The Olde.it and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America
ŠTEV. (No.) 19
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
XJeslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmageJ glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in ur adno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv. mohorja v chicagi;
zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah
(Official Organ of four Slovene Organizations) chicago, ill., sobota, 27. januarja — saturday, january 27, 1934
NajstarejSi in najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
letnik (vol.) xliii
Nasprotniki denarnega programa v senatu ro-
te svoje tovariše, naj ne sprejmejo predloga. — prete s propadom z d r av e g a denarja. — senatorja glass in hastings med glavnimi nasprotniki.
CEREMONIJE ZA JAPONSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA'
nt
Washington, d. C. — Kljub temu, da nimajo dosti upanja, da bi kaj dosegli, kajti število Roo-seveltovih pristašev je v senatu tako močno, da njih glasovi še Vedno obvladajo opozicijo, vendar so nasprotniki predsednikovega programa glede denarja in zlata zagnali v senatu tak hrup, da bi bilo že skoraj sklepati, da lrnajo prevladujočo večino.
število teh nasprotnikov obstoja po večini iz starih konservativcev, ki so se tako vživeli v stare razmere, da si niti misliti ne morejo kakih izprememb, zlasti izprememb v tako važni zadevi, kakor je ravno denarstvo, in zato rohne pri vsakem predlogu za kako novost in groze, da 2a deželo pomeni ta novost gotovo propast.
Eden od teh zastarelih konservativcev, ki se mu obenem tudi bankirji v srce smilijo, je 75 letni senator Glass iz Virginije, V govoru proti predsednikovemu programu je silovito napadal določbo, po kateri naj bi vzela vlada federalnim rezervnim bankam zlato, ki ga imajo zdaj kot kritje papirnatega denarja. In niti dobička, ki bi ga banke zapravile z znižanjem vrednosti dolarja, bi jim vlada ne smela vzeti.
Med drugimi, ki so se v četrtek spravili nad predsednikov Program, je bil senator Hastings, Republikanec iz Delaware. Rotil Je svoje tovariše senatorje, naj ne glasujejo za ta predlog, češ, da z njim preti poguba zdravemu denarju. Tudi je dejal, da bi bilo proti ustavi, ako bi kongres Uročil kontrolo nad denarjem Predsedniku. Kakor Glass je tudi Hastings odločno proti temu, da J1 vlada zaplenila rezervnim bankam zlato, češ, da bi bil to navaden rop. In še nekaj drugega mu 111 bilo pri vladi po volji. Ožigo-Sal jo je namreč, da skuša dobiti Popolno kontrolo nad celokupnim bančnim sistemom cele Amerike.
otom svoje rekonstrukcij ske ^nančne korporacije namreč ku Puje delnice bank in tako je via-
AVSTRIJSKA
KRIZA
Avstrijska vlada rie bo mogla
več dolgo vzdržati silovitega
pritiska od strani nazijev.
Dunaj, Avstrija. — Ako ne
bodo velesile nastopile in posredovale, bo moral energični avstrijski kancler Dollfuss končno vendar kloniti pod silovitim pritiskom nazijev iz Nemčje in v tem slučaju bo tudi konec neodvisne Avstrije. Velesile so se zavedle končno velike nevarnosti, ki jo utegne Nemčija povzročiti s svojo propagando v Avstriji, in Nemčija je opazila njih prebujanje; ker se je zbala, da bi Anglija, Francija in Italija u-tegnila v resnici nastopiti proti njej, je odgovorila na protestno noto, katero je avstrijska vlada poslala v Berlin že 18. januarja. Odgovor je pa skrajno nezadovoljiv in kaže, da Nemčija ne namerava prenehati s svojimi napadi na Avstrijo.
Kriza na ta način čimdalje bolj narašča in, ako ne bodo velesile posegle vmes, utegne v ne-dolgem času Nemčija zasesti Avstrijo; to utegne imeti katastrofalne posledice za evropski mir. Predvsem Francija se zaveda, da bi ta nemška poteza, ako bi bila uspešna, znala njo spraviti ob vpliv, ki ga uživa zdaj v Evropi, ter bi zato brez dvoma nastopila proti Nemčiji s skrajnimi sredstvi. A tudi drugim dvem velesilam bi ne bilo ljubo, ako bi se nemška moč tako raz-rastla, in bi zato enotno nastopile z Francijo.
Jugoslavife.
tragična nesreča dolenjskega rojaka mizarja vesela, ki je med vožnjo skočil z vlaka. — nepojmljiva brezsrčnost gospodinje, ki je zakrivila pastirčkovo smrt. — razne vesti.
Siika kaže štiri može, ki so vodili sijajne c^retnc.., , ..o se je dalo ime novorojenemu ja ponskemu prestolonasledniku. Mladi princ jo dobil ime Akihito Tsugu no Miya.
GRAFT PRI JAVNIH DELIH
KRIŽEM SVETA
— London, Anglija. — Kakor se doznava, se je v Angliji od zadnjega tedna, kar je predsednik Roosevelt 'objavil svoj denarni program, prodalo zlata v Ameriko za osem milijonov funtov šterlingov. Privatniki prodajajo zlato v čimdalje večjih množinah, življenje, ne posluje tako, ka-j — Berlin, Nemčija. — Ne-kor je bila zamišljena. Pojavilo znane osebe, ki so bile v civil-
Predsednik dobiva na tisoče pritožb vsak dan.
Washington, D. C. — Vladna ustanova javnih clel, ki jo je predsednik Roosevelt z najboljšim namenom poklical v
se ,ie namreč v njej graf tan je in korupcija v najširši obliki. Razni politiki izrabljajo to u-stanovo CWA v svoje namene in dela se oddajajo osebam, ki so njih prijatelji, četudi niso v potrebi. Predsednik dobiva vsak dan na tisoče pisem z obtožbami o teh korupcijah in se-daj razmotriva, na kak način bi se dala zadeva očistiti.
DRUHAL LINČALA NIGRA
Hazard, Ky. — Iz Perry o-Ako bi v resnici prišlo do za- krajne ječe je v sredo razjar-
sedbe Avstrije, bi se s tem zgodila prva znatnejša kršitev mirovnih pogodb glede določil o mejah. Pomenilo bi to v Nemčiji velik uspeh za Hitlerja in bi Nemcem dalo novo korajžo za njih ekspanzivne načrte. —
_______ __________________________________Obenem pa bi se tudi ojačalo
cla postala delničarka v že 80 od- sedanje nazijsko gibanje, ki se
stotkih vseh bank. _ Koliko časa bodo v senatu še c*s tratili in zavlačevali sprejem (lenarnega predloga, je težko napovedati, kajti vsak nasprotnik Rattle par ur časa za svoj govor. z'd bo pa brez dvoma tak, da bo Predlog končno vendarle sprejet, ('etudi z malimi izpremembami.
lh|otel presenetiti ženo
ga opaža v Rumuniji, Ogrski in drugih državah. Poleg tega bi bila Cehoslovaška takorekoč obkoljena od Nemčije in težko, da bi se mogla še nadalje vzdržati Mala antanta, kajti njena zaščitnica Francija bi izgubila gospodstvo nad Evropo in bi njeno mesto zavzela Nemčija.
Br
Kansas City, Mo. — Sam j ''andy je bil dober mož in, da Prijetno presenetil svojo že-ll0> je preteklo sredo zgodaj v®tal, da bi napravil peciva za P'o, §e predno bi ona vstala .1 Pa je pri tem malo neroden 'n rezultat je bil, da sta se mo-oba odpraviti v bolnico je namreč stresel v moko namesto pecivnega praška -Prašek za mrčes. Njuno stanje Pa ni resno, kakor izjavljajo
travniki. w
LeP zaslužek vam nudi kairt-"Amer. Slovenca"!
pogajanja se odlože zaradi bolezni
Bukarešta, Rumunija. — V četrtek je prispel semkaj bolgarski kralj Boris na razgovor-z rumunskim kraljem Karlom. Njuni razgovori, ki imajo trajati štiri dni, pa se bodo najbrž morali odložiti zaradi bolezni. ki je zadela rumunskega zunanjega ministra Titulescu. Na povratku iz Belgrada, kjer je prisostvoval konferenci Male antanti, je minister zbolel in bržkone se bo moral podvreči opeiaciji.
jena druhal izvlekla 201etnega nigra R. Scotta, ga odvlekla dve milji daleč iz mesta ter ga obesila na neko drevo. Še prej pa je bilo izpuščenih vanj kakih 40 strelov. Niger je bil obdolžen, da je ubil nekega premogarja.
-o--
rojakinja igra na radio
Zopet bo igrala na radio Mrs. Mary Oblak iz Elkhart, Ind., in sicer v četrtek, 1. februarja, ob 9:30 dopoldne, in nadalje vsak četrtek ob tej uri. — Rojaki v Michiganu in Indiani, kakor tudi drugi, ki morejo dobiti postajo WTRG Truth Radio Station št. 1310 kil., in vsi, ki boste slišali, izrazite svoje mnenje, če ste zadovoljni, da bodo tudi tukaj vedeli, da se zanimate za to postajo. -o--
nih oblekah, so v četrtek napadle pastorja neke tukajšnje protestantovske cerkve in ga resno preteple. Domneva se, da je bil to čin nazijev, ker je pastor preteklo nedeljo govoril proti njim.
— Pariz, Francija. — Mornariški minister je v sredo stavil predlog, naj Francija zgradi tako močno vojno brodovje, da bo z njim prekosila brodov-jje Italije in Nemčije skupaj.
umoril ženo, pet otrok in sebe
Charleroi, Belgija. — Do pretresljive tragedije je prišlo preteklo sredo v družini Ed-monda Graya. Oče j'e namreč pobil s sekiro svojo ženo, pet otrok' in nato še samega sebe ober.il. Domneva se, da je nesrečnež zblaznel vsled skrbi, ki jih je imel s svojo trgovino.
škandalozne razmere
INSULL BREZ DOMOVINE
Nobena država dati zavetišča.
mu ne mara
Atene, Grčija. — Velik problem čaka 741etnega Samuela Insulla, namreč, kam bo šel po 31. januarju, ko se bo moral izseliti iz Grčija. Nobena država se namreč še ni do zdaj priglasila, da ga je pri volji sprejeti, kajti nobena bi rada ne prišla v navskrižje z ameriškimi oblastmi, ki zahtevajo Insulla, da ga postavijo pred sodišče kot sleparja. Insullu se sicer vsiljujejo jugoslovanski in albanski advokati, da mu bodo preskrbeli zavetišče v njih državi, toda malo je verjetno, da bi jim uspelo. Ako ne bo nobena država sprejela Insulla, bo
Smrt ob vlaku
Sodražica, 8. jan. — V So> dražici so danes popoldne pokopali tamošnjega mizarskega mojstra Ivana Vesela, ki je postal žrtev tragične nesreče. V soboto zvečer se je z vlakom vračal domov iz Ljubljane. — Med vožnjo je malo zadremal in je na postaji Žlebiču v največji naglici skočil iz vlaka in sicer na levo stran na kup visoko naloženega zmrzlega snega. Na snegu se ni mogel obdržati in je omahnil naprej na stopnjišče vlaka. Ko je vlak krenil, je nesrečnik padel pod njega. Nesreča se je dogodila tako naglo, da ni postal nihče na njo pozoren. Nesrečnega mojstra so našli v nedeljo zjutraj mrtvega na progi tik pre J prihodom jutranjega vlaka. — Pokojni Vesel je bil marljiv in napreden obrtnik, znan daleč na okrog, poleg tega pa tudi požrtvovalen član gasilskega društva in raznih narodnih organizacij. Zapustil je vdovo in več nepreskrbljenih otrok.
