Št. 80. Trst, v petek 21. marca 1913. Tečaj XXXVIII, IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične SteT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih fcobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele 6ter. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S st. mm. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nidaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu. ePINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „ V edinosti je moč NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 0 K ; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Varoonlna na nad«lj»ko tzdanj* „F.DIJSOSTI ' stan«: ra oalo lato Kron 5'30, za pol lata Kron 3 00. Vsi dopiai naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- van& pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vra6aJo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni d») Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lasinik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost", vpisana zadrnga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoJtno-hranllnKnl ra?un Jtev. 841-652. TELEFON It. 11-57. Avstrijsko-trnogorski konflikt. Avstrija zahteva strogo zadoščenje. DUNAJ 20. (Izv.) Konflikt med Avstrijo in Črnogoro se je poostril In situacija je danes taka, da bi se skoraj moglo resno govoriti o avstrijsko črnogorski krizi In o grozeč h komplikacijah med obema državama, da ne bi bile te besede z ozlrom na razmere med obema državama, nekoliko de-placlrane. Avstrija je dala po zastopniku svojega poslanika Glessla, generalnemu konzulu Weinzettlu Intervenirati na Cetlnju in zahtevati-. 1) Črnagora naj privoli v odhod vsega civilnega prebivalstva iz Skadra. 2) Črnagora naj pojasni umor katoll' liškega župnika Paliča v okolici Djakovlce. 3) Črnagora naj razjasni vesti, ki zatrjujejo, da črnogorska vlada nasilno konvertira katoliške in muslimanske Arnavte In jih slll v pristop k pravoslavju, grozeč jim z ultimatom: Ali pravoslavje ali smrt! Konečno bo jutri voditelj avstrijskega poslaništva Izvršil novo demaršo glede dozdevnega zločinskega kršenja mednarodnega prava s tem, da so Črnogorci v medovanski lukl zadržali avstrijski oziroma ogrski par-nik HSkodralast „Ungaro-Croatem in ga silili k raznim, nevtralnim parnlkom nepristojnim delom. Dunajsko nemško časopisje silno kriči in napada Črnogoro. Objavlja kar cele romane o ubojstvih nad katoliškimi Arnavti v novocsvojenem ozemlju. U;uor katoliškega župnika Palići v Dlako ?ici pripisujejo listi srbskim oziroma črnogorskim vojakom in pripovedujejo, da je dala črnogorska vlada katoliškim ia muslimanskim Arnavtom ultimatum, v katerem zahteva pod smrtno kaznijo, da do pretekle nedelje pristopijo k pravoslavju. 400 katoličanov se fe baje že jokaje in v obupu uklonilo tef zahtevi, 16 vasi še ni odgovorilo na poziv. Avstrija kot zaščitnica katoliških Arnavtov, da mora z oboroženo silo poseči vmes. Ravnotako je z afero parnika „Skodra". Jasno |e, da nemško časopisje stvar nalašč natezuje in pretirava, da^se je poslužuje za agitačno sredstvo proti Črnigori. Glavni namen cele akcije, to je več kot jasno, je, zadržati zavzetje Skadra in tako omogočiti, da bi vendarle obveljalo avstrlj sko stališče, da mora Skader pripasti Albaniji Da si je avstrijska diplomacija v svesti, kako nevarno vlogo Igra za prestiž, ugled in bodočnost nadaljnlh dobrih odno-šajev monarhije z balkanskimi državami, priča najbolj dejstvo, da skuša pridobiti tudi italijansko diplomacijo, da bi se pridružila avstrijski dlplomatičnl akelii. V podučenih krogih si zatrjuje, da je jako dvomljivo, če se bo Črnagora uklonila avstrijskim zahtevam. Čisto mogoče je, da bo glede prvih treh točk kratkemalo odgovorila, da spadajo te zadeve samo v njeno državno kompetenco, vsled česar ne dovoljuje, da bi se vmešavala v te stvari kaka druga država. Silno zanimivo je, kako stališče bo zavzela napram najnovejši akciji avstrijske diplomacije, Rusija. Za enkrat je situacija jako kritična. Vsi dunajski listi, ki so prinesli poročila o avstrijskih pripravah proti Črnigori, so bili danes konfiscirani. Avstrijsko Italijanski diplomaciji bo treba silno hiteti, če bo hotela doseči svoj pravi namen, kajti že prihajajo in to zelo utemeljene vesti, da za Skader ni več rešitve In da je pričakovati njegov padec v najkrajšem času. Po padcu Skadra bo namreč akcija brez pomena. DUNAJ 20. (Izv.) Kakor poreča „Reichs-post", bo avstrijski poslanik na Cetinju radi kršitve mednarodnega prava cd strani Crno-gore energično interveniral pri črnogorski vladi. Ni izključeno, da pride do pomorske demonstracije. Merodajni krogi računajo z vsemi možnostmi in zahtevajo prost odhod za vse civiliste v Skadru, prenehanje pošiljanja pomožnih čet v Albanijo in strogo zadoščenje radi ustavitve parnika „Skcdra". DUNAJ 20. (Kor.) Cesar je sprejel danes zunanjega min. gr. Berhtolda v posebni avdijenci. Avdijecci pripisujejo v iLformiranih krogih velik pomen, ker se je najbrže razpravljalo o predstoječih korakih avstrijske vlade na Cetinju in vseh potrebnih odredbah. Takoj po avdijenci ie Berchtold obiskal italijanskega veleposlanika vojvodo Avarna in je ž njim dolgo Časa konferiral o eventualni skupni avstrijsko-ltalijanski akciji. DUNAJ 20. (Kor.) nFremdenblattm poroča: Avstrijsko-ogrski poslanik na Cetinju, pl. Glers, je že dobil nalog, da Intervenira pri črnogorski vladi radi slučaja pri Djakovu In bombardiranja Skadra. Aventure parnika „Skrodra". BUDIMPEŠTA 20. (Kor.) Ogrski ko-respondenči urad prinaša sledeče avtentično poročilo o dogodku parnika .Skodra" Un-garo-Croate v Iuki Medo vi: Parnik je dospel v luko Medovo pod poveljstvom kapitana Blažiča, da izkrca svoje blago: A pristaniški kapitan In po-peljnik posadke v Medovi sta