi redni parniški promet med Evropo in Ameriko z ladjo "Great Western". Ta ladja je potrebovala za vožnjo iz Bri-stola v Newyork 15 dni. Prvi orjaški oceanski parnik ki je po veličini za našimi najmodernejšimi velikani le malo zaostajal, je bil ""Great Eastern," ki so ga zgradili v letih 1852. do 1857. in je obsegal 27.400 reg. ton. Bil je opremljen z vijaki in s kolesi ter je rabil za pot čez Atlantik 11 dni. Čudna, nesrečna usoda je spremljala to ladjo od začetka do konca, tako da se z njo že nihče več ni hotel voziti. Takoj po zgradbi je nastala na parniku eksplozija, pri čemer je bilo mnogo mrtvih, med temi sam zgraditelj inž. Brunei. Na prvi vožnji v Ameriko je utonil kapitan in na drugi vožnji je parnik zadel na čer. Na tretji vožnji se je zlomilo krmilo, tako da je orjak dolgo brez brambe blodil po morju. L. 1888. so potem ladjo prodali za staro železo, ko je bila preje položila prvi prekooce-anski kabel. r Poslej so se parniki vedno bolj izpopolnjevali in Vožnja v telj. Na sestanku učenjakov, in drugih slavnih mož bo Edison za nekaj sekund lastnoročno zavrtel gumb, da bo dvorana v popolni temi. Potem se bo luč zopet vžgala. Ta trenutek ima namen poklicati ljudem v spomin, kakšne dalekosežne važnost sta električni tok in žarnica za vesoljno človeštvo. -o- Velik pridelek žrtev požara. V Crveni Crkvi blizu Bele Cerkve so se vnele na posestvu Branka Mihajloviča shrambe, v katerih je bil pridelek kakih 120 oralov zemlje. O-genj je bil najbrže podtaknjen. Gasilci iz Bele Cerkve in drugod so prihiteli na pomoč, a nisp mogli dosti rešiti, ker je veter razplamtil in razširil ogenj. Na glasovanje med drugimi letnikom s pečenimi piščeti, pride nova točka kot dodatek ,kar donaša velik dobiček. Truk pravilom, člen S, razred "E"jZa odvažanje mleka pride $100.00 delnica, kakor tudi,vsak dan. Farma je blizu šole volitev 4 nadzornikov za pri- in 6 milj oddaljena od Neils-hodnja tri leta. Jville, glavnega mesta Clark Ker bo ta letna seja zelo County. Na prodaj je za nizko važnega pomena za vsakega ceno, ker potrebujejo denar delničarja(ko), je neobhodno za izboljšanje parka. Kogar potrebno, da se iste udeležite/veseli kupiti to lepo ležečo in Ako Vam je pa nemogoče priti Rodovitno farmo, naj takoj pi-na sejo, pa oddajte svojo gla- še na spodajšnji naslov, in po-sovnico (Proxy) enemu izmed ve čas, kdaj si jo pride ogledat, nadzornikov ali pa spodaj pod- Naslov Ignac Cesnik, Willard, pisanemu, to pa zato, da bode Wis., Clark County. (2886) NASLOVI poslaništva in konzularnih jugoslovanskih uradov v Ameriki. — Legation of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes,"4520 Sixteenth St., Washington, D. C. — Consulate General of the S.H.S., 840 North Michigan avenue, Chicago, Illinois. — Consulate General of the S.H.S., 1819 Broadway, New York, N. Y. — Consulate of the S. H. S., 2413 Russ Bldg., San Francisco, Calif. — Emigration Commissioner of the S. H. S., 1819 Broadway, New York, N. Y. — Consulate General of the S.H.S., Keefer Building, Montreal, Quebec, Canada. — Consulat General du Royaume des Serbes, Croates et Slovens, Victoria 1453, Buenos Aires, Republica Argentina. V NAJEM stanovanje, svetlo in zračno, 4 sobe, kopalnica, na novo preslikano; nizka najemnina. Vprašajte najemnika na 2. nadstropju na 1903 W. 23rd Street, Chicago.