Žalostna slika brezsrčnosti
.Juršinci, 29. dec. — Pri po-sestnici R. Z. v Juršincih je bil zaposlen kot pastirček 8 letni posestnikov sin Matiašič Jožef. Pred dobrimi 14 dnevi je gospodinja poslala pastirčka v najhujšem mrazu bosega pred hišo sneg kidat. Ubogemu fantku so takrat noge zmrznile, a delodajalka ni poklicala zdravnika, nego je ubogega dečka zaprla v hišo ter ni nikogar pu-
stila blizu.— Šele ob praznikih prisiljen ostati vse svoje življe- je prišel sina obiskat oče in ga
manj denarja za obrežno stražo
Washington, D. C. — Odbor poslanske zbornice za nakazila izdatkov je za proračun priporočal, naj bi se drastično znižali stroški za obrežno stražo, ki ima nalogo, zasledovati tihotapce, in sicer od sedanjih 25 in pol milijonov na 7 in pol milijonov dolarjev na leto.
v JETNIŠNICI
New York, N. Y. — V tukajšnji mestni kaznilnici so oblasti preteklo ;-redo napravile nepričakovano preiskavo vsled ponovnih ovadb, ki so govorile o škandaloznih razmerah v njej. Kar pa «e je v resnici našlo, je presegalo vsako pričakovanje. Ugotovilo se je namreč, da kaznilnica ni bila pod kontrolo jetniških oblasti, marveč jetniki sami so jo "ronali". Toda ne navadni jetniki, marveč obsojenci s političnim vplivom in z denarjem. Poleg tega so se jetnikom prodajala razna omamljiva sredstva. V ne kem oddelku so jih našli celi kovček. Tudi v žepu nekega jetnika so našli pilulo kokaina. Pod bivšo mestno administracijo je, kakor povsod, prišlo do skrajnih n prednosti celo v jetrtišnici.
nje na grški bojni ladji, ki ga bo 31. januarja odpeljala iz tukajšnjega pristanišča.
-o-
srečen psiček Chicago, 111. — Pretekli mesec je umrla neka ženska, Mrs. A. Heafer, ki je zapustila 10 tisoč dolarjev svojim sorodnikom. Pred smrtjo pa tudi ni pozabila svojega malega psička. V oporoki, ki so jo zdaj odprli, se namreč bere, da neka ženska, kateri je prepustila psička v oskrbo, dobiva za njegov "board" po $15 na mesec, dokler bo pes živ.
ugrabitelji pred poroto
Chicago, 111. — Pri obravnavi proti takozvani Touhy ban-di, štirim obtožencem, ki so ob-dolženi, da so ugrabili za odkupnino bogatega Factor ja in njegovega sina, je kot ena glavnih prič nastopil v sredo dr. Soloway, Factorjev družinski zdravnik. Z napetim zanimanjem je občinstvo poslušalo njegovemu popisu, kako so se ugrabitelji pogajali z njim in kako jim je končno izplačal odkupnine $70,000. Omenil je tudi, da je prejel pred obrav-ravo pismo, v katerem se je grozilo njemu in Factorju, ako bosta nastopila kot priči pri obravnavi.
.ie našel popolnoma premraže-nega. Oče je takoj spravil siromaka v ptujsko bolnišnico, vendar ubogemu fantku ni bilo več pomoči in je 27. t. m. zvečer v hudih bolečinah izdihnil. Fant je še pred smrtjo izpovedal v bolnišnici vpričo očeta, da mu brezsrčna delodajalka kljub prošnji ni hotela dati čevljev, da bi se obul. Vsekakor se bodo za zadevo brigala tudi obla-stva.
-o-
Smrtna nesreča
Ljubljana, T. jan.—Popoldne se je v svoji delavnici v Slomškovi ulici 14 smrtno ponesrečil znani pekovski mojster Jožef Starič. Pri pregledu peči v pekarni mu je spodrsnilo, da je padel z visoke peči na tla in si prizadejal težke notranje poškodbe. Domači so takoj poklicali zdravnika dr. Sporna, ki pa ponesrečencu ni mogel več pomagati. Po nekaj urah težkega trpljenja je Jožef Starič ob petih popoldne izdihnil.
Podlegel poškodbam
Kak mesec pred božičem se je v tovarni usnja Halbarth v Mariboru ponesrečil 51 letni delavec Janez Vegan. Zgrabil ga je stroj in mu natrl hrbtenico. Po več kot enomesečnem trpljenju v bolnici je poškodbam podlegel.
Volkovi
Iz Račincev na Hrvaškem poročajo, da vsled hude zime v Bosni, prihaja v vas čedalje več volkov, ki primarširajo kar čez zamrzlo Savo. Neki kmet, ki je šel z vozom na njivo, je sredi ceste zagledal volka, ki mu je prihajal nasproti. Izpre-gel je konja, ga zajahal in se z vilami oborožen spravil nad volka, ki se je srdito branil in nazadnje ves krvaveč pobegnil v bližnji gozd.
-o-
Gorelo je
Neke noči je nastal požar v podstrešju stanovanjske , hiše Jožeta Korošca na Melcih pri Gor. Radgoni. Domače je prebudilo iz spanja močno prasketanje ognja, ki je ugonabljal ostrešje. S pomočjo sosedov se je posrečilo ogenj pogasiti.
•-o--
Okraden
Župniku Ivanu Sketu pri Sv. Marjeti nižje Ptuja so zlikovci odnesli nabrano pšenico, nad 1000 kilogramov. Vlomilci so vlomili s ponarejenim ključem v Slomškov dom, kjer je imel župnik spravljeno pšenico. Pri tem delu so pa izgubili robec, po katerem so imeli orožniki lahko delo, da so jih izsledili.
Žrtev smučanja
Na novega leta dan se je na Lescah smučal lOletni posestnikov sin Ivan Žagar. Pri tem je fant tako nesrečno padel, da so ga morali spraviti v bolnico. Zlomil si je roko.
.-o-
Nesreča na lovu V sredo, 3. jan., se je na lovu v Gotni vasi zopet pripetila nesreča. Z drugimi lovci je bil na lovu tudi župan Šmihel-stopi-ške občine Jožef Matko. Na vlažnih tleh mu je spodrsnilo, da je padel. Pri padcu se mir je sprožila puška in ves naboj mu je zletel v nogo. Moral se je iti zdravit k usmiljenim bratom v Kandijo.
-o-
Črnomelj Betonirane jame za kisanje krme bodo letos zgradili štirje kmetje. Te jame bodo nekoliko podobne ameriškim silosom in bodo za dolenjske kraje novost, ki se b0 pa najbrže kmalu udomačila med kmeti, ker so take jame za pasivne kraje zelo pomembne.
--o-
Nova velika občina
Po novem zakonu se je sedaj v Jugoslaviji združilo več manjših občin v eno. Ta nova županstva so navadno v bolj važnejših krajih. Tako je postala tudi Metlika veliko županstvo za vsa dosedanja mala županstva. Takoj po novem letu so začeli iz teh prejšnjih županstev izvažati občinske arhive in inventarje v Metliko, ki je na ta način nenavadno oživela.
Širite amer. slovenca i

'AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 27. januarja 1031
IKMERIKANSKI SLOVENEC
(JCcri najstarejši slove*tlei jffrtefe list v Ameriki*
■P
ifihai
ffotanovljen let« JWI.
libaja vsak dan razun nedelj, pon*-feljkov in dnerov po praznikih.
f	Izdaja In ttakai
EDINOST PUBLISHING CO.
NaaloT uredništva in uprav« J
|B49 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544 i \ --
Ca celo leto E« pel leta . ga četrt leta
Za Chicago. Kanado In Evropo:
E« celo leto -_$6.00
Z« pol leta--3.00
Za četrt leta ----1-75
Naročnina:
The first and the Oldest Slovene Newspaper in Amerie«. Kotabliahed ltfl.
Iasued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Addres* of publication offic«: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
.$5.00 . 2.50 _ 1.50
Subscription:
For one year-----
For half a year-----
.$5.00 . 2.50 _ 1.50
For three month»-------
Chicago, Canada and Europe:
For one year —-----$6.00
For hall a year------3.00
For three months___1.75
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide Ust. — Za zadnjo Številko v tednu je £aa do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa «e ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
jo nikakega primernega in še manj pa koristnega nadomestila. Ljudstvo to vidi, zato jim trumoma obrača hrbet, in to je lawn-tialsko gospodo začelo prav v živo boleti. Nekaj let so zasmehovali katoliški list, katoliško jednoto, češ, njihove kampanje so cirkusi, itd.; ko so pa člani od njihove jednote začeli odpadati, jih je začelo boleti in sedaj vpijejo in posnemajo samo to, iz česar so se preje pri drugih norčevali. Dokaz pri temu posnemanju je, da so sami duševno totalno bankrotirani in da ne znajo sami niti najmanjše kampanje zamisliti, da ne bi drugih posnemali.
Kar mi želimo k temu načrtu, da bi dobili ameriško slovensko mladino v svojo rdečo jednoto, pripomniti, je samo to-le: Ali slovenski rdeČkarji na Lawndale res mislite, da je v Ameriki rojena slovenska mladina tako zabita, da bo sledila vašim goljufivim naukom? Ali res mislite, da je tu rojena slovenska mladina taka armada zarobljenih kranjskih Janezov, kakor so bili oni, ki so se dali preslepiti vaši goljufivi propagandi? A ko to mislite, potem ste še jako daleč za luno!
Vašim naukom je odzvonilo!