izkrcanje blaga prepovedala Id Blažiću zaukazala, da odpluje pred luko in pripelje nato v Medovo srbske vojake, ki so čakali pred luko na sedmih grških parnikih. Blaž'ć se je braniti to storiti, češ da nima za to dovoljenja od ravnateljstva »Ungaro - Croate". Pristaniški kapitan je nato Blažiča ogroževal in ga hotel prisiliti, da ugodi njegovi želji, ker se je bližaia turška križarka „Hamidie", ki |e konečno tudi pričela obstrel(evati grške parnike in mesto. Parnik „Skodra" je ostal pri tej priliki nepoškodovan. Ko je „Hamldie" odšla, je pristaniški kapitan pozval Blažiča, naj reši v vodo padle srbske vojake. BlaŽič se je Izgovarjal, da bi bilo rešilno delo zelo nevarno in je zato odklonil zahtevo. Nato je prišel poveljnik medovanske posadke in izjavil Blažiću, da postreli vse, če ne ugode želji. Ia res je kmalu prišel neki črnogorski orožnik in s samokresom v roki pozval strojnika, naj pripravi ladjo v polni par. Predno je ladja odpotovala, je moral BJažić podpisati neko v srbskem jeziku pisano izjavo, da se mu v Medovi ni zgodila nobena krivica. BUDIMPEŠTA 20. (Izv.) Naznanilo kapitana parnika „Skodra* na reško pomorsko oblast, je vzbudilo velikansko konsternacijo. Guverner Wickenburg je osebno prevzel vodstvo preiskave. Zaslišano je bilo vse moštvo. Du iajski zunanji urad je zahteval, da se mu dopošljejo vsi tozadevni akti in res |e že včeraj odšel na Dunaj poseben kuriv z vsem materijalom. Zatrjuje se, da avstrijski poslanik na Cetinju danes še ni interveniral radi zgodi jutri. rati proti Bolgarski, a oblasti so vse demonstracije s silo preprečile. V Solunu je vse mirno. SOLUN 20. (Izv.) Mesto je popolnoma mirno, vendar pa kl|ub temu patruljirajo po ulicah močni oddelki žandarmeri(e. Promet je popolnoma zastal. Vsled oficijalnega sporočila, da je morilec Grk, ne pa kot se |e prvotno domnevalo, Bolgar oziroma Žid, je upravičeno upati, da poneha|o nevarni pojavi sovražnosti proti Bolgarom, Židom in Turkom. Žalovanje na avstrijskem dvoru. DUNAJ 20. (Kor.) Cesar je odredil 16-dnevno dvorno žalovanje za grškim kraljem. .Skodre", pač pa se to Skader pred padcem. SARAJEVO 20. (Izv.) Iz Cetinja se poroča, da so srbski težki oblegovalni topovi pred par dnevi pričeli z vso silo obstreljevati skadersko trdnjavo. Posledice srbskega bombardiranja so strašne. Velik „del mesta je v ognju. 80.000 Srbov in Črnogorcev se pripravlja na generalni naskok. Dmor krnilo Jurilo. jtforilec Aleksander Schinas. ATENE 20. (Izv.) Dosedanje poizvedbe o atentatorju Aleksandru Schinasu so dognale, da Je morilec degeneriran čiovek, zavržen od svoje rodbine in velik nevrastenik. Svoječasno je študiral medicino na atenskem vseučilišču. Bil je navdušen socijalist in je vedno oznanjal, da pride kmalu do popolne enakosti med človeštvom. Živel ie v veliki bedi. Pred dvema letoma se je hotel obrniti do kralja s prošnjo za denarno podporo, a kraljev adjutant ga je surovo zavrnil, kar ga ie Še sedaj žalostilo. Zakaj Je pravzaprav kralja umoril, noče podati nobene izpovedi. Izjavlja, da Je bil prepričan, da se mu bliža smrt, vsled česar je hotel drago plačati svoje življenje. V žepu je imel svoj životopis in pristavljeno opazko, naj se objavi. Oni žurnalisti, ki tega ne bi hoteli steriti, naj bodo prekleti. Naglaša, da nima nobenih sokrivcev. Prihod novega kralja v Atene. ATENE 20. (Kor.) Kralj Konstantin |e dospel danes ob 8 zjutraj semkaj z avtomobilom. Kljub temu, da Je občinstvo zvedelo o prihodu Šele o polnoči, se Je zbrala velikanska množica ljudstva, ki Je novega kralja spoštljivo sprejela. Kralja je pri prihodu sprejel ves kabinet. Demonstracije v Atenah proti Bolgarom. ATENE 20. (Izv.) Istočasno, ko je došla semkaj vest o umoru kralja furija, se je razširiia tudi govorica, da je morilec Bolgar. V trenutku se je zbrala po ulicah velikanska množica ljudstva, ki Je hoteta udreti pred bolgarsko poslaništvo in tamkaj demonstri- BALKANSKA UOJNfl. Nova demarša velevlasti. BELGRAD 20. (Izv.) Listi poročajo, da bodo velesile podale jutri balkanskim vladam novo demaršo, v kateri jih bodo obvestile o pogojih, pod katerim bi bile pripravljene sprejeti posredovanje. Glavna zahteva velevlasti bo, kakor se splošno domneva ta, da morata obe vojskujoči se stranki takoj ustaviti sovražnosti. Velesile bodo nato takoj napravile svo] korak tudi pri Turčiji in zahtevale modifikacijo njenih mirovnih propozicij. Boji pri Čataldži. SOFIJA 20. (Kor.) Uradno se poroča: Včeraj je prodirala proti levemu krilu neka turška divizija z artilerijo, a se je morala z velikimi izgubami umakniti. Neka druga turška divizija se je približala na 400 korakov bolgarskemu centrumu. Bolgari so napravili protinapad in pognali Turke v beg. Turki so pustili na bojišču 500 mrtvih in ranjenih. Proti večeru fe poskusilo 6 turških bataljonov napasti levo bolgarsko krilo, a načrt se je popolnoma ponesrečil. Vsled občutnega Kvišku srca in na delo! Dan 19. marca 1897 je bil za nas tržaške Slovence dan neizmerne, splošne narodne žalosti. Prejšnji dan, 18. marca, je bil za tržaške Slovence dan velikega boja In dan — poraza, ki Je tako silno zadel naše ljudstvo, da so srca krvavela v ljuti boli, a mnoga tudi obupavala. Spomin na dogodke onega večera, dne 18 marca, nas pretresa še danes v vsem našem čutstvovanju. Po ulicah so divjale orgije divjaškega sovraštva, razlegal se Je divji krik tisočere podivjane mase, sfanati-zirane od naših zmage pijanih političnih in narodnih sovražnikov. Nikdar poprej Še ni bilo tako zasramovano in preklinjano slovensko ime, kakor onega večera. In tisti krik, tisti transparenti po hišah, ki so zmago pijano napovedovali naš konec, našo pogubo, našo smrt — kako so rezali v srca, žgali v globine druš naših meščanov in okoličanov, ki se |Ih je onega usodnega večera