—Tel. Gracelar.d 0962. (2883) Brezplačno nadušljevim in trpečim na Hay Fever Prosta preizkušnja metode, ki jo lahko uporablja vsakdo brez vsake neudobnosti ali izgube časa. Ako trpite na strašnih napadih naduhe ali Hay Fever; če vas duši, kakor bi imel biti vsak vaš dihljaj zadnji v življenju, ne zamudite prilike, da bi ne pisali na Frontier Astma Co. za prosto preizkušnjo čudovite metode. Brez ozira na to, kje živite, in ali verjamete v zdravila ali ne, pošljite po to preizkušnjo. Ako že trpite celo svoje življenje in ste že vse poizkusili in že nad vsem obupali, pošljite po to brezplačno poizkušnjo. Samo odpošljite Spodnji kupon, in storite to še danes. FREE TRIAL COUPON. Frontier Asthma Co., 3264 H Frontier Bldg.. 462 Niagara St., Buffalo, N. Y. Send free trial of your method to: KRALJEVINE SRBOV, HRVATOV m SLOVENCEV sprejema hranilne vloge z 6% obresti ZA VLOGE JAMČI DRŽAVA. Denar se pošilja z poštno nakaznico "money order". Ravno tako se more po pošti poslati denar tudi svoji rodbini v stari kraj. Dolarji se zamenjajo po uradnem borznem tečaju brez kakoršnega koli odbitka. Zahtevajte brezplačna navodila! POŠTANSKA ŠTEDIONICA, BEOGRAD, EUROPA. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefoni ROOSEVELT 8221. Louis Stritar 2018 W. 21« Place, Chicago, IU. VOZNI RED PARNIKOV Za one, ki so v teku prihodnjih par mesecev namenjeni v stari kraj, navajamo tu odhod najboljših parnikov iz New Yorka: 25. sept. Mauretania — Cherbourg 26. " Leviathan — Cherbourg 27. " He de France — Havre '(jesensko skupno potovanje) 28. " Vulcania — Trst 28. " Berlin — Bremen 2. okt„ Aquitania — Cherbourg 4. " Paris — Havre 4. " Majestic — Cherbourg 4. " Bremen — Bremen 5. " St. Louis — Hamburg 9. " Berengaria — Cherbourg 12. " Olympic — Cherbourg 16. " Saturnia — Trst 18. " lie de France — Havre 19. " Deutschland — Hamburg 25. " Paris — Havre 25. " Bremen — Bremen 26. " Milwaukee — Hamburg 26. " Majetsic — Cherbourg 31. " Muenchen — Eremen Za vsa nadaljna pojasnila glede cen kart. potnih listov in drugih zadev se obrnite na J? (Prej — ZARAJŠEK & ČESARK) 622 Ninth Ave., cor. 44th St., New York, N. Y. Naznanilo in zahvala. Potrtega in tužnega srca naznanjam vsem prijateljem in znancem, da je nemila smrt pretrgala nit življenja moji dragi soprogi in materi Poloni Šuštar (ROJ. ŠKARJA) Rojena je bila dne 27. decembra 1880 v Senožetih, podom^če Mikočcva), fara sv. Helena, okraj Kranj, Gorenjsko. V Ameriki je bila 29 let, sedaj blizo Hibinga, Minn, na farmi, kjer zapušča mene, žalujočega soproga in enega sina. Rannjka je bila bolj slabega zdravja približno dve Iti. 1. septembra ob 11. iiri dopoldan, ji je pa slabo prišlo pri štedilniku in se takoj zgrudila, nakar so jo navzoči prenesli na posteljo in ob 5. uri istega dne, ne da bi se kaj zavedla, je izdihnila svojo blago dušo. Moja iskrena dolžnost je, da se na tem mestu toplo zahvalim vsem mojim prijateljem. znancem in sorodnikom, ki so jo prišli kropit na mrtvaškem odru. Iskrena hvala vsem onim, ki so jo spremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala družini Brklašič, Jemc, Skoren-šelc, Garantini in Ribič. Posebna hvala vsem onim ki so daroya-li vcnce in za sv. maše. Ako se je kako ime pomotoma izpustilo, prosim oprostite mi ker je človek v takem slučaju ves iz sebe. Ti pa, draga soproga in mati, ki si nas zapustila in šla v večnost, počivaj mirno v ameriški zemlji! Žalujoči ostali: MARTIN ŠUŠTER, soprog, in MARTIN ŠUŠTER, sin. llibing, Minn., 13. septembra 1929. /jI DNI NA OCEANU v ali iz ♦JIJGTOLAV1JE na Cherbourg ali Bremen s največjimi in najhitrejšima nemškima parobrodama bremen europa SAMO 7 DNI DO JUGOSLAVIJE Znižane cene v tretjem razredu tja in nazaj. — Priročna in ugodna železniška zveza z vsemi deli Evrope. Redna tedenska plovba z drugimi priljubljenimi Lloydovimi s parniki. Za povratne izkaze in za druga pojasnila se posvetujte s svojim lokalnim zastopnikom ali 130 W. Randolph St., Chicago Ml izterjavamo račune tvrdk, posameznikov in kor-poracij ter imamo pri tem pred očmi, da izvršimo opravilo v obojestransko korist. Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Podružnice: HECLA ST. LAURIUM, SIXTH ST. RED JACKET Premoženje čez $5,000,000. tgmnin H ' I K H ilUH!! • il 1BHIII11HB1I1!! I^B I! E! I i^H UM IBtf IIIItMIUII E^H li II I^H 1IIHSBIJ11IBB illll^B III EilBllIilflHnmHiimi^HI^HiniiHBIilllHBflin^BIiill^Bi (in^Bl.! sčBSil! IME i I Mk SIR H. RIDER HAGGARD: KLEOPATftA Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. * * 5WH "Oj, Antonij, moj ljubi, moj mož, moj | bog!" je ječala. "Kruti Antonij, imaš res srce, da umrješ in prepustiš mene moji samotni sramoti? Hitro ti bom sledila v grob. Antonij, zbudi se! Zbudi se!" Vzdignil je glavo in zavpil, naj mu dajo vina. Podal sem' mu ga, potem ko sem primešal nekoliko pijače, ki mu je mogla olajšati bolečine, ki so bile velike. Ko je izpil vino, je velel Kleopatri, da naj sede poleg njega in se ga oklene z rokami. In ona je storila kakor je želel. Tedaj je Antonij zopet postal mož; pozabil je na svojo bednost in bolečine in ji dajal nasvete glede njene varnosti; ona ga pa ni hotela poslušati. "Ura je kratka," je rekla; "govoriva o najini veliki ljubezni, ki je bila tako dolga in utegne še trajati preko groba. Ali se spominjaš onega časa, ko si me prvikrat objel in rekel: Draga! Oj, srečni čas! Da sem tisti čas doživela, je bilo vredno živeti — dasi je ta konec tako žalosten!" "Da, kraljica, dobro se spominjam, dasi je izza tiste ure sreča zbežala od mene — ki sem se izgubil v globini svoje ljubezni do te- ■ be, kraljica. Dobro mi je v spominu!" je za-hropel. "Potem si v tisti razuzdani igri pila biser in tedaj je tisti tvoj zvezdoznanec o-znanil to-le uro. — Uro, ko pride prokletstvo Menkaure. Vse poznejše dni mi te besede niso šle iz glave, venomer so me strašile in še sedaj, v poslednjih mojih trenutkih, mi zvene v ušesih." "Tisti človek je že zdavnaj umrl, dragi," mu je šepnila. "Ako ie mrtev, potem sem blizu njega. Kaj je hotel reči?" "Mrtev je, prokleti človek! Nobene besede več o njem! Oj, obrni se in me poljubi, zakaj obraz ti bledi. Konec se bliža!" Poljubil jo je na ustnice in čebljala sta si prijazne besede kakor novoporočenca. Čudno in strašno ju je bilo videti, dasi mi je bilo srce ljubosumno. Zdajci sem videl, da se mu je na obrazu prikazala smrt. Glava mu je padla nazaj. "Zdravstvuj, kraljica, zdravštvuj! — Umiram !" Kleopatra se je vzdignila pokonci, mu pogledala v bledi obraz, nato pa je zavpila, se zgrudila vznak in omedlela. Toda Antonij je še živel, dasi ni mogel več govoriti. Tedaj sem se mu približal in se klečeč delal, kakor da bi mu stregel. Pri tem pa sem mu zašepetal na uho: "Antonij," sem zašepetal, "Kleopatra je bila moja ljuba, preden je prešla od mene k tebi. Harmakis sem, tisti zvezdoznanec, ki je v Tarzu stal za tvojim' ležiščem. In jaz sem bil glavni povzročitelj tvojega pogubljenja! Umri, Antonij! Prokletstvo Menkaure je padlo!" Vzdignil se je in mi strmel v obraz. Govoriti ni mogel, pač pa je pokazal name. Še enkrat je zaječal, nato pa je njegova duša odletela. Tako sem dosegel maščevanje nad Rimljanom Antonijem, ki je izgubil svet. Nato smo pripravili Kleopatro zopet do zavesti; ni me še bila volja, da bi pripustil, da bi umrla. S Cezarjevim dovoljenjem sva z Atuo vzela Antonijevo truplo in sva ga dala kar najboljše balzamirati po naši egipčanski šegi in mu pokriti obraz z zlato krinko, popol- noma priličeno Antonijevim potezam. Napisal sem mu tudi na prsi ime in naslove, naslikal na notranji pokrov njegovo ime in ime njegovega očeta ter načrtal podobo božanske Nute, ki ga oklepa s svojimi kreljuti. Nato ga je Kleopatra položila z velikim sijajem in velikolepjem v rakev, ki so jo bili pripravili in položili v sarkofag iz alabastra. Ta sarkofag je bil pa tako velik, da je bilo v njem še za eno rakev prostora; Kleopatra je namreč hotela po smrti ležati ob Antonije- vi strani. Potem se je sledeče prigodilo: Nekoliko malo časa pozneje sem izvedel važne novice od nekega Kornelija Dolabele, rimskega plemiča, ki je stregel Cezarju; ganila ga je lepota, ki je osvojila vsakogar, ki jo je bil videl, in je imel usmiljenje do Kleopatrine