Pan-Ameriška trgovina
Ni sama žalost pri nas ne, in nikakor ne mislite, da je samo mrtvaško zvonjenje, tudi kako veselo slišimo. Tako smo imeli pred adventom lepo igro, ki bo nam ostala še dolgo vsem v lepem spominu, tako izborno so igrali naši igralci in vsi tukaj rojeni, da srno se kar čudili, kako gladko so se naučili slov. materinega jezika. Dolga in težka je bila ta igra — Trije vaški svetniki, — ki so jo pa tako lepo izdelali. — Tudi tri poroke smo imeli. Omožila se je ugledna Agnes Starič, ki si je izbrala za tovariša v življenju Johna Marinčiča. Poročil ju je ženinov bratranec John Kamin. — Poročil se je tudi Josip Končar, ki si je izbral za družico Cecilijo Paulovič, hčerko našega spoštovanega mesarja in grocerista. Poroka je bila zanimiva zlasti radi tega, ker ju je poročal nevestin stric, naš č. g. Father Jevnik.
rešiti te dolžnosti. Držimo skupaj v edinosti kakor smo do sedaj, spominjajoč se gesla: "Vse! za eno, ena za vse." — Prijazno ste povabljeni na to veselico tudi rojaki iz drugih bližnjih mest, kakor tudi iz bolj oddaljenih krajev. 2e sedaj vas lahko zagotovimo, da ne bo nobe-

Res je.
- Zakaj streljajo
nemu žal, ki se bo udeležil na- Pri porokah z možnarji? Kaj še veselice. Pomnite, da smo neki to pomeni? tudi me pripravljene se odzvati j — Začetek vojne, vašemu vabilu ob enakih prili-	* * *
kali. — Veselica se bo vršila v j To so bili časi! — Mesar se Park paviljon in sicer v soboto, ustavi v muzeju pred mamuto-3. febr. ob 9. uri zvečer. Igrala J vim okostjem. Ogleduje ga od bo izvrstna Shukletova godba vseh strani in sline se mu začno (orkester) iz Eveletha. Vstop-'cediti: "Saperlot, to so bili nina bo majhna, za ženske sa- srečni časi! Koliko je bilo ta-
mo 15c, za može pa 25c. Prijetno bo na veselici tudi za starejše, kakor seveda tudi za mlade. Zato 3. febr. vsi v Park paviljon.
Vse naše slovenske žene in
krat kosti za priklado !
Vest. — Mati: Kaj ti vest ni nič očitala, da tega ne smeš delati?
Sinček: Očitala mi je že,
IZ FOREST CITY PIŠEJO Forest City, Pa.
Komaj dobim Amer. Slovenca v roke, takoj pogledam dopise iz slovenskih naselbin. Od vseh krajev se tam zbirajo novice, vesele in žalostne, le iz našega mesta se že toliko časa nihče ni oglasil. Kaj je temu vzrok, dragi rojaki? Naj bo že
Te tukaj popisane novice so tri hčere. — Bog je poklical k Me zgodile še pred božičem, plačevati. Tistih 25c sebi tudi 32Ietao ženo Alojzijo (pa tudi letos je vedno kaj no- ni taka svota. Samo
dekleta pa vabimo, da se nam'mamica, pa si oni dan sama de-pridružijo in pristopijo v našo.iala, da ne smem verjeti vsega, SŽZ. Saj vendar ni veliko za kar kdo "" ~~ na mesec
Državni tajnik Hull, ki je odšel pred nekaj tedni v Južno Ameriko na pan-ameriško konferenco, ima, kolikor se da dose-J «Uj. zaznati, biležiti lepe uspehe. Glavni namen njegove misije, »a jugu je zasigurati kolikor največ mogoče južnoameriški trg y,a izdelke Združenih držav. V zameno za te naj bi Združene
države uvažale iz Južne Amerike glavne pridelke južnoameri-Lar hoče, zato sem se odločila, »Hh držav.	Ida jaz poročam nekaj važnej
Trgovinska bilanca južnoameriških držav kaže, da Zd gjh novic, da bodo rojaki po o-»1'žave uvažajo n. pr. iz države Colombia 91 odstotkov kavne-[stalili naselbinah vedeli, dt ja izvoza imenovane države. Nad 70 odstotkov vsega kavne- tudi pri nas še živimo, da nas $a izvoza v Braziliji. Združene države dalje pokupijo 72 od- ge nj pobrala depresija niti ne atotkov vsega izvoza države Honduras in 74 odst. vsega izvoza(hud mraz, katerega smo že iz Kube. Statistični podatki torej kažejo, da so Zdr. države mo£no občutili to zimo. flavni odjemalec vseh pridelkov in surovin južnoameriških dr-j Božični prazniki so za nami, čav. Iz tega razloga imajo naravno Zdr. države pravico za-|enako tudi staro leto, ki se ne h te vati prednost pred drugim inozemstvom, da se jim da prili- bo njko]j vež povrnilo. Spomin ka izvažati svoje industrijske izdelke v južnoameriške države. J na za(lnje božične praznike Južnoameriške države se niso še nikdar protivile dajati pr- Lam bo pa ostaL Kako tudi ne, venstvo izdelkom Združenih držav. Le, kar je prišlo dosedaj ko jG bik) vse tako iepo. Cer-v poštev, je bila visoka vrednost ameriškega dolarja. Tako na kev lepo ozaljšana s smrekami, pr. so Brazilci importirali iz Nemčije poljedelske stroje za sko-|lia katerih je žarelo številno ro 80 odstotkov ceneje, nego so jih mogli dobiti iz Zdr. držav. eiektričnih žarnic in lepe zani-S0 odstotkov ceneje pa že veliko šteje za vsakega in tako tudi mive jaf!ijce. Jm-eli smo tudi tri 2« Južnoameričane.	jsv. maše in sicer ob polnoči, ob
Položaj se je tekom zadnjih šest mesecev temeljito spreme-,8. in ob 10. uri. Cerkev je bila nil Ameriški dolar se? je pocenil za najmanj 40 odstotkov in s natlačeno polna, ker v našo
temi se je znižala prodajna cena izdelkom Združenih držav. S'cerkev prihajajo tudi ljudje jjeta Svete, ki je bila .veliko let ti-m so postali izdelki Zdr. držav avtomatično eeneji, nego ev- drugih narodnosti, katere pri-'naročnica Amer. Slovenca, Ave ropski izdelki in čuje se, da Južni Američani že oddajajo ve- vablja lepo ubrano petje, ki je I Maria in več drugih
Tine. Že pred štirimi leti se je revi omračil um in vsa ta leta je bila v umobolnici. Bila je dobra katoliška žena in mati svojemu edinemu sinu, katerega je pustila doma še jako majhnega. Pripeljana je bila na dom, odkoder je bila na dan pogreba pripeljana v cerkev in od tam se je vršil pogreb na slovensko pokopališče. Mož pokojne in sin žalujeta za blago pokojno. — Vlak je povozil in do smrti poškodoval Janeza Klemenca, doma iz Borovnice. Bil je samski in je delal na farmah. Ko je šel čez železniški tir, je na nesrečo ravno tisti hip pridrvel vlak, ga podrl na tla in na mestu ubil. Pripeljan je .bil k tukaj živeči sestri, odkoder se je vršil pogreD na slov. pokopališče sv. Jožefa. — U-mrl je tudi komaj osemletni fantek, po domače Lavrihov. Padel je po nesreči z drevesa in se tako poškodoval, da je poškodbam podlegel. — Po večno plačilo je odšla 5. dec. Mar-
naše gla-
vega. Veselice se vrste druga silo Zarja je toliko vredno, to-za drugo. Tako je priredila ' liko podučljivega je tam za nas Card party in ples podružnica'slovenske žene in nobena bi ne SŽZ., ki je prav povoljno iz-'smela biti brez tega znanja. — padlo in so si članice s tem pri-j Zlasti priporočamo našim go-pomogle k nekoliko boljši bla-, spodinjam in materam, da na-
pravi.
*
lika naročila za poljedelske stroje Združenim državam.	jmalokje tako lepo kakor pri
Na tej podlagi se je državnemu tajniku Hullu posrečilo nas. Že mla jši šolski zbor tako doseči velike uspehe na panameriški konferenci. Zasluga za lepo zapoje, da se kar srce to gre pa v glavnem Rooseveltovi valutni politiki, na podlagi, razveseli, kaj pa še, ko se o-katere Združene države lahko vodijo uspešen boj proti konku- glasi veliki . zbor — takrat je roneam inozemstva na raznih svetovnih trgih.	Pa radost, da bi človek ure in
jure poslušal to petje. Za to gre [zasluga v prvi vrsti našemu požrtvovalnemu župniku Rev.
--Jevniku in organist« Mr. Ver*
T > voiičiifo se lahko naslovi na naše lawndalske socialiste, hovšeku. Oba se veliko trudita ki so te dni zapisali v svoji rdeči tet Ju, da glavna naloga sloven-! da imamo tako isvežbane pevskih socialistov v Ameriki mora biti, da pridobe v svojo rdečo »socialistično jednoto ameriško slovensko mladino.
Dobro srečo in kravo rdečo!
ce. Hvala | pevcem!
njim in hvala tudi
Nič novega in čudnega ni, če mačku klobasa diši, pa tudi nič novega ni, če našim slovenskim socialistom naša ameriško-slovenska mladina diši. To je umljivo' "To moramo dobiti v našo jednoto!" kličejo v svoji socialistični tetki. Seveda, kajpada !
Njihova rdeča jed no ta zadnja leta rapid.no nazaduje. Vzrokov za to je več. Največ to, da je slovensko ljudstvo v Ameriki zadnja leta začelo v velikem številu spregledovati.
Nove grobove, ki so zagrnili naše rojake moram tudi omeniti v tem dopisu. — Tako je u-mrl Frank Glavič, oče šestih otrok, v najlepši moški dobi. V premogorovu si je nakopal bolezen, ki ga je spravila na drugi svet. Za njim sedaj žaluje
Spoznavati j.e začelo, da jih slovenski socialisti le večno pitajo .neutolažljiva soproga in otroci, • svojimi golimi frazami, Desetletja že klepečejo in vpijejo V,ki so eni še majhni. — Smrt je »vet, kako bodo odrešili slovenskega delavca v Ameriki. V rešila dolge bolezni (naduhe) resnici pa jih le pehajo v pravo sužnjost brezverstva. Za to, 'Jožefa Turšiča, doma iz Borov-kar jim pa s svojimi lažmi odvzamejo in izruvajo iz srca,nima- nice. Za njim žaluje soproga in
nabožnih listov iz starega kraja. Bila je prava vzorna katoliška žena. Bolehala je več let za srčno hibo, sedaj jo je pa smrt rešili nadaljnega trpljenja na tem svetu. Njen veličasten pogreb je pričal, kako priljubljena je bila tako mecl Slovenci kakor tudi med drugimi narodnostmi v našem mestu. Društvenice sv. Ane in Materno društvo so jo I v polnem številu spremljale na| njeni zadnji poti. Doma je bila z Dola pri Borovnici. Umrla je v starosti 67 let in zapušča dve hčeri in dva vnuka. Pokopan i je poleg svojega moža na pokopališču sv. Neže. — Zadnji, ki je umrl iz naše naselbine lanskega leta, je Frank Gruden, doma iz Logatca, star 51 let, ki je zapustil veliko družino. — Vsem tem naj sveti večna luč; prestali so zemeljsko trpljenje, naj se sedaj odpoči-jejo od svojega truda nad zvezdami.
gajni.— Društva prirejajo svoje zabave, nekatera v korist cerkve, druga v korist svojih društvenih blagajn, za svoje posebne namene. Tako nam bo hitro minil predpust in prišel post, ko bomo zopet vsaj glede tega, namreč veselic, bolj mirovali.