zbralo na tisoče v mestu, Jn ki so morali potem po aznih lokalih iskati zavetja pred furijami do vrenja razpaljanega narodnega bestijalizma. Še danes nam stopajo živo pred oči z vso svojo pretresljivostjo prizori, ki smo jim bili priče po lokalih, kjer so se našiaci skrivali pred divjanjem dvati-sočletne — kulture ! Starci so plakali kakor mala deca, možje si ruvali lase v svoji žalosti, a bilo je celo slučajev, ko so naši okoličani v svojem obupu bili z glavami ob mize. Bilo Je strašno, pretresljivo — nepozabno. Tudi nasprotniku, ako ima le duše in srca v sebi in pa nekoliko — človeške kulture, morali so imponirati ti pojavi neizmerne ljubavi do stvari svojega naroda in te splošne žalosti v zvesti slovenski duši vspričo narodne nesreče. In potem tisti dogodki, tisti elementarni izbruhi žalosti, Jeze in ogorčenja po okolici, ki so prinesli neizmerne nesreče nad toliko družin I Teorija o psihologiji mase se je uveljavila na strahovit način. Celo najtreznije in naj-razsodneje med našimi ljudmi je potegnila za seooj narodna žalost in |eza, ki si je dala poraza, katerega je doživel sovražnik" na levem krilu, ni podvzel | dugka "načinom, kfnibVv skladu"zmitviml, včeraj nobenih operacij. ; brezčutnimi črkami kazenskega zakona, ki i c_jj . . I vidi in sodi le čin sam in se ne meni za Lastnoročno pisano talija Ferdinanda J psiho duge> za nagibe v nJe|> ki 80 prov_ — carju. PETROGRAD 20. (Izv.) General Radko Dimitrijev, Je izročil carju lastnoročno pjsmo kralja Ferdinanda. Kar se tiče političnega položaja, Je general izjavil, da je edino Turčija kriva, da se pričetek mirovnih pogajanj zavlačuje. Med balkanskimi zavezniki je sicer v resnici prišlo do malih nespora-zumljenj, a zveza sama je trdna in neomajna. Dr. Danev odpotoval v Petrograd. SOFIJA 20. (Kor.) Dr. Danev je danes odpotoval v Petrograd. General Putnik v avdijenci pri kralju. zročili čin. Ječe so se polnile z najboljšimi našimi ljudmi, najvrednejši med našimi okoličani so prišli na zatožno kiop, obtoženi zločina, in sodišče je izrekalo drakonične obsodbe. C.la vrsta družin se Je topila v žalosti ia s !zah in mnogo n|lh celo tudi v bedi in pomanjkanju, tako, da so bili navezani na Javno usmiljenje, na dobroto srca svojih so-rojakov. A kateri Je bil pravi motiv, ki je izzval te ža'ostne dogodke ? Ni bil toliko v dejstvu varnem, da sta nam prevara in zločinsko nasiij^ ugrabila našo staro politično posest, naše parlamentarno zastopstvo, ne toliko v padcu Nabergo|a samem, ampak v dejstvu, BELGRAD 20. (Kor.) Vojvoda Putnik, se Je naša Javnost udala sugestiji divjaki J- bil včeraj dolgo časa pri kralju v avlške£a sovražnikovega krika, tistih „Amea« dijenci, se je danes vrnil v SkoplJe. na transparentih, da ta naš poraz pomen|a __zaključek borbe — da ta padec pomenja definitivni padec tržaškega Slovenstva. Ne tajimo, da je onega usodnega dne, j pod fmpresijo lumparije, ki se je bila dogo-; dila od strani sovražnikov ob tihi sopomoči državnih organov, tudi na našem vodstvu nes v avdijenci « ^u,«««^, v zavladala najhuja depresija — da smo bili BRZOJAVNE VESTI. Knez Schwarzenberg v avdijenci. DUNAJ 20. (Izv.) Cesar Je sprejel da r Schwarzenberga. V koasternirani vsi! Klonili smo duhom. Toda J. n,eg°? !e za hip. Ze dne 21. marca 1897. smo avdijenca v zvezi s češko-nemškimi spravni- / tpm llsfl1 ? Kvilku „ra , Te5ek mi pogajanji. Odlikovanja. DUNAJ 20. (Izv.) Cesar je odlikoval Se bomo slavili zmage> ako bomo več Pfeatellev in vseučiliških profesorjev s V2traJa„ in ra0{|,0 se on, raislJ| da častno odliko za znanost in umetnost. Med o pisali v tem listu: „Kvišku srca! Težek udarec nas ie zadel, aH ni vzroka, da bi ; obupavali. Nezasluženi in nezakri?l|eni poraz na! nam daja poguma za bedoče napore. Še odlikovanimi ie tudi znani Peter Rosegger. nemški pisatelj Amerika in kitajsko posojilo. dan 18. marca 1897. pomenja za nas narodno smrt. Ne, ta dan pomenja začetek noveg a krep keJšeg a narodnega živl|enja med nami!" xii7\\r vndlt o/i g\r \ * iii. u x Tako smo klicali rojakom v tolažbo J*™-™RK 20. (Kor.) Ameriška ban6- fa V5p0d5u,0 dne 2!. raa ca 1S97. In bjll na skupina ki Je udeležena pri pogajanjih smo h'va|a B , _ dobri ki glede^kitajskega posojila, je poda a izjavo, N&ge prcroČ3cstvo gse ,e |elo uresničevati da popolnoma odstopi od nadaljnlh poga- _ Ž(T z d n e m n a § e g a poraza. Janj. Začelo se je res novo življenje, novo delo; Amerika pripozna kitajsko republiko, j pr^le so nove zmage, tako velike po svoji NEW-YORK 20 (Izv) Avtoritativno se {^Tra^elo Skrito -'^smoJnlluHted^ razglaša, da bo novi predsednik Unije, Wil- £ £ v večan|u na5 Ied zraage 'v biik K t j k cflclfalno PriznaI re" širjenju našega socijalnega življenja, v mno- Kolera na Mongolskem. ženju naše gospodarske moči, v naraščajoči samozavesti, kakor naravni posledici vsemu temu napredku — in končno v vspehu, PETROGRAD 20. (Kor.) Petrograjski ki se v njem zrcali vsa veličina naše resu-brzojavnl urad poroča: V Sofrintu pri Samp- rekcije po nesreči leta 1897.: v vspehu šagusu na Mongolskem se je pojavila ko- zadnjega ljudskega štetja, ki je evidentno, Ieri podobna epidemija. Dosegaj je umrlo nepobitno dokazalo naše število in naše za to boleznijo že 30 oseb. domovinsko pravo na tem ozemlju. __i Zločin nasprotnikov nam Je bil v bla- ' goslov. Nas povzdiga danes zavest, da pra- Stran II. „EDINOST" St. SO. V Trstn, dne 21. marca 1913, vica živi večno, a nasprotniki občutijo danes, da maščujoča Nemeza bdi in izvršuje svoje delo. Danes si noben sovražnik ne upa več potajevati naie ekzisteace, s „ščavi" nas nazivlje le še kak norec, in soben trans-pareat nam ne kriči več: Amen 1 Danes smo tudi od sovražnikov pri-poznani kakor vojujoča stranka. Ti sadovi so dokazom o vspešnosti naših stremljenj in naših naporov od t. 1897. sem. In v vspodbudo naj so nam za bo doče delo, ker nam dokazujejo, da izgubljeni bomo le tedaj, če bi naskedaj prevladala malodušnost, da bi se sami smatrali izgubljenimi. Tudi mal narod ne umira, ako je v nJem volje za življenje in ako je v njem energije za uveljavljanje te volje I! S posebnim namenom smo danes oživili spomine na te dogodke. Ta spomin naj za predstojeće volitve zanese v našo vojsko duha odločnosti in neupogljivosti, trdne vere v našo bodočnost, krepke volje za življenje, vere v našo končno zmago! S padcem leta 1897. je začelo za nas novo življenje, a predstojeće volitve naj privedo do velike nove afirmacije in mani festacije tega našega življenja! 