žalosti. Naročil mi je, da naj jo obvestim — ker sem bil njen zdravnik, sem lahko hodil v grobnico, kjer je bivala, in iz nje — da jo bodo v treh dneh poslali v Rim, da bo stopala v zmagoslavnem sprevodu Cezarja, in ž njo njeni otroci razen Cezarijona, katerega je bil Oktavijan že umoril. Zaradi tega sem se podal v grobnico in jo našel sedečo — sedaj je namreč venomer sedela; bila je kakor napol mrtva in je srepo strmela v okrvavljeno oblačilo, s katerim je brisala Antoniju rane. Neprestano je upirala oči v to oblačilo. "Glej, kako slabi že postajajo, Olimp", je rekla, vzdignila žalostni obraz in pokazala na rdečkaste madeže, "on pa je šele komaj umrl! Ej, hvaležnost ne bi mogla hitrejše gi-niti. Kaj prinašaš novega? Zle novice so zapisane v tistih tvojih temnih očeh, ki me vedno spominjajo na nekaj, kar mi še vedno vstaja iz spomina." "Vest je slaba, kraljica," sem' ji odgovoril. "Izvedel sem od Dolabele, ki jo ima naravnost iz ust Cezarjevega tajnika. Cezar hoče tretji dan od danes poslati tebe in kraljeviča Pto-lemeja in Aleksandra in kraljičino Kleopatro v Rim, da bo rimska sodrga pasla zijala na vas in da vas bodo v zmagoslavnem sprevodu peljali na oni Kapital, kjer si prisegla, da postaviš svoj prestol." "Nikdar! Nikdar!" je zavpila in planila pokonci. "Nikdar ne bom vklenjena v verige stopala v zmagoslavnem Cezarjevem sprevodu! Kaj mi je storiti? Karmion, povej mi, kaj morem1 storiti?" In Karmion je vstala, stopila .pred njo in jo gledala skozi dolge trepalnice povešenih oči. "Gospa, ti lahko umrješ," je rekla mirno. "Da, zares, na to sem bila pozabila. Umr-jem lahko. Olimp, ali imaš pijačo?" "Ne; ako pa kraljica želi, bo do jutri zjutraj pripravljena — pijača", ki bo delovala tako hitro in močno, da ne bodo niti sami bogovi mogli onega zadržati od spanja, ki jo pije."' "Daj, pripravi jo, ti mojster smrti!" Priklonil sem se in odšel, in vso tisto noč sva delala z Atuo in pripravljala smrtno pijačo. Naposled je bila gotova in Atua jo je zlila v kristalno steklenico in jo držala proti svetlobi ognja; pijača je bila čista kot najčistejša voda. (Dalje prihodnjič.) Naročajte najstarejši slovenski list v Ani«r»lci "Ameri-knnski Slovenec!" TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC DOBRO delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nas t Pišite nam po cene predno oddate naročilo drugam! AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. je upanje, da pride v Ju-premotril tudi —vodstvo? Vs.-1 R0Slaviji celo do konkordata kaže, damora za tem "vod-,m,jd katoliško cerkvijo in vlado, kar bi vsekako imelo zelo ugodne posledice tudi za notranji mir, ki je radi politike Jugoslaviji predvsem potreben. Pod vodstvom nadškofa Bauerja se je tudi na Hrvaškem začelo bolj sistematično delati, in razmerje med katoliško in pravoslavno cerkvijo se je ugodno pojavilo, ko sta obe cerkvi skupno nastopili pred kraljem proti novemu šolskemu zakonu. 1849 WEST 22nd STREET CHICAGO. ILL. stvom" nekaj tičati. * * * Pet dni dela. Avtomobil. Zadovoljnost? He, he. Vse izgleda, da pridemo do tega, da se bo delalo le pet dni v tednu. Nihče ne more imeti ničesar proti temu, niti ne, da se delovne ure še pri teh dneh skrčijo. Pri nas pride že zdai na pet oseb en avtomobil. Lahko se število avtov še pomnoži, in zopet bo le prav, ako se. Pri vsem tem pa je treba neke zadovoljnosti, kakor pravi to tudi rajni V. Berger, ker brez zadovoljnosti niti milijon ne pomaga dosti. O zadevi, kako naj bi bilo in kako morda celo bo, se lepo da pisati in pri či-tanju se nabere dosti slin in upi se dvigajo kar do neba. Pri pisanju in čitanju se zado- — Cleveland, O. — To mesto mora biti v resnici "One-horse-town", dasi je veliko. V nedeljo je namreč policija a-retirala nekega mladeniča, ker je prehitro vozil — s konjem. Pač nenavadno in se čudno sliši v današnjih časih.