Ravno sem mislila končati ta dopis, ko so nam zopet zazvonili zvonovi. Ko vprašam, kdo je umrl, izvem, da je umrl pi-jonir naše naselbine, Martin Gerčman, v starosti 84 let. Zapušča štiri sinove, dve hčeri in več vnukov. Naj mu sveti večna luč, žalujočim pa naše soža-lje. — To sem napisala, ker ni bilo že dolgo nobenega glasu iz naše naselbine, ki ni ravno najmanjša med slovenskimi v Ameriki, da bodo tudi drugod kaj vedeli o nas. Lahko bi se bil v tem času že kdo drugi o-glasil, pa se ni. — Amer. Slovencu pa želim, da bi v tem letu dobil veliko novih in stalnih naročnikov. Nobena slovenska katoliška hiša bi ne smela biti brez bega edinega katoliškega dnevnika. — Pozdrav vsem naročnikom in citate 1 jem po naselbinah.	Naročnica.
PODRUŽNICA ŠT. 38 S.Ž.Z.
Biwafciick, Minn.
Vsem našim članicam, ki niste bile navzoče na zadnji seji, se daje na znanje, da je bilo na tej seji sklenjeno, da priredimo veselico s plesom, ker bo ravno štiri leta, ko smo ustanovile našo podružnico. V resnici smo lahko vesele, ker vsa ta štiri leta nismo imele pri naši podružnici nobenega smrtnega slučaja. Zato lahko iz srca za-kličemo: Hvala Bogu!
ITljudno ste torej vse članice vabljene in tudi vaša dolžnost je, da pridete vse na to veselico, samo bolezen vas more raz-
govarjajo svoje hčere, da pri stopijo v našo SŽZ. —: Tebi Amer. Slovenec, pa mnogo u-speha v tej kampanji. Vsaka slovenska žena si naj naroči ta list in potem prav lahko upamo na zmago našega minnesotske-ga kandidata.
Marija Strukel.
-0-
KRATKA NOVICA IZ MINIM ESOTE
Ely, Minn.
Tukaj sta se zaročila Mr. John Skube in Mary Durkien. Ženin je sin ugledne družine Mr. George in Elizabeta Skube. Nevesta je rodom Irka iz Chi-cage. Njen brat je pomožni župnik v Gilbert, Minil., in je bil par let za pomožnega župnika na Evelethu. — Bilo srečno!
Poročevalec.
NAŠ VELIKI DAN SE PRIBLIŽUJE
Milwaukee, Wis.
To smo zaposleni! Kar vsi i Petje, igra, deklamacije, to je učenja in ponavljanja. Našega gl. nadzornika sobr. Frančiča sploh ni nič več na spregled. Ne da je bolan, Bog varuj. Mislim, da bo imel posebno lep govor za našo slavnost in sedaj ga gotovo ponavlja. Ali ni tako sobr. Frančič? Torej jutri, 28. t. m., bo naša mati Jednota obhajala svojo 401etnico. Veselili se bomo na ta dan mi njeni o-troci in tudi naše prijatelje in znance vabimo, da pridejo in se zabavajo z nami. Bogat program imamo in smo gotovi, da se nikdo ne bo dolgočasil. Ob 11. uri dopoldne bo slovesna sv. maša na West Allisu. Maše-val bo č. Father Gladek, asisti-rala mu bosta č. Father Potočnik in č. Father Schiffrer. Pri-digoval bo naš č. duh. vodja Father Plevnik. Po sv. maši bo (Dalje na 3 str.)
Tudi spomin. — Kaj ne, mo-
žiček, preden bodo urejene vse formalnosti najine razporoke,
se dava še skupaj fotografirati. * * *
Opravičilo. — Gospod učitelj, nikar ne kaznujte mojega sina, ker ima madeže na obleki. To je namreč obleka mojega moža.
* * :»
Sporazumela sta se. — Kam
pa greš?
—	K tebi.
—	Jaz tudi.
—	No, pa poj diva skupaj.
* if- *
Ne lovite rib. — Prijatelj prijatelju-ribiču: Si že kdaj pomislil, da zapusti vsaka riba, ki jo vjameš, ženo in 20,000 nepreskrbljenih otrok?
* * *
Vseeno ... — Kaj pa zdaj slikaš?
—	Avtoportret.
—	In se ti bo posrečil ?
—	Saj je vseeno, ker ga lahko označim za portret g. X. V-
Špekulacija. —
čunati na vašo gospodična?
—	Prevelika čast, dragi gospod !
—	Res? Vašemu očetu dol-gujem 100 dolarjev!
=K * *
V zamišljenosti. — Frizer je rabil danes celo uro za onduli-ranje mojih las.
—	Zakaj pa nisi šla ta čas na izprehod?
- Ali smem ra-
naklonjenost,
ZAKAJ
ne bi naročili Mohorjevih knjig za prihodnje leto 1935 v naprej? Na ta način bote sigur ni, da ko khjige izidejo, da jih bote sigurno dobili in se vam ne bo bati, da poide zaloga kakor je za mnoge pošla letos.
Preberite tozadevni oglas v današnji številki glede Mohorjevih knjig in naročite si jih za prihodnje leto 1935 takoj. Ko bodo v jeseni knjige dospele, jih bote dobili direktno na dom
TARZAN, GOSPODAR DŽtJNCIF.
(89)
( Metropolitan NrwsmTwf ^cf'ft 1
NEDGAR RICE BURROUGHS
Več ur je Blake hc.dil po poti, po kateri bo hodili dan poprej Arabci, nazadnje je vendir prišel do nekajcega izhodišča, kakor je mislil pa jo prišel v neko zastraženo sotesko, DoJine grobov. Tukaj ga jc naskočilo večje število stražnikov, katere je Biohun razposlal, da pazijo in vjamsjo Blaka. Popolnoma brez moči je bil Blake proti dvanajststorici oboroženih mož.
Tako is bil Sir James iz mesta Nimmr vjet in pripeijan pred kralja Bohuna, kjer je bil izprašan o raznih rečeh, ki,so se zadnji čas godile. Bohnn je pri tem izpraševanju spoznal, da je bil Blalce tisti, ki je njegovim vitezom zopet u-kradel nrincezo in komaj je krotil svojo jezo nad Bbkom. Nazadnje ga je dal ukloniti v verige in vreči v dobro zastraženo ječo.
Ko jo Tarzan ubiral pot proti mestu Nimmr, je na r.voji poti zasačil Arabce. Opazil pn je, da prineeze ni bilo med njimi- Obrnil se je nazaj in prenočil na visokem drevesu, dovolj varno, da niso mogli do njega leopardi, ki so se klatili po okolici. Zgodaj se je drugo jutro prebudil in zopet pogledal med Arabce, a tudi sedaj ni o-pazil prineeze. Zmanjkalo je pa tudi Stimbola.
Tiho, previdno in počasi je Tarzan sledil A-rabcem vsporedfto, ne da bi ga ti opazili; ker jo vedel, da ga ima šejk za mrtvega. Zato je bil Ibn Jad prepričan, da so sedaj varni in se jim ni treba ničesar bati. Pet mož je nosilo naprej težak zlati in dijamantni tovor, ostali so sledili. Tedaj je naenkrat švignila med nje pšica in se zapičila v vrat enemu ki je stopal poleg šejka.
Denarne pošiljatve
v stari kraj pošiljam točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Vsled vedno menjajoči se ceni valutam računamo za pošiljke po ceni istega dne, ko prejmemo denar. Včeraj so bile naše cene:
Dinarji:
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 3.00............ 110	Din
Z-.x S 5.00............ 105	Di« Za $ 5. pošljite......$ 5.75
$10.00........... 410	Din 7.a $10. pošljite......$10.85
Za $12.25............ 500 Din Za $15. pošljite......$16.00
Za $20.00............ 835	Din Za $25. pošljite......$26.00
Za $24.00............ 1000	Din	. . $41,5
Za $50.00........... 2100 Din Za ?40' posl,ltC......
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
John Jerich
(V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD.	CHICAGO, ILI>.
Sobota, 27. januarja 1984
'AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
X.:
'MOJA IN TVOJA ZADEVA.
I.
"Dober večer John! Kam pa kam, tako hitro?"
"Bog daj, Bog daj dober večer Tone! Hitim h prijatelju na sedmo cesto, imam važen opravek."
"Tako? Jaz sem pa mislil ravno k tebi. Dolgčas je doma od vednega sedenja, pa sem mislil, bova z Johnom malo karte vrgla, pa bo krajši čas."
"Nocoj ne bo nič, imam zelo važen opravek, ki ga moram opraviti."
"Kaj pa tacega?"
"Veš kaj je? Včeraj sem bral v "Amer. Slovencu", kako je neki nemški župnik govoril o potrebi katoliškega tiska. Pa mu moram priznati, da ima prav. Cisto prav ima, ko pravi, da smo katoličani z ozirom na tisk zelo, zelo malo zavedni. Pa mi je prišlo na misel, da sem tudi jaz eden izmed teh. Pravim, da sem katoličan, član katoliških društev, rad pripenjam regalije katoliških društev na svoja prsa, toda za katoliški tisk pa res nisem doslej še nič naredil. Začel sem razmišljati, koliko dnevnikov amer. Slovenci vzdržujemo,kar Pet, pa med temi je komaj en katoliški in še ta mora vedno javkati za svoj obstoj. Pa zakaj to, zato ker se premalo zanj zanimamo. Ko je bil pa zadnjič na seji društva narodne jednote neki moj znanec, mi je pravil, da ga je pa tajnik takoj vprašal, če je naročen na rdeči socialističen dnevnik. In ko mu je odgovoril, da ga ne želi pod svojo streho, kako je zapičil svoje oči vanj. Poglej, poglej, kako se zanimajo ti tiči za svoje časopise. Ravno to me je naudušilo, ko sem včeraj bral. članek o katoliškem tisku v "A. S." Sklenil sem, da dobim tudi jaz kakega novega naročnika za katoliški list. Vest pa mi pravi, da bom storil s tem dobro delo, če se mi posreči. Morda, ko bo čital moj znanec list, se bo Približal tudi on nam, bo postal č]an naših društev, itd. Poskusil bom!"
"Tako, glej, glej, tega bi si pa na misli, da boš kdaj ti iblajtal okrog za cajtenge. Ne rečem, da ni dobra stvar, ampak jaz pa nisem za to. Pa tudi tako le je le. Vsak svojo malho hvali. Jaz pa storim, kar je prav. Sem član narodne jednote in katoliške. Grem k maši in k spovedi. Za vse dru-8o se pa ne brigam."