1 Gospodarska vrednost Albanije. Sodeč po vnemi, s katero se trozveza briga za Albanijo in izlasti za pristanišča, kakor so Sv. Ivan Medovanski, LJeš, Drač, Valona in Preveša, bi moralo biti albansko obrežje velikanskega pomena za pomorski promet in že sedaj važen gospodarski činitelj. Daniel Bellet pa nas v pariški * Information* zagotavlja, da je Albanija s svojim obrežjem dežela, kjer še ni inženirska veda ničesar opravila, da bi jo vsaj nekoliko primaknila medaarodnemu prometu. Dežela, ki jo Albanci nazivajo po svoje „skiperi" (sicer je pa ta beseda tudi slovanska), , znači deželo gorjancev", se razteza od Črnegore do Grške in je prek in prek preprežena od pogorskih grebenov. Samo krog Skadra je dolina, a še ta je deloma močvirnata, da razsaja v njej endemična mrzlica. Sicer pa je ves tamošnji svet skalovit in gorat in razjeden od hudournih žlebov. Industrija in trgovina sta v Albaniji v povojih. Tako se seveda da tolmačiti izseljevanje ; saj prebivalstvo nima skoro ni-kakega vira dohodkov. Res, da se potem vračajo nekateri Albanci bogati nazaj, ali posledic njihovega povratka Še ni bilo opaziti v kakem napredovanju obrti, industrije in trgovine. Dejstvo, da ima Albanija precej razvito morsko obalo, jej ni moglo do sedaj prinašati kdo ve kakega dobička, ker so ovire, kakor so strme rebri, gorski hrbti, pomanjkanje mostov in cest in pa pogrezanje obrežja, zadrževale razvoj paro-plovbe, ki je ostala zelo primitivna. To so vzroki zaostalosti Albanije in te so konstatirali sloviti geografi že pred 40 leti. Položaj pa se dosedaj še ni prav nič izpremenil, ker se lahko trdi brez pretiravanja, da pod polumesecem napredek sploh nt možen. Belgijski poslanik za Avstro-Ogrsko de Borchgrave je preiskoval pred leti Albanijo in je prišel do zelo nerazveseljivih zaključkov. Videl je prometna sredstva zelo primitivnega značaja a mnogokrat le stezo, ki |o je samo za enkrat ubral kak prebivalec ali pa samovoljno sled napol divjega konja. Celo cesta od Sv. Ivana Medovanskega v Skader je samo po leti nekako porabna, do-čim je po zimi vsa pod vodo in v blatu. Pa tudi obdelovanje zemlje je zaostalo za par stoletij in k]er je ka| nasddov ali setev v nižinah, tam jih vedno poplavlja in zablatuje povodenj. Seveda je bilo v Albaniji že oni čas nekaj znakov obrti, ki bi lahko prinašala denarja v deželo in izlasti PODLISTEK. nosa glasbena umetnika Jožef Rllauec In Anton Trost. Spomin na njun koncert dne 11. marca 1913. v Kranju. Poroča profesor Makso P i r n a t. Dne 11. t. m. sta priredila v Kranju gospoda Jožef Rijavec. gojenec glasbene akademije na Dunaju, in Anton Trost, profesor »Glasbene Matice" v Ljubljani, s sodelovanjem moškega zbora „Narodne Čitalnice" v Kranju (pevovodja okrajni sodnik Oskar Dev) koncert, ki je bil za naše mestece glasbeni dogodek prve vrste. Nad udeleženci koncerta je vel kakor pomladni dih s poljan večno lepe glasbene umetnosti, ki rešuje človeka za trenutek morečih skrbi utrudljive vsakdanjosti in ga pomirja, blaži in osreči obenem. V znamenju moderne se je vršil koncert. Moderna glasba I Še nedavno smo gle dali nanjo z nekakim nezaupanjem, dokler se nismo prepričali, da smo bili v zmoti, dokler se nismo uverili, da leži v tej struji silna moč, da ume ona proizvajati glasove, ki na poslušalca nepremagljivo vplivajo in 2 vso krepkostjo zagospodujejo v njegovi duši v skaderskem vilajetu je tudi lepih hrastovih in bukovih gozdov, aH Čemu jih sekati, ko jih pa ni moči spraviti iz dežele ?! Potniki, ki so prehodili Albanijo v novejšem času, na primer Brailsford in Buxtoa, sodita o deželi zelo neugodno. Njima J? Albanija divji kraj brez veljave. Seveda nočeta s tem reči, da se ne bi dalo iz »je ničesar napraviti, a trebalo bi časa, delavnih sil in denarja. Pristanov ima Albanija precej in bili bi za promet pripravni, ko bi bilo s čem prometovati. Tako pa oskrbuje vožnjo ob morskem obrežju avstrijski Lloyd, ter kak parnlk kake grške ali italijanske družbe. Mal parnlk avstrijskega Lloyda pa vozi tudi vsak teden dvakrat po Bojani v deželo do mesteca Oboti, precej blizu Skadra. lako je Albanija, ki ima toliko morskega obrežja in naravno zavarovanih pristanišč, ki bi jih bilo seveda treba urediti in poglobiti, dežela skoro brez prometa, ker ničesar ne proizvaja. Trebalo bo, če postane res samosvoja, neštetih milijonov, da se malo kultivira in otvori ostalemu svetu. Dolgo, dolgo bo trajalo, predno postane Albanija kak kulturen činitelj In enota, s katero Je vredno računati. Taka pa, kakor je sedaj, ostane živ mrtvec, četudi jej vdihnejo življenje vsemožniki . . . Za občinske volitve. Reklamacijsko postopanje. vsakega vo-je vpisan v vpisan pra- Prva in glavna dolžnost lilca je, da se prepriča, ali volilnem imeniku in ali je vilno. Da Je vpis pravilen, je treba, da je pravilno upisano ime in priimek volilca, da je pravilno označen njegov poklic, njegovo stanovanje, ulica in hišna številka, da je vpisan volilec v tistem volilnem razredu, v katerega spada ali po višini davkov, ki so mu predpisani, ali drugih predpogojih, ki jih predpisuje zakon za volilno pravico o posameznih razredih. Kako ^„temeljito" znajo sestavljati na mestnem magistratu vse, pri čemer priha-amo v poštev tudi mi Slovenci, Je splošno znano. Zato smo tudi prepričani, da maujka v volilskih imenikih marsikateri slovenski volilec, a gotovo jih je še več, ki so vpisani napačno, bodisi že na ta ali oni način. Najmanjša napaka pa lahko poda našim nasprotnikom priliko, da „izreklamirajo" do-tičnika, ;češ ker dotičnik, ki je vpisan, ni volilec. Da se izognete torej vsem tem neprili-kam, da ne izgubite svoje največje pravice, ki vam jo zagotavlja ustava, da ne izgubite volilne pravice, poglejte natančno volilski imenik in se prepričajte, alistesploh vpisani in aliste tudi pravilno vpisani! Volilski imeniki so na razpolago v glavnem volilnem lokalu v Narodnem domu in vseh volilnih lokalih, sedežih volilnih odborov in sicer: Za mestne volilne okraje: Vid): „Konsumno Stazione* v ulici | Z a I. o k r a j (Sv društvo* „Alla nuova Lazzaretto vecchio 31. Z a III. okraj (Novo mesto): „Tržaško podporno in bralno društvo", ulica Torre bianca 41, I. nadst. Za IV. okraj (Nova mitnica) : Prostori .Narodne delavske organizacije", ulica Sv. Frančiška 5t. 2, I. Za V. okraj (Stara mitnica): gostilna Conte Verde pri vogiu ulic Rosseti in Pic-cardi. Za VI. okraj (Sv. Jakob): .Konsumno društvo" pri Sv. Jakobu (nasproti cerkve). Za okoličanske volilne okraje: I. okraj: Sv. M. Magd. Spod: .Konsumno društvo* na Kolonkovcu. Tako Je bilo tudi ta večer. Zanimanje občinstvo je rastlo od točke do točke; ob koncu pa se Je vseh polastilo tako navdušenje, da si je poiskalo izraza v burnem aplavzu, ki ni hotel pojenjati. V najboljšem razpoloženju smo zapustili dvorano, razigrana so bila naša srca. Tolika je moč glasbe! Moški zbor, ki ga (e vodil g. Oskar Dev, je zapel ljubko Adamičevo „ Pesem o beli hišici* (Cvetko Golar) inv razposajeno Devovo „Belokranjska« (Oton Župančič.) Za tiste Župančičeve pesmi, v katerih je udaril na ljudsko stran in na nenavadno umetniški način izrazil ono nedosežno narodno naivnost in preprostost, si ne moremo misliti boljšega skladatelja nego Je naš Oskar Dev. Tu sta se objeli dve sorodni umetniški duši. Pa Še nekaj! Veselje Je gledati Deva, kedar dirigira. Samo življenje ga Je, sam temperament; samozavestno vodi svo|o četo do gotovega uspeha. Vsa čast njegovim pevcem I Pazili so točno na dinamična znamenja, skrbno frazirali, iz grl so Jim vreli čisti, |asni, zaokroženi glasovi. Jožef Rijavec, primorski rojak, ni pel nič man) nego trinajst pesmi. Pošteno delo, ve likansk napor. Pevec mora biti kos svojemu delu; Rijavec mu Je bil popolnoma kos in ni omagal. Izbral si Je dve Adamičevi, dve Ravnikov^ dve Krekovi, pet Sajovičevih in dve ariji iz oper. Sv. M. Magd. Z g.: .pri Tirolcu*. Š k e d e n j: „Gospodarsko društvo". II. okraj: Sv. Ivan: .Konsumno društvo" (začasno). K o 1 o n J a : „pri starem Matevžu". L on Jer; „Gostilna pri Županu". Rocol: „Gospodarsko društvo". III. okraj: Rojan .Konsumno društvo". B a r k o v I j e : .Obrtnijsko društvo" (Nar. dom). Opčine: „Konsumno društvo", (ob delavnikih od 7 do 9, ob nedeljah in praznikih od 1 do 8 zvečer). Bane: „Konsumno društvo". Prosek: društveni prostori „Hajdrlha" in Sokola". Bazovica: pri g. Andreju GrgiČu hšt. 97. T r e b č e : Gospodarsko društvo. Sv. Križ: pri g. Ivanu Košuta hšt. 6. Pozivljemo torej pred vsemi zaupnike, da natančno pregledajo volilske Imenike, prav tako pa tudi vse posamezne naše volilce, da sami v najkrajšem času stopijo do volilnega lokala v svojem volilnem okraju, oziroma tudi v glavni volilni lokal v .Narodnem domu" in da se tamkaj na lastne oči prepričajo, aH so vpisani in ali so pravilno vpisani v volilskem imeniku. Volilni odbori imajo na razpolago vse potrebne tiskovine za reklamacije in podajajo tudi vsa pojasnila v zadevi reklamacij. Poživljamo vse volilce, naj nikar ne odlašajo in naj se čim prej prepričajo o vpisu, kajti pozneje se delo tako nakopiči, da ga ne bo mogoče zmagovati. Torej začnite takoj, da nazadnje ne bo prepozno. Zaupniški sestanki v mestu. V. volilni okraj — Stara mitnica: Sestanek zaupnikov v sredo, dne 26 t. m. ob 8 zvečer v gostibi Conte Verde na vogalu ulic Rossetti in Pic-cardi. Zaupniški sestanki v okolici. Za Opčine: na praznik, v torek, dne 25. t. m., ob 4 popoldne v Sokolovi dvorani na O p č i n a h. Za Š k e d e n J: na praznik, v torek, dne 25. t. m., ob 4. Dopoldne v „Gospodarskem društvu" v Skednju. Za Rocol: v n edel J o, dne 30. t. m., ob 4 popoldne v .Gospodarskem društvu". * * Pozor pred volilnimi sleparji 1 V Rojanu in po Kolonji širijo nam do-broznani individuvl lažnjivo vest, da sme glasovati pri prihodnjih volitvah v mestni svet edinole, kdor le pristojen v Trst, kder je torej tržaški meščan. Namer teh laži |s prozoren in očividen! Poživljamo vsled tega vse naše volilce, naj nam vse take slučaje nemudoma javijo, da vložimo ovadbo proti sleparjem. Od tistega, ki ima pravico glasovati pri prihodnjih volitvah, ne zahteva zakon v vseh slučajih tržaškega meščanstva. Domače vesti. Odlikovanje. Nadzorniku Južne železnice H. Merlitschku je cesar podelili zlati križec za zasluge s krono. — Predsedniku pomorske oblasti Antonu Dellesu pa red železne krone drugega reda. O železniški nesreči pri Podmelcu nam pišejo: Med postajama Podmelec In Sv. Lucija je pri km 113 8 skočil v torek 18. t. m. vlak št. 15, ki prihaja v Sv. Lucijo ob 4 pop., iz tira. Raztračila je lokomotiva in 7 vozov. Vse tračnice na mestu nesreče so zvite in pragovi polomljeni kakor bi bile užigalice. Nesrečo Je provzročila velikanska skala, ki se je ob groznem nalivu ravno pred vlakom utrgala iz hriba ter pridrvila ravno pred vlakom na progo, poškodovala tračnice in se odbila naprej v