"Saj ravno zato pa je tako, ker mi katoličani spimo, se za nobeno stvar ne brigamo, kakor bi se morali, pa delajo naši nasiv.'L-niki ■/, nami in z našim prepriča njem, kakor svinja z mehom. Vidiš Ti Tone, ravnokar si mi po-vedal, da Ti hodiš k maši in k ^Povedi. Kaj ne?"
"You bet, to pa !"
"Zdaj pa poglej ! Ti si obenem e'an narodne jednote kaj ne, šam
rekel, da si?"
"2e 22 let."
"Vidiš Tone, kolikokrat je gladilo narodne jednote tekom teh let sramotilo Boga, vero in cerkev. Ali ne piše to vaše gla-da je vera humbug, farška lx-najdba, itd.? Saj menda nisi s'eP, saj vse to čitaš, ali ne?"
"To je res, včasih je res malo
Preveč."
"Torej sam priznavaš, da je
včasih malo preveč, jaz pa še pristavljam, da je to grdo, veliko pregrdo, da se tak strup servira slovenskim ljudem, kateri že od nekdaj ljubijo Boga in Marijo. Zdaj Te pa vprašam, ali si že ke-daj protestiral na društveni seji proti taki pisavi? Povej !"
"Ja, ja, kaj bom protestiral, saj bi nič ne pomagalo. Veš so tiči tisti ta rdeči, jezik jim teče, kakor bi bil namazan, pa bi me potem vgnali, tega pa si na kaki seji zopet ne želim."
"Vidiš Tone, tudi jaz sem bil nekoč takih misli, nekaj let naga j. Imel sem soseda, ki za vero in duhovnike ni imel nikdar dobre besede. Mene je imel za največjega trapeža, ker sem hodil v cerkev in bil verskega prepričanja. Pa samo zato, ker sem bil veren on pa ne. In to kljub temu, da sem ga če tudi sem manj časa v tej deželi v vsem drugem prekašal. Nazadnjak sem bil, zato ker sem hodil v cerkev, on pa "pameten" in "naprednjak", ker je čez duhovne in vero zabavljal. Pa mi je kazal včasih tisto rdečo tetko, češ, glej, kako je tu zapisano. Vidiš tako je, kakor ta list piše. Pa kaj sem hotel, večkrat sem bil tiho, ker ga nisem znal zavrniti, dasi sem vedel, da je na njegovi strani le sama laž. Naročil sem si katoliški list "A. S." in v tem časopisu sem našel jasne odgovore na taka zavijanja. Tega je že kakih sedem let. Potem sem mu pa jaz večkrat pomolil pod nos rekoč: Ti sosed,
širil. Nič se nimaš za jeziti. Pojdi vase in prouči naj prvo svoje ravnanje, pa boš videl, čegava je krivda. Potem pa primerjaj nauk, ki ga cerkev uči, pa vaš socialističen nauk, potem pametno in trezno sklepaj."
med tem včasih po otrokih, me Islovanskega. naroda, je marsikaj prepričal. Zdaj vidim drugače. Odpusti mi, če sem Te kedaj žalil preje prepričanja."
Prevzviše- kratek Baragov življenjepis in nega nadškofa Dr. Antona Bo-tpa molitev, potrjena od cerkve-naventure Jegliča, ki je ravno ne oblasti — za beatifikacijo glede listi dan obhajal doma na Sloven- (škofa Baraga in to molitev sedaj jskem svoj biserni mašniški ju-.molijo po celi Ameriki. Veliko
iz slov. mmm.
(Nadaljevanje z 2. strani )
"Vidiš Tone, jaz bi bil lahko govoril preje kar bi hotel, tega
Šol je in nisem ga videl skoro soseda bi ne bil nikoli prepričal, pol leta. Na Veliko nedeljo sem tega moža na svojo veliko začu-
bilej.
V dolžnost si štejem, da
obed pri sobr. Windishmanu. Ob 2. uri je pa začetek popoldanskega pograma v S. S. Turn
denje videl pri Vstajenju. Svojim očem nisem mogel verjeti in dvakrat sem se ozrl, če je pravi in bil je pravi. Popoldne pa pride k meni in mi je vse razodel. Tako le je povedal :
"Prijatelj, pet mesecev sem v duši premišljal Tvoje besede in spoznal, da je Tvoje prepričanje bolje, kakor je bilo moje. Vrgel sem svoje prepričanje proč in sklenil sem začeti novo življenje. Katoliški list, ki si mi ga dajal
da sem jaz v pravem in on v na- na kateri si bodi način pripomo-pačnem. Katoliški list je to sto- 'gli k lepi proslavi Baragovega
I teh pamf letov se je že razposlalo se med slovenske rojake in drugo-tem potoni zahvalim vsem, ki so.rodce, da se tako razširja naj-, . . X7
bolj potrebno delo za Baragovo l^0™1'	ljeni pevski
beatifikacijo — to je molitev k Bogu, da naj On dodeli to veliko
ril, kar jaz nisem mogel. In ker [dne. Zahvalim se pa posebno imam v tem skušnjo, za to grem j vsem duhovnikom, ki so s svojo milost, da bi mogli enkrat časti-
na agitacijo za katoliški list, ker ipričujočnostjo povečali to slav-vem, da večjega dobrega dela zainost; zahvalim se Rev. P. Odilu,
svojega prijatelja ne morem sto- 'O.F.M., za slovensko pridigo in riti, kakor če mu dam v roke Rev. M. J. Hiti-ju za angleško vodnika — miselnega vodnika 'pridigo. Ravno tako se zahvalim katoliški časopis, ki ga bo dan za pevskemu zboru "Adrija" od sv. dnem pridobival za vero in Bo- Štefana, ki je z lepim petjem ga. Tako, zet nocoj lahko noč, povzdignil jutranjo cerkveno moram na delo, pa prihodnjič slovesnost. Zahvalim se tudi
kaj več Tone."
(Konec prihodnjič)
BARAGOVA ZVEZA
Poročilo, ki ga je prečital in po dr! Rev. John Plevnik, predsednik B. Z., 17. januarja 1934 v Chicago, III.
Pretočeno leto bode gotovo zapisano z zlatimi črkami v zgodovini Baragove Zveze, zakaj dosegel se je prvi namen, za katerega je bila Baragova Zveza ustanovljena, in ta namen Baragove Zveze je bil: da povspešuje akcijo cerkvenih oblasti, da se prične s prvim procesom za proglašenje škofa Baraga blaženim in nato svetnikom. In to se je sedaj doseglo, zakaj Prevzvišeni škof v Marquette, Mich., Most Rev. Joseph Nussbaum je pretečeno leto otvoril ta proces, ko je u-radno imenoval komisijo v ta
namen in določil Rev. P. Ethel-to le preberi in preštudiraj! Od "bert-a Harrington, O.F.M., iz Ca-kraja se je branil, potem je pa le iumet, Michigan, da kot postu-vzel kako številko, sam mi je po- iator prične zbirati vse podatke vedal, (ia jih je skrivaj v base- 0 življenju in delu škofa Baraga mentu prebiral, ker se je bal svo in Vse, kar je v zvezi z njegovim
jih bonierjev, da bi ga ne vidrii citati "farškega" lista, kakor ga je on imenoval. Ali veš kaj se je zgodilo potem?"
"Kaj neki?" — je siknil Tone.
"Cez par let,, nekega jesenskega večera je bilo, nekdo potrka na moja vrata. Grem odpret, i:i zagledam na pragu soseda, o katerem Ti govorim. Iz oči so mu kapale solze, prsa so se mu dvigala in jeza in srd je sikal iz njega. Kakor blazen je bil."
"Pa kaj Ti je, kaj se je zgodilo?" ga vprašam.
Sosed pa mi pove to le:
"Poglej, to le pismo sem našel na mizi, ko sem prišel z dela. Baba me je pustila in je šla z drugim. Piše, da je to "frej kontra" in da se je mene naveličala."
"In kje so otroci?"
"Pustila mi jih je, vseh pet," je pristavil.
Začutil sem še jaz njegovo trpljenje. Ni špas, spustiti zakonskega moža s peterimi otroci in oditi z drugim. Nikomur kaj takega ni za privoščiti, vendar vzdržati se nisem mogel in naredil sem mu to le pridigo:
"Prijatelj! Nič se nimaš za hudovati. Tvoje življenje Ti poteka, kakor si si ga sam pripravil, ali z drugo besedo, tako ležiš, kakor si si postlal. Civilno si se poročil. Katoliško poroko si zasmehoval, kolikokrat pred menoj,
življenjem. To delo je že v poteku, zakaj dne 27. septembra 1933 je Rev. P. Ethelbert Harrington razposlal na vse duhovnike škofije Marquette posebno pismo, v katerem je naznanil, da ga je Prevzv. škof marquettski uradno pooblastil, kot postulate rja, da zbira potrebne podatke o življenju in spisih škofa Baraga, da se pozneje vse to pošlje višji cerkveni oblasti v Rim. V tem pismu Rev. P. Harrington tudi omenja, da bo beatifika-cija škofa Baraga velikega pomena za katoliško Cerkev v Združenih državah ameriških, še večjega pomena pa za duhovnike in vernike marquettske škofije, kjer je Baraga živel in delal za blagor neumrjočih duš. Mi pa lahko rečemo, da bo beatifikaci-ja škofa Baraga še veliko večjega pomena za nas Slovence, doma na Slovenskem in tukaj v A-meriki. Saj bi naš lasten rojak dosegel oltarsko čast blaženca in svetnika. In če tudi bi to še vzelo dolgo časa, vendar smo mi Slovenci že sedaj lahko ponosni, da je naš slovenski rojak — škof Baraga — dosegel to veliko čast, da je bil od cerkvene oblasti spoznan vrednim in opravičenim škofijske preiskave.
Mi vsi, uradniki in člani in članice Baragove Zveze — od začetka do danes — kakor tudi vsi
nič ne dvomim, da bo božja dobrota velikega služabnika božjega tudi končno poveličala na zemlji in srečen sem, da sem kot predsednik Baragove Zveze eno izmed orodij božjih za ta vzvišeni cilj in srečen se lahko čuti vsak Baragov častilec, ki je po svojih močeh pomagal do dosego tega cilja.
To je bil v pretečenem največji in nepričakovani uspeh, Baragove akcije. Tudi Baragova Zveza je s svojim delom za beatifikacijo škofa Baraga nekoliko k temu pripomogla. Hvaležni moramo biti Prevzvišenemu škofu Most Rev. P. J. Nussbaum za imenovanje škofijske komisije za proglasitev škofa Baraga blaženim in ravno tako moramo biti iz srca hvaležni Prevzv. Dr. Gregoriju Rozmanu, ljubljanskemu škofu, kateri je s svojim navdušenim delom za ta cilj gotovo največ pripomogel, da delo za Baragovo beatifikacijo tako lepo napreduje.
Kakor zgoraj omenjeni uspeli s pomočjo Baragove Zveze, tako je odbor Baragove Zveze lahko danes ponosen na lep uspeh vsega dela, katerega mu je občni zbor lansko leto določii. Kdo se ne spominja prelepe proslavi Baragovega dne v Lemont-u, 111., dne 30. julija 1933. Lanski občni zbor je namreč določil, da naj se obhaja med poletjem proslava v čast škofa Baraga. In ta proslava je tudi lepo izpadla. Nepričakovano velika množica slovenskega ljudstva iz vseh krajev A-merike se je vdeležila te Baragove proslave, kjer smo počastili škofa Baraga in se ob istem časi; tudi spominjali — v molitvi in besedi — nesmrtnega voditelja
vsem govornikom pri popoldanskemu programu, zlasti pa slovenski šolski godbi iz Chicage in slovenski šolski godbi iz Jolieta, ki sta po svojem lepem igranju veliko pripomogli k lepi slovesnosti Baragovega dne. Zahvalim se tudi onim možem in ženam, fantom in dekletom, ki so na ta dan "lačne nasitovali in žejne napajali", da niso omagali v veliki vročini in pozneje na dolgi poti proti domu. Posebna zahvala pa gre P. Aleksandru, O.F.M., ki je te moške in ženske zbral v svoji župniji in pa P. Benediktu, O.F.M., ki je vodil vso to armado delavcev in delavk in skrbel, da je bilo za vse lepo poletu skrbljeno. Ni čuda, da so bili udeleženci nad vse zadovoljni z lepim dnevom.
To je mala zunanja slika lepe proslave Baragovega dne, ki je vse navdušila, da so se vrnili na svoje domove kot goreči častilci škofa Baraga. Veliko se je molilo za Baragov dan za beatifikacijo škofa Baraga in molitev v ta namen še danes kipi iz mnogih src Baragovih častilcev.
In za to razširjenje molitve v ta namen je v pretečenem letu tudi poskrbel odbor Baragove Zveze, zakaj po določilu zadnjega občnega zbora se je dalo natisniti 10,000 izvodov malih painfletov, v katerih se nahaja
ti svojega rojaka in škofa Baraga na naših oltarjih.
Kakor v duhovnem oziru, tako je odbor Baragove Zveze ja-ko zadovoljen z finančnim; uspehi pretečenega leta, zakaj s pomočjo darov Baragovih častilcev mu je bilo mogoče poplačati vse dolgove, katere je Baragova Zveza prevzela v korist prelepe Baragove ideje.
Ob koncu svojega poročila se prisrčno zahvalim vsem dobrotnikom in dobrotnicam, ki so po svojih močeh podpirali Baragovo Zvezo v njenem lepem cilju. Pojdimo navdušeno naprej po začrtani poti in vkljub vsem zaprekam in prikritemu nasprotovanju, molimo iti veliko molimo v ta namen, saj že sedanji napredek ideje Baragove beatifikacije priča: "Da božja pota niso človeška pota!"
-o--
"Amer. Slovenec" je vez, ki nas druži, da se razkropljeni med tujci, ne izgubimo med njimi.—Rev. J Černe.
ŽELODČNO ZDRAVILO
ŠTIRIH GENERACIJ
"Chicago, III. — V naši družini jc
TRINERJEVO GRENKO VINO
uporabljano skozi štiri generacije z najboljšim uspehom. In /priporočali smo ga vsakomur, ki jc trpel na slabem teku, zaprtju, glavobolu, želodčnih bolečinah in mrzlici. Mrs. A. Urban." Dober nasvet je neprecenljiv in vsak, ki trpi na želodcu, je vesel; ako se spozna s Trincrjevim grenkim vinom in je olajšan svojih dolgotrajnih nadleg. Mnogo zdravnikov ga predpisuje. Deluje brez grizenja in je prijetno za uživati. Pri vseh lekarnarjih, .los. Triner Co„ 1333 So. Ashland ave„ Chicago, III.
to sam veš. Vera, ki uči, da je za- častilci škofa Baraga smo lahko
ponosni na to veliko čast našega slovenskega rojaka. Jaz za sebe
kon veljaven do smrti, ni pri Tebi veljala nikdar nič, norčeval si se iz nje. Rekel si, da le bedaki živimo po veri. Torej če Te je sedaj žena pustila, se je ravnala le po prepričanju, ki si ga sam
PARNIK PARIS V PREDELAVI
Kakovost
Točnost
Poštenost
A. F. WARHANIK
— LEKARNA —
Posluje preko 32 let.
2158 West Cermak Rd. ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL. _
Parnik Francceka linije "Paris" je točasno v delavnicah v »avre, kamer so ga odpeljali v svrho vsakoletnega pregledo-Vaija. Ob tej piiliki pa se bodo na parniku tudi izvedle znat-he Predelave zlasti v turintovskem in tretjem razredu. V turi-®'°vskem razredu se zniža določeno število potnikov, ker so se . bme pevečale in na najmodernejši način opremile. V tret-Razredu pa se bo nasprotno povečalo število kabin, ker se 2a nje uporabil prostor, ki je do zdaj služil raznim drugim i- en°m. Tudi v tem razredu bo celotna notranjščina prenov-jena in najudobneje opremljena.
PLUMBARSTVO
Mi popravljamo vsa plumbarska iela. — Inštaliramo kopalne, umi-valne in kuhinjske sinke, toilete, po smerni ceni. — Račune plačujete lahko na obroke.
Thomas Higgip.s
PLUMBING, GAS FITTING AND SEWERAGE
Tel. Canal 0610 . CHICAGO, ILL 2313 So. Oakley avenue,
Najhitreje do Jugoslavije
BREMEN • EUROPfl
EKSPRESNI VLAK ob parniku v Bremerhaven zajamči pripravno potovanje do LJUBLJANE.
Ali potujte z znanimi ekspresnimi parniki:
HAMBURG - DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN - NEW YORE
karte za TJA in nazaj V iii. RAZREDU $ j 50
Od NEW YORKA do LJUBLJANE in nazaj .
Iabcrne železniške zveze od Cherbourga, Breme ali Hamburga. Tudi redna odplhtja z dobro znanimi kabinskimi parnikt.
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
HAMBURG-AMERICAN L9NE NOHT H GERMAN LIOYD
177 N. Michigan Ave. — 130 W. Randolph St.
CHICAGO, ILL.
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CH1CAGI
Louis J. Zefran
1941 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. Phone Canal 4611
Na razpolago noč in dani - Najboljši automobili za pogrebe, krpte in ženitova-
nja.— Mrtvaška Cene zmerne.
kapela na razpolago brezplačno.
Varujte vaše oči
Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati.
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči.
1801 SOUTH ASHLAND AVE.
CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. tire dopoldne do 8:30 zvečer.
klubi so se odzvali našemu povabilu, torej lepega petja bo obilo. Nastopili bodo tudi naši otroci s. petjem in deklarnacijo. Naši cenjeni gl. uradniki bodo kaj povedali. In tako bo minil popoldan. Zvečer bo pa igra "Rodoljub iz Amerike", ki vas ne bo dolgočasila. Po igri še rr "lo proste zabave in ples i. Da ne pozabim omenit izvrsten Kugličev orkester, katerega j i prijetno poslušati in tudi plesati. Vstopnina je samo 25«. Tudi za vse drugo smo določili nizke cene. "Veliko nam je do tega, da se proslavi lOletnica naše Jednote na najlepši način. Iskreno želimo, da se udeležijo te proslave vsi naši člani in tako pokažejo s tem svojo zavednost. Ravno tako želimo videti na ta dan pri nas tudi naše prijatelje in znance. Tudi društva in klubi so najlepše povabljeni. Pridite, da se skupno pove-selimo in da pozabimo vsaj za en dan,da nas še kriza ni zapustila. — To slavnost priredi organizacija skupnih društev.. — Torej na svidenje dragi prijatelji. L. St. -f>-
BARRERTONU V POJASNILO
V dopisu iz Barbertona, ki je bil priobčen v tem listu z dne 11. jan. letos, se je pri prepisovanju dopisa vrinila mala pomota, kjer je bilo zapisano, da je čisti dobiček v korist naše župnije. Moralo bi pa biti, da je dobiček v korist cele naselbine, kakor je to dopisnica dopisa napisala. Kljub tej neznatni pomoti je pa lahko iz uadaljnega dopisa vsak spoznal, da je bila omenjena prireditev Gospodinjskega kluba namenjena v pomoč dvorani. — Toliko v pojasnilo.—Pom. ur. -o--
Ne pozabite omeniti, komu želite pokloniti svoje glasove, ko pošiljate za naročnino!
VABILO
na naročbo knjig Družbe sv. Mohorja za prihodnje leto.
Citateljem teh vrstic naznanjamo, da smo pooblaščeni od družbe sv. Mohoria sprejemati naročila za knjige družbe sv. Mohorja za prihodnje leto, ki izidejo prihodnjo jesen. Knjige bodo sledeče:
1.	Koledar za leto 1935.
2.	Večernice: "Stiski svobodnjak".
3.	Graničarji, povest.
4.	Zgodovina Slovenskega naroda. Služabnik božji — Ant. Martin Slomšek.
5.
Cena Mohorjevim knjigam je sedaj enotna in sicer
$1.25
ZA NAROČNIKE V AMERIKI.
Ker jc izdajanje tolikih knjig v zvezi z ogromnimi stroški, družba na noben način ne more izdajati knjig v naprej, ne da bi bila zasigurana, da se bodo knjige tudi izvedle. Zato je važno, da si vsak, ki želi omenjene kniige iste naroči že v naprej. Ko bodo knjige izšle, jih bo prejel vsak naročnik po pošti direktno na dom.
Čas za naročbo teh knjig za prihodnje leto je samo do
28. februarja 1934.
Z naročilom pošljite na podpisano zastopstvo potrebni znesek $1.25 ter natančen naslov, na katerega želite., da se Vam pošljejo knjige.
Za Vašo udobnost se objavlja spodnji kupon, katerega se po-služitc pri naročanju Mohorjevih knjig za prihodnje leto:
i
------KUPON------
KNJIGARNA "AMER. SLOVENEC", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
Cenjeni: .— Priloženo Vam pošiljam znesek $...................
za naročnino Mohorjevih knjig za prihodnje leto in prosim, da sc mi iste pošljejo, ko izidejo na sledeči naslov:
I
IME
NASLOV
MESTO .................................... DRŽAVA.

-"v/V-
Sfri«
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Sobota, 27. .Januarja 1934
[»»t««««««««««««,««!«««!

POVEST IZ PRETEKLIH DNI
Spisal K. M.
I


"Ne jokaj, Marta. Povej rajši, kaj ti je. Nikoli ne bomo pozabili nate, ko si bila vendar tako dobra z nami vsemi."
"O, ne, ne morem povedati! Sovražili bi me in me zapodili stran in to — to — bi bilo še hujše kakor vse drugo!"