dolino. Čeravno so raz-tračeni vozovi grozna orali sem ii tja po gramozu, nI bil iimed okolo 100 potnikov ia uslužbencev nihče in tudi ne aajman'e ranjen. Pač sreča v nesreči I Strojevodja Kremžar, ki je tako brzo ustavil vlak, zaslužuje pač vsega priznanja. Le 30—40 m naj bi vlak oral Še tako dalje po gramozu, bi bil prifel v krivino ter bi se bil, ker je raztračena lokomotiva spredaj pokvarila vse tračnice, prevrnil ves vlak črez nasip in najbrže bi ne bilo ostalo na licu mesta od vlaka in potnikov nič druzega nego kup železa, lesa ter človeškega mesa. KoJ po nesreči je prišla iz Sv. Lucije lokomotiva z enim vozom. Vse gra|e in obtodbe vredno je pa bilo pri tem postopanje nekiga mladiča, ki se je pripeljal z istim pomožnim vlakom iz Sv. Lucije (rekli so mu Inženir Welepa). Hotel je spraviti vse potnik? ponesrečenega vlaka v edini tovorni voz, ki ga Je imel pomožni vlak. Ker so potniki radi groznega naliva, ki Je bil ta čas, osteii v vozovih ponesrečenega vlaka, vpil Je nad njimi: „Schauen ste, dais sie vom Zug hinaui kommen, sonst iasse ich sie hinaus^erfen" J (Glejte, da se spravite iz vlaka, drugače vas pustim veki pometati.) Kako je hotelo to fante spraviti čez sto potnikov v najhujšem nalivu v en sam navaden tovorni voz, je bilo v.sakomur neumljivo. To ve menda le on v svoji nemški j^dutosti. Sreča njegova je bila te to, da potiiki niso umeli njegove tevtonšitee in da so biM vsled prestane nesreče tako prestrašeni, da st niso ozirali na šo, kaj ono fante krič! okrog ponesrečenega vlaka, k^r drugače bi |o menda znal skupiti za svoje robato In neolikano ponašanje, nevredno uradnika c. i:, drž. železnica. Vsi potniki so potem prestopili v pomožni vlak, ki je prSšel ii Gorice na pomoč, ter se odpeljali od ttm še-le po 10 zvečer prsti Gorici. Seveda Je bil uctavljec ves promet !n potniki so morali prestopatf iz vlakov, ki so vozili od obeh strani do mesta nesreče, kar je provzrečato vlakom večurno zamudo. „SSavjanIn". Od početka marca Izhaja v Petrogradu dvakrat na teden „Slavjanin", kakor sam trdi, , politično nestrankarski in napreden list". Še predno je zagledal beli dan, se Je delala zanj raklama in očividno hoče postati gasilo vsega Siovanstva, ko poSilja svoje prve številk 2 v širai svet. Do3!e nam številke se bavfjc tudi z Jugoslovani. Nas veseli vsak pojav združevanja in sloge Slovaaov, vendar Di pa želeli, da bi odpiral predale samo resnim ljudem, da ne bo več čitati takih bolnih fantazij neorijentl-ranega šovinista, kakor i e jih Je nekdo iz-nebil v člankn „Usiovija .demobilizaciji-, kjer neveds smeši rusko viado in draži avstrijsko občutljivost. Listu, ki ima svoj urad v Petrogradu, Gončanaja 20 in ki stune za letos trt rublje, so geslo sfihi VjutČeva: „Hotja (dasi) vraždebn-ij sudbinoj i b/ii mu razlu-teny, no vse že (pa smo vendar) my narod »dinyj — edinoj materi i.yn}'". CM podružnic« za Sv.. Marijo Magdaleno je inela svoj ob ini zbo r dne 16. t. m. Zborovanje je bilo prHično dobro obiskano. Tajnik Vojteh Stufcel je v obširnem poročilu razložil, kako Je 'ansko> t. \. trettje, podruž-ni5ko leto izpolnila v prvi vrsti skrb za st2vbo otroškega vrtca pri sv. M. M. zgornji, ki Je bii v lanski jese.ii srečno dograjen in otvorjen in šteje nail sto vpisanih otročičev. Blagajniško poroči'o za leto 3912. iz-kazuje prometa 44.174-40 K, imetja 622 10 K, iolga 300 K. Irkazuja okoli 150 članov, ali od teh je le prilično osemdeset, ki so storili svojo dolžnost kakor člani, piačujoči redno članarino. K tema poročiloma sta se oglasila člana poslanec MikJavec ia F. pl. » n 6' — »> Platneni „ ,, „ (ki se lahko perejo) .... „ „ 3*— f, Velika izber suknenih hlač za moške...... „ „ 5*— ,, n id i n ir O priliki velikopočnib praznikov priporočam slavnemu občinstvu svojo dobroznano pekarno in sladčičarno Trst, Vrdela štev. 556 (Bošket) Zaloga najfinejših mok za pecivo. Posebno priporočam maslen kruh (pince) in goriške presnice izgotovljene iz naravnega masla in potice. Specijaliteta: vino v steklenicah ter vsakovrstni biškoti in sladčice. Udani LEOPOLD MILIČ. UPU jUPU Velika zaloga vsakovrstnega sira, masla in slanine- Priporočam trgovcem V V flnLMli in gostilničarjem parmezan l.a po K 2'30 in naprej, kakor gorgonzola, I I VllVlfVVI I r%T ementalski, ovčji, trapistevski sir in vsakovrstne slanine. — Priporoča se vdani llft IM liUIrlUlf VUlf ulica Glorsio Oasarl it 10, Stran VI. EDINOST" št. 80. V Trstu, dne 21. marca 1913. in Primorsko ima svoj občni zbor dne 6. aprila ob 3 popoldne v Ljubljani v hotelu „Ilirija". Skupina „Strossmajerovaca" pri-redjuje o Uskrsu slijedeći izlet: U subotu na večer s vlakom do Jesenica; u nedjelju pregledavanje željezarnice u Jesenicama, cnda pješke kroz Vintgart na Bled. Za one, koji moraju natrag, odlazak iz Bleda put Trsta na večer. Ostali se zaustavljaju u Bohinjsko j Bistrici, da prenoće, pa da na uzkrsni ponedjelnik izlete dojzvora Savice. Na večer povratak u Trst. Članovi i prijatelji „Strossmajera", koji se žele priključiti izletnicima, neka se Izvole na vrijeme prijaviti g. dr. Jedlovvskome, kavana »Balkan*. Hatk dal. organizacija. Govorniška Sola NDO. Danes, ob 7.30 zvečer govorniška Šola. Pr. odbor Zveze jugoslovanskih lesnih delavcev sklicuje za jutri v soboto, ob 7 zvečer shod v društvenihjprostorih, ul. Sv. Frančiška 2. Stavka v „Tržaškem tehničnem zavodu" končana. Štirinajst dni je minolo, odkar traja stavka, oziroma izprtje delavstva „Tržaškega tehničnega zavoda". Včeraj so se vršila na Dunaju zadnja pogajan|anja, ki so imela ta vspeh: Vodstvo „Trž. tehn. zavoda" sprejme izprte delavce zopet v službo, in sicer — razven tren. Druzega se seveda ni doseglo. Delavci tega zavoda naj v bodoče dobro premislijo poprej, nego napravijo kak podoben korak. Hoteli so protestirati proti krivicam, pa so biii odpuščeni, in trebalo se je truditi, da je ravnateljstvo zopet sprejelo delavstvo na delo. Pravzaprav pa ne bi bili dosegli niti tega, da ni bilo delavstvo solidarno. V tem zavodu sta dve delavski organizaciji, NDO in soc.