"Da bi tebe sovražili in podili stran, Marta? Kaj pa misliš? Vprašaj mojega moža, vprašaj Rajka, ali mislita kaj takega!"
"Marta, sezi mi v roko," je dejal slepi Potočnik nežno. "Ta roka naj ti bo v pomoč in podporo v sili. Samo povej, reci še enkrat, kje ti moremo pomagati."
"In tu je moja roka, Marta," je dodal Rajko. "Se nikoli je nisem dal človeku, ki bi je bil nevreden. Tudi name se lahko zaneseš v sili. Zato povej, zakaj nimaš več očeta?"
"Saj sam dobro veš!"
"Ne vem, ali misliš prav."
"Prav mislim, Rajko, da — in povedala — povedala bom. Mora mi priti iz ust, iz srca ta beseda, da me ne zaduši. Cim prej, tem bolje! Ali veste, oče Potočnik, ali veste, kdo je Črni mož? Moj oče. ..!"
"Tvoj oče je? Poljanec?"
Slepcu je omahnila roka, ki je dotlej držala njeno, vstal je in se opotekel nekaj korakov nazaj. Na njegovem skaženem obrazu se je nekaj posvetilo kakor nenadno spoznanje. Oči so se mu izbuljile, kakor bi mu hotele skočiti iz jamic. Zobje so se mu zagrizli v ustnice. Potem je planil naprej, kakor bi hotel pasti po skritem nasprotniku, ki je pravkar pokazal svoj skrivnostni, pravi obraz.
"Da, moj oče, Poljanec! Kajne, zdaj me sovražite in zaničujete? Zdaj moram iti?"
«On — on — je bil torej !" je starec siknil in zaškripal z zobmi. "Dostikrat se mi je tako zdelo in nikoli si nisem mogel Črnega moža predstavljati drugače nego v njegovi osebi. On mi je torej umoril sina! On mi je vzel luč oči! On je bil tisti hudobec, ki je uničil toliko pošte-nh ljudi — vse tiste, ki se mu niso dali ujeti v mreže. Rajko, ali je res? Ali je kdo drugi?"
"On je, oče!"
"Naj bo preklet, tisočkrat, milijonkrat! Zemlja naj se pod njim vdre in nebo naj pade nanj. V pekel z njim! Rajko, Rajko, daj mi roko! Ven moram, tja na Poljančev dom, k njemu. Zmleti ga moram, s petami streti v prah. Ven, ven, k njemu, Rajko!"
Iztegnil je roko za sinovo. Toda prestregla jo je druga, manjša, nežnejša roka.
"Potočnik!"
Martine roke so se ga oklenile, kakor bi hotele vzlic vsej slabotnosti preprečiti nesrečo, ki bo uničila njen dom.
"Kaj hočeš? Ali ga hočeš morda rešiti? Ali ti nisem že prej povedal, da mu ne more pomagati ne moč, ne bogastvo in ne prošnje, če mi pride V roke? On je bil moja prva in poslednja misel, podnevi in ponoči. Več mi je vzel, kakor si morete misliti. Mir, smeh, pokoj, srečo, dom, svet z vsem, kar je na njem in z vami vred. Temno je okoli mene in v meni. Ničesar več ne vidim ne z očmi, ne 7 razumom, ne z duhom. Kar sem poznal, sem pozabil in izgubil. Se drobna sličica vas vseh mi ni ostala. Povejte, ali je mogoče človeku več vzeti? Ali je na svetu kazen, ki bi bila za takega človeka dovolj huda?"
Tedaj je stopila kmetica k njemu in mu dala roko. Poznala je moč svojega milega glasu in rekla mu je:
"Pojdi, oče, in sedi! Prva misel ni zmeraj najboljša. In Bog je sodnik ! Naj Rajko pove pa Marta tudi. Vse naj povesta, kar vesta.
Potem bomo videli, kaj bo treba napraviti."
"Da, povej, Rajko! Gorim od radovednosti. Povej, kako si ga zasledil?"
"Vse bom povedal. Toda najprej moram zvedeti, kako ga je Marta spoznala. Ali bi povedala, Marta?"
"Mora biti tako! Oče je danes dejal, da pojde takoj ob osmih spat. Zato sem se odločila, da poj dem k vam na obisk. Hotela sem iti čez vrt, da me dekla ne bi mogla videti. Tam je namreč najbolj skrita pot na cesto. Tiho sem šla čez dvorišče in mimo kolibe, kjer je suhi vodnjak. V njej je bila luč. Pogledala sem skozi špranjo. In veste, koga sem videla v kolibi? Očeta! Mislil je, da smo že vsi pri jedi in zato se je čutil varnega pred izdajstvom. Obut je bil v visoke škornje, okoli trebuha pa je imel pas in svetlo orožje v njem. Prav tedaj, ko sem gledala skozi špranjo, si je dajal lasuljo z dolgimi lasmi na glavo, potem pa si je pritrdil še gosto črno brado. Naposled si je nataknil še črno krinko na obraz in zlezel v vodnjak. Samo to sem opazila, toda vedela sem že dovolj! Obstala sem kakor pribita, kakor bi bila vame udarila strela z jasnega. Noge so mi bile težke kakor svinec, srce pa kakor kamen. Ko sem od-bežala, sem se opotekala kakor pijana. Udje me niso hoteli več ubogati."
"Ubogi otrok!' je dejala sočutno stara Potoč-nica. "Zato si bila tako bleda in izmučena, ko si prišla k nam!"
"Možak ni vreden, da bi poljubil temu nedolžnemu otroku čevelj!" je tiho šepnil starec, ki se mu je kri že malce pomirila. "In praviš, da se je skrival v vodnjaku?"
"V rovu, kjer se končuje vodnjak, oče," je pojasnil Rajko. "Veš, rov se začenja že tam pri njegovem skednju na travniku. Potem teče pod Poljančevo hišo in se končuje pri gozdu. Tihotapcev je okoli dvajset. V rov hodijo tam, kjer je rudnik malo pred koncem vdrt. Tam dobe blago in ga prenašajo čez mejo. Poznajo pa samo spodnji del rova in tam so tudi stopnice, kjer so tebe oslepili."
"Ali si bil tam?"
"Da. Zdaj, ko Marta že vse ve, lahko povem resnico!"
Začel je pripovedovati na široko. Kolikokrat sta mati in Marta pograbili njegovo roko, ko je govoril o nevarnostih, ki so mu pretile. Dekle je pozabila očeta in svojo lastno srečo ter mislilo samo na strašno predrznost, ki bi bila Rajka lahko stala življenje. Tudi mater so obhajale iste misli. Le stari Potočnik je sedel pri mizi, na videz hladno in pokojno, toda v resnici je kar požiral sinove besede. Časih je globoko zasopel, kakor ne bi mogel pričakati tega, kar še pride. Ali pa je bil morda vsak tak vzdih samo izraz občudovanja in ponosa, da ima takega sina, Rajka, ki bo obnovil blesk starega Potočnikovega rodu?
Ko je Rajko končal, so dolgo vsi v izbi molčali. Oče je prvi izpregovoril:
"Prav si imel, Rajko! Zanka je nastavljena. Ne more nam več uiti. Se enki;at je treba udariti in takrat moram biti zraven. Sam si rekel, da ni več nevarno, zato mi tega ne smeš braniti. Čeprav ga ne bom videl. . . Vsaj slišal ga bom, kako se bo zvijal in otepal. Potem pa bom stopil predenj in mu zadal poslednji, najstrašnejši udarec! Jutri zjutraj ga moraš naznaniti če-tovodji, ta naj obvesti nadporočnika in potem naj se ples začne!"
"Milost!" je poprosila Marta. "Usmilite se mene in matere! Ce ga živega ujamejo, ne bo mogla preboleti sramote."
(Dalje prih.)
TISKARNA
Amerikanski Slovenec
Povestne knjige
KI JIH IMA V ZALOGI IN ZA KATERE SPREJEMA NAROČILA KNJIGARNA "AMER. SLOVENCA".
PERPETUA, ali afrikanski mu-čenči. Broš. 136 str. Povest nudi čitatelju pogled v dobo tretjega stoletja po Kristusu, ko so kruto preganjali kristjane ................
45c
50c
SOc
PETELINOV JANEZ, J. Alešo-vec. Broš. 126 str. Ako se hočete zabavati, tedaj berite Petelinovega Janeza, ni jo zabavnejše knjige od te.......................... 85c
POD ..SVOBODNIM .. SOLN-CEM, povest davnih dedov v 2. knjigah, vsaka knjiga..................$1.25
POL LITRA VIPAVCA, D. Fei-gl. Broš. 136 str. Kratke zabavne zgodbice iz življenja............
POLJUB, K. Svetla. Broš. 97 str. Interesantna povest iz gorskega življenja češkega naroda ............
POSLEDNJI DNEVI POMPEJEV, E. L. Buhver. Trdovezana 3SS str. Zanimiv roman v dveh delih, vsaka zase. Obe knjigi....$2.00
PO STRANI KLOBUK, D. Fei-gel. Broš 1SS str. Kratke črtice vesele vsebine in zelo zanimive 75c
PETER MARKOVIČ, Iv. Pregelj. Broš. 201 str. Zgodovinska povest, ki pripoveduje, kako je strašilo ljubljanske šolarje.......... 75c
POTOP, H. Sienkiewicz. Znamenita zgodovinska povest iz življenja poljskega naroda. Dva dela vsak v svoji knjigi. Prvi del ima 956 str. in drugi 495 str. Obe knjigi ..............................$6.00
POVESTI IN SLIKE, Ks. Mesto. Broš 79 str. Kratke povesti iz življenja ............................ 45c
PRAVLJICE, V. Milčinski. Trdovezana 133 str. Ilustrirana z risbami ............................................ 90c
PRAVLJICE IZTOKA, Iv. Vuk. Trdovezana, 125 str. Zanimive pravljice, vporabljive za zabavo in kratek čas ................................ 75c
PREGELJ IVANA ZBRANI SPISI. Broš 255 str. Dve krasni povesti v eni knjigi: Zgodbe zdravnika Miiznika in Tolminske matere sveta noč ................$1.00
50c
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah, tem prepričal! in so naši stalni odjemalci.
Mnogi so se o
Društva — Trgovci — Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
PRAVLJICE, O. Wilde, trdovezana ..............................................
PRIHAJAČ, Fr. Detela. trdovezana knjiga, 157 str. Povest iz
življenja ..........................................$1.00
Brošura ............................................ 45c
PRIPOVESTI O PETRU VELIKEM. Broš. 308 str. zanimiva povest .................................. 75c
PRST BOŽJI ali izgledi božjih
kazni, oz. slučaji, ki niso slučaji. Broš 78 str............................. 35c
PTIČKI BREZ GNEZDA, Fr.
Milčinski. Broš. 204 str. Ljubljanska povest, zelo zanimiva.... 45c
RABLJI, Fr. Bevk. Trdovezana 106 str. Črtice iz trenotkov trpljenja. Zelo napeta povest........ 75c
RIBIČEV SIN, Pravljica ............ 25c
ROZA DEKLET, povest spisal Janez Langerholz, brošura z 56 strani .............................................. 25c
SANGUIS MARTYRUM, L.
Bertrand. Broš. 206 str. Zelo zanimiva povest iz prvih časov kristjanov .............................. 60c
SISTO E SESTO, zelo zanimiva povest iz italijanskih Abrucev. Rroš. 107 str.'................................ 35c
SKRIVNOST NAJDENKE, zanimiva povest O najdenem dekletu, ki se čita z velikim zanimanjem ........................................ 50c
SLIKE, Ks. Meško. Broš. 190 str. Kakor vse Meškove povesti je tudi polna zanimanja............ 65c
SLOVANSKA KNJIŽNICA, 57,
58 i i1! 59 snopič. Dve zelo zanimivi povesti: Povesti s potovanja in Korotanske povesti. Zelo priporočljive ........................ 75c
SMRT PRED HIŠO, Fr. Bevk. Broš. 133 str. Roman iz našega
I kmečkega življenja, ki se s posebnim zanifnanjem čita ............ 55c
SORODSTVO, Tv. Sorli. Broš. 128 str. Interesantna povest iz slov. življenja ................................ 45c
SPAKE, N. Koron. Trdovezana 151 str. Kratke vesele zgodbice $1.00
SREČA, povest spisal Janez Langerholz, brošura z 42 strani...... 25c
STEZOSLEDEC, pretresljiva povest iz ameriškega življenja...... 30c
SVETLOBA IN SENCA, Fr.
Detela. Broš. 176 str. Kakor druge Detelove povesti je tudi prav zanimiva .............................. 60c
60c
SVETOBOR, P. Bohinjec. Broš. 279 str. Zanimiva povest i z konca 11. stoletja ..............................
ŠOPEK SAMOTARKE, Mani-ca Komanova. Broš. 175 str. Kratke povesti, ki so priljubljene zlasti ženstvu ........................ 50c
ŠTIRI LETA V RUSKEM U-JETNIŠTVU, J. Grtlina. Broš. 611 str. Zanimiva knjiga, ki opisuje doživljaje vojnega ujetnika $2.00
SELO STEPANČIKOVO, F. M.
Dostojevskij, nova knjiga. Broš. 243 str. Zelo humorističen romati iz ruskega življenja............$1.25
TARAS BULJA, N. Gogolj. Trdovezana 206 str. Zanimiva povest iz Rusije ................................
Rev. J. C. Smoley:
SOCIJALNO VPRAŠANJE IN S0CIJALN1 RED
75c
TARZAN IN SVET, E. Burroughs. Trdovezana 308 str. Se ne spominjate kako ste z zanimanjem čitali povest Džunglo. To je nadaljevalna povest iste. Tu čitate, kaj se je z Tarzanom godilo pozneje ..............................$1.25
TARZANOVE ŽIVALI, E. Burroughs. Trdovezana 274 str. Napeto pripovedovanje o Tarzanu in njegovem življenju.. Ta roman je prav tako zanimiv kakor druge povesti o Tarzanu. $1.25
TARZAN KRALJ DŽUNGLE,
trdo vezana knjiga z slikami z 300 strani ........................................$1.00
TATIČ, Fr. Bevk. Trdovezana 86 str. Zanimiva povest samo- • obtoženca ........................................
75c
75c
80c
TIHO JEZERO. Povest za slov. mladino ............................................
TIK ZA FRONTO, D. Feigel. Broš. 150 str. Vesele in zabavne črtice iz vojaškega življenja
TESTAMENT, J. Krsnik. Broš. 78 str. Zanimiva povest o slovenskem gospodarju in njegovi
oporoki ............................................ 85c
nje.r-Mxi....eb....e Gzl Ž eta shrd cm s
TO KRAJ IN ONKRAJ SO-
TLE, ter tam preko. F. Žolna.
Trdovezana 68 str. Hudomuš-nice, ki se z zanimanjem čitajo
TOLMINCI, I. Pregelj. Broš. 415 str. Zanimiva povest o Tol-mincih in njihovem življenju....
DEJSTVA IN NAČELA.
(Dalje.)
Tako označujete dve glavni napaki našo dobo: Malikovanje bogastva in senzacije. Drugo je od drugega odvisno. S tem plačuje moderna družba poizkus u-istinitve liberalne družabne teorije: njihovo blago, njihovo premoženje se kopiči, nezadovoljnost pa raste, kajti bogastvo vsega sveta ne more izpolniti praznote duše, ki je izgubila Boga, še manj pa praznoto družbe, kateri je Bog postal tujec; tako pa grabijo vsi s strastjo, da kolikor največ nagrabijo mamona tega sveta, da v uživanju in šumu senzacij pozabijo na praznoto svojega življenja; zato pa postane lastnina, ki naj bi bila vez edinosti v družbi, element ki vse razdere, tako da še ti, ki pošteno mislijo, pričenjajo obupavati. Ze več kot stoletje zaznamenjuje tehnika največji napredek, tako da se človeku prav moti; vedno slišimo prerokovanja, da tako ne more več iti, kljub temu pa pri-
Tn ni li postala pravica danes nekak žareč fantom, proti kateremu stezajo miljoni in milijoni svoje roke, na kojega obračajo s hrepenjenjem svoje oči, pri česar pogledu pričnejo njihova srca hitreje biti ? Da, toda je samo fantom! Da, fantom je ideja pravice v današnji družbi, in fantom je v veri velikega dela teh milijonov, ker hočejo pravico brez pravičnosti, pravico brez nravnosti, pravico brez Boga.
Resnica pa je in ostane, da ni pravice brez Boga, kajti vsaka pravica je samo takrat istina, ki ustvarja in pretvarja družbo, če stoji tej pravici v družbi nasproti tudi dolžnost, ki tej pravici odgovarja; vsaka dolžnost ima pa svoje končno jamstvo edinole v nravni zavesti, in vsaka nravna zavest ima svojo sigurno moč edinole v Bogu. Tako zelo je zavest naravnih pravic človeku lastna, da je ne izgubi, tudi če je on ali družba Boga zatajila, edinole da se vzame potem pravica s silo, kjer se pravica odreka. Tako vsebuje pravica br*z
v •«-
TRENUTKI ODDIHA. Več zanimivih povesti v eni knjigi........ 40c
TROJE ANGELSKIH ČE-ŠČENJ, J. Vošnjak. Zanimiva kmetska povest iz. slovenskega življenja......................................... 35c
TUJSKI PROMET, F. Detela. Trdovezana 174 str. Povest iz življenja Dolenjcev iz novomeške okolice. Zelo zanimivo........$1.00
TUNEL, B. Kellerman. Trdovezana 294 str. Zelo napet roman, ki ga čitatelj ne odloži, dokler ga ne prečita ................................$1.20
UBOGI UŠTIN, SI. Slavec. Brošura 132 str. Zanimiva slovenska povest .............................................. 55c
VENEC SLOVANSKIH POVE-STIJ. Broš. 270 st. 6. knjiga. — Črtice z ogljem. — Ta tretja. — Poroka po pomoti. Vse tri povesti so vrlo zanimive, vse v eni knjigi ........................................ 60c
haja dan za dnevom z novimi iz
najdbami na plan; ljudstvo radi 'pravičnosti neizogibno"boj tega ni bolj veselo, kajti tehnika 'bi, in res ni nikak slučaj da "je jih žene kakor kak bič, ker so iz- ravno naša sedanja drui{m taj(Q
gubili mir v Bogu; vsakdo hoče Raztrgana in razbita od razred-le zaslužiti, izgublja pa čas za Bo- nega hoja pod devizo pravice ni ga in svojo dušo, delo je popol- slučaj( da je posta]a v našem ga_ noma izgubilo svoj pomen. Ono su dogma> da se da prayica do_ vec ne osrečuje človeka v smislu seči le v razrednem boju_ naravnega zakona,, človek posta-1
ja suženj stroja, s katerim naj i Davno že Je izgubila današnja bi si podjarmil zemljo za kar je družba ideJ° pravičnosti. Ni še Bog vstvaril. Vsled racijonaliza- dol£° temu> da -ie svetovno znan cije so dobički večji,na glavno učenJak izjavil, da se juristična racijonalizacijo, na red duše, so veda lahko Peča in bavi z obsto-pozabili, kajti ravno "ratio", ra-|^'ečim pravom,da pa nima niče-zum je najlepše odlikovanje člo- sar opraviti s pravičnostjo. On veka. Vsi poizkusi, da bi se do- ie Ponovil samo to, kar je bilo v segel sporazum, vse poravnave, Pravni vedi že davno navaden 65cjvse obravnave, vsa razsodišča, rek in kar je v tem času že davno 'vsi tarifi, vsi delavski zakoni, Prešlo v javnem življenju v me-vse delavske pravice, vsa socijal- ,so in kri. Pravica brez pravično-na zakonodaja ne bodo prinesli sti ?e Pa vedno "pravica močnem socijalnega miru in ne bodo	K vedno razredna riirexlii
spravili socijalnega vprašanja iz v^dno ,c razrednemu boju. Posle-sveta, ako ne bodo priznali te- dice take£a pojmovanja bi bile meljnega zakona človeškega re- v gospodarskem življenju narav-da, skozi in skozi in ga tudi spol- inost grozne. Dejanstveno je do-njevali, namreč naravnega zako- ločevalo gospodarski in socijalni
razvoj, odkar se je pojavil liberalizem, to "pravo močnejšega". Vse to pravo ima pa samo moč, dokler so res močnejši. Potem pa pridejo zopet ti, ki so močnejši ko oni. V socijalizmu je napovedal rastoč razred svoje pravice in je napovedal razreden boj. In kakor je bila "pravica močnejšega" krivica, tako bo postala tudi njihova pravica krivica, ker je izrecno pravica brez Boga, brez nravnega reda in pravičnosti. (Dalje prih.) -o--
95c
VERA, O. Waldova. Trdovezana 154 str. Interesantan roman iz ruščine ........................................ 75c
V	LIBIJSKI PUŠČAVI, A. C.
Doyle. Roman, ki vas popelje v burne zanimive slučaje libijske puščave .................................... 60c
V	OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, R. Kraftt. Prvi in drugi del, vsak po ............................ 75c
V	PETROGRAD, L. Stiasny. Zanimive potopisne črtice .......... 75c
VSTAJENJE, R. Vrabl. Zanimiva povest ........................................ 25c
VSTAJENJE, roman v treh delih spisal L. N. Tolstoj; trdo vezana knjiga z 595 strani.......$3.50
V	TUJIH SLUŽBAH, A. Jirasek. Broš. 270 str. Zanimiva povest
iz. češkega življenja .................... 95c
VZORI IN BOJI, J. Debevc. Trdovezana