-demokra-tična. Ker nobena ni kršila solidarnosti, zato so dosegli vsaj to, kar smo gori omenili. To gibanje je odprlo oči marsikomu, ki je bil napram organizaciji delavstva brezbrižen, posebno pa onim, ki so imeli NDO za krumirsko organizacijo, kajti NDO je pri tem gibanju nastopala tako, kakor je pač dolžnost vsake poštene delavske organizacije. Na včerajšnjem shodu izprtega delavstva je bilo sklenjeno, da se povrne delavstvo ne delo v sredo po velikonočnih praznikih. Pri tej priliki poživljamo slovensko delavstvo, da se organizira. Priti utegnejo še hujši boji in gorje tedaj onim, ki ne bodo organizirani. In koliko je neorganiziranih slovenskih delavčevi Na tisoče jih je. Slovenski delavec spada v slovensko organizacijo — v NDO. Ona ima koristi ubogega delavstva pred očmi. To se je pokazalo pri tem zadnjem gibanju, dasiravno so soc.-demokratje hujsfcali proti njej in so računali da bo krumirila, da bi imeli potem več argumentov proti njej. Ali NDO ni kalila solidarnosti. Zato je vredna, da jej slovenski delavci zaupajo. Vesti iz Istre, iz Dekani. Dne 24. t. m. ob 4 popoldne se bo vršil redni občni zbor naše podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v gorenjih gostilniških prostorih gospoda Josipa Piciga, župana v Dekanih. Na občni zbor vabimo vse zavedne rodoljube iz Dekani in sosednih vasi. Izletniki iz mest nam bodo dobrodošli, ter bo preskrbljeno vse, da bodo postreženi z vsem in še potice jim damo na vrh. CM podružnica pri Sv. Antonu pri Kopru vabi vse člane in druge rodoljube na redni občni zbor, ki se bo vršil na velikonočni ponedeljek ob 4 popoldne v prostorih „Gospodarske zadruge" pri Turkih z običajnim dnevnim redom. Vsak dosedanji čian naj pridobi za dan zborovan|a vsaj Še po enega člana. Ne živimo v sijaj-nosti, zlasti letos ne, a mnogo manjših darov napravi vendarle nekaj za našo uka-željno mladino, na katero preži narodnostni sovražnik kakor jastreb na svoj plen. Po zborovanju se gospodarji lahko pogovore o skorajšnjem osnutju prepotrebne zavarovalnice za govejo živino. Naš nad-učitelj in deželni poslanec je preskrbel uzorna pravila in vse potrebno v osnutje rečene vzajemne zavarovalnice. Uveril se je, da je v svrho boljše kontrole umestno čim ožje okrožje, kajti čim večja je kontrola, tim manj nesreč je. v olajšanje bremena, ki ga nosi sokolski dom. Na zdarl Iz Tomaja. Tukajšnja mladina prfredi na Velikonočni ponedeljek javen ples. Svirala bo godba iz Lonjer|a. V slučaju slabega vremena se bo vršil ples naslednjega dne. — Dijaškemu podpornemu društvu v Trstu je daroval veleč. g. Jakob Ukmar, vodja konvikta K 10. — Denar prejel blagajnik. — Moški podružnici CMD v Trstu |e darovala veleč, družina Černetova iz Tomaja št. 40, znesek K 20 na mesto venca na grob pok. Andreja Kocijana iz Žigi. — Denar hrani predsednik. — Za podr. CMD v Bazovici |e na brala vesela družba v proslavo Jože tov v gostilni „Pri lipi" K 11. Denar hrani blaga jničarka. MALI OGLASI MALI OOLASI M računajo po 4 vio. beudo. Mutno Utkana b«aad« takrat vet Najmanjša pristojbina 40 Plača m takoj tnaerataaM oddelka. rTTTi-irnriririririrTriririririi-irii-ir g h h ■"""ru-iru-u-iriri Mnclfjt 111 ref°Sk> sladek, marSalo prve vrste mUSKdl ge toči po najnižji ceni. Bufiet Ivan Suban, S. Sebastiano St 6. 562 Gnjat praška in gra&ka po najnižji cen!. Bnffet Ivan Suban, S. Bebastiano St. 6. 563 Tomajska mladina plea. Svira lonjerska sokolska godba. n i 591 UiČa Via nrnriai Takoj se proda pod ugod-III Od IICl p I uUaj> nimi pogoji hiša, skoraj nova, z vrtom, tik glavne ceste na Dobrovem (Brda) zelo pripravna za vsakega rokodelca. Naslov pove naš inseratni oddelek pod št 601. 601 Q#v||o Be odda takoj za enega ali dva mladeniča. OUUd Gretta Serbatoio 109. 604 Absolventinja skega in nemškega jezika želi mesto blagajničarke ali korespondentinje. Prijazne ponudbe inseratnemu oddelku Edinoati pod št 605. 605 Brivska dvorana. J Roj a na. in okolice, me priporoča brivska dr orana r ulici Montoraino 7. Za dobro postrežbo jamči Štefan Vukomanovič, brivec. rninnrif^ Antona Jerkiča naslov: Trst, ni. ruiujjrdla delle Poste 10; Gorica, Gosposki ulica 7. 444« Stalni krajevni agenti, sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajo v Avetro-Ogrski dovoljenih srečk. — Ponudbe pod „Merkur", Brno, Neugasee št. 5s0. 324 Odda lepa meblovaua soba z mostovžem* OtJ prost vhod, s hrtno. Belvedere 57, II- 616 P_ ^ft «» liter prodaja dobro teransko in isti^ I U /fc V* eko vino Cantiua Parentiua, Opčine* Andrej Daneu. 611 Pnctilnn oc* v Torre bianca sem UUolilllU sprejel kot voditelj ter se priporočam slav. občinstvu Angel Mozetič. 612 Išče g g kovaški delavec, ki je obenem kolar FlaČa po dogovoru. Lovre Prašnikar kovač, Dekani (Istra). 613 Pv*nrlQ C O radi odpotovanja dobro vpeljana I lUlld O« ljudska kuhinja. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti. 615 Vesti iz Goriške, Iz Prračine. Sokohki mladi diletantje in pevski mešani zbor se trudijo že ves postni čas za prireditev prve spomladanske veselice na velikonočni ponedeljek t. j. 24. t. m. Uprizore Jaka Štcke igro v dveh dejanjih „Anaihist". Peli se bodo moški ia mešan eberi. Obeta se torej lep užitek. K vprizo-ritvi pride Jaka Stoka sam, da vidi mlade nastopajoče igralne moči. (Naj le pride, se ga prav nič ne bojimo 1) Slovenci in prijatelji sokolske ideje Velikonočni ponedeljek po kosilu ven iz zaduhlih prostorom kavarn, na lepi izlet v našo Prvačino 1 Cisti dobiček je določen BRIVEC Andrej Rojic TRST - ULICA ACQUEDOTTO St. 20 Hlglenična In dobra postrežba. Se prlpsroča za ablsk. K V Artistični fotografični zavod Ezio de Rota - Trst ulica Barriera vecchia št. 27 (nasproti lekarne Picciola). — Fotografiije na svetlem in motnem papirju, plastično in naravnn izvršene. Povečanje vsake slike na clje, akvarel ali pastel. Specijaliteta : Dopisnice z artističnimi pozami 10 komadov 3 K. Zavod je od prt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakorfnem si bodi vremenu. TVRDKA GOSTILNA Ali' Acquedotto „-------------- « v Trstu, ulica Acquedotto it. 95, teči sama pristna domača, vipavska in istrska vina, kakor tudi izboren kraški teran in vedno sveže Dreherjevo pivo po najzmernejših cenah. — Na razpolago so vedno sveža mrzla in gorka jedila. Uva-ževaje geslo „svoji k svojim4*, se priporoča si. občinstvu za obilen obisk vdani Josip JurkiČ, lastnik. Francesco Bednar TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST je preložila svojo trgovino šivalnih strojev bicikljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso štev. 4 v ulico Campanile štev. 19. Franc Štrancar gostilničar v Trstu, u!. Giuliani 32 priporoča cenjenemu občinstvu svojo GOSTILNO v kateri toči pristno vipavsko domače Vino lastnega pridelka, ter istrsko In druga vina. Domača kuhinja. Vse po zmernih cenah. Priporoča se cenjenemu občinstvu za obisk. Eal«|a ti- Ia leeztm. vin iplrlta likerjev h razprodaja na drabao ia debela JAKOB PERHAUC Trat, Via delle Aeqoe it 6, Trat (Nasproti Oafft Centrale) ▼•Dk Isboi francoskega Šampanjca, penefih deatrV Bih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeam Borgnnder, renskih vin, Mesella in Ohiantl. Run, konjak, rana žganja tor posebni pristni tropinovao, klivovec fn brinjevec. Izdelki L vrste, do ili is de-tičnlh krajev. Vsaka narolba se takoj Is vrli Rano-" " " — franka Ml Ki^a se po povsetju. Ceniki na sahtevo in Razpredala ad pol litra aaproj. V mesnici o Trstu, Campo S. Glacomo šteu. 5. (Lisa delavskega konsumnega društva) se prodaja meso prve vrste goveje, telečje, jagnjetiiia in perutnina iz Štajerske. Udani ANDKEA VIANELLO. Za one, k! narotajo oglesi Oglaae (Inserate) treba naslovi]ati aa UrednUtvo lista, in na na lisk&rnc >Hdinost«, M na „Narodni Dom" in ae tu „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edine ni „inseratni eddeleK" naleta listi ===== ali JR& Uprave. = Uredništvo, Tiskarna, Narodni dom ia Hotel Balkan nimajo z oglasi nlka-kega opravila. To naj ai dobro zapomnijo oni, ki aa ročaje oglaae v natem listu in felA. da kada liti toCna uvrfčenl. — — Županstvo občine Povir naznanja, da se bo vršila dne 24. marca t. I. ob 3 pop. za oddajo zidarskih del pri zgradbi občinskega vodnjaka v Gorenjah, občina Povir. Stavbeni stroški so proračunjeni na K 5895-—. oooooooooooooooo Matija Bulic priporoča cenj. občinstvu svojo gostilno „Ai buoni amici" v Trstu, ulica Belvedere štev. 39, točilnico vina in piva z raznimi mrzlimi jedili v Trstu, v ulici Benvenuto Cellini It 7. gostilno „Al buon Almissan" v Rojanu, ul. MontorsinO 3, točilnico vina v Barkovljah (Bovedo), ul. Perarolo St 342 (hiša £čuka). Toči se prvovrstno dalmatinsko črno, belo in opolo vino iz Omiša ter pivo. Alojzij Boik Trst ul. Belvedere 3, Tel. 342 R.VIU. Trsoolno delikotes, kolonijalnega blaga in jestvin vseh vrst. — Blago vedno sveže in prve vrste. — Razpošil|a se tudi po poŠti ^ in dostavlja na dom. 'jfcjF ODLIKOVANA tržaška prodajalna obuval ULICA GlOSUČ CARDUCCI ST: 21 Bazun različnih izberov cajfinejSih moSkih in iea* dkih obuval po najniijlh oenah se prodajajo tad 1 po izrednih cenah : Usnje Boxoaif 8 trakovi . . . . po K 10*--Usnje Boscalf z elastiko . . . . po K 10'— Usnje Bozcalf oblika Derby . . po K 10 50 Usnje Bozcalf z zaponaml Trlumph po K 10 5£ Enaki za dečke 1 K manj. - Vaakoy. blago I. vrsta* Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. Umetno - fofosratlčnl Trst, ulica Rivo št. 42 (pritlfcje) ctel]§ -o| - pri Sv. Jakobu -- (pritličje) g S L Irrrluje vt»ko fot'grafifino del , kakor tndi rMglede, poji etke, no-tranjott lokalov, porcelanske (>1 Itfe za TRakovratoe 8j.omeulke Itd. Itd. Posebnost: Povečanje vs&ke fotografije Radi ndobooatl getp. narotnikoT spr«}«ma naroibe in jih Urriuje na doma, eTeatuelao tudi cunaj meita l^lova zaloga sena, ovsa, otrobov, žita in moke lastnik Carlo Grego Trst, uliea Haffineria štv. 7 (bivše skladišče Baruch & Co) flizke eene. Najboljša kakovost Aristide Gualco - Trst via S. Servolo 2. — Telefon 323, Rom. VI. I OdiIKo\mna toogrnts cei/l In cementnih __. __ ,; pio«, tsraco'j In am2lR2& kamna. :: | BB ■* ^^ Sprejema vsakovrstno delo v cesientu. C. ne iraerne, delo U{ao. ■■ ■■ h sej ms ■■ sca — ■B H B* ■■ ■■ ■■ I BK H na ■ aa srn rl Zdravilno pivo dvojnega kvasa Odlikovano na : 7 razstavah.: Val zdravniki ga prlporodajo. 8. ŠTEFAN Glavna zaloga v Trstu, via Valdlrlvo št. 39. Odlikovano na : 7 razstavah. : Telefon št. 2201. a Novo pogrebno podjetje, Trst (vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON št. 14-02.) Prevoz mrlicev na vse kraje Zastopstvo s prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK. Opfilno St. 170; T VTTEZ v Nabrellnl na trgu pri cerkvi; A. JAMŠEK, pri Orehu (Noghero); F. BRNETIO v Škednju. ^=== Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka. Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od najenostavnejših do najbolj luksurjoznih. Krasna izbxra vencev iz umetnega, cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in raznovrstne iz lesa, pajčolani, obleke, obuvalo itd. — Za poročence, birmance in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago, stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemalo v lastnih prostorih zaloge podjetja uL Tesa št. 31. telefon 14G2. Družabnik in upravitelj M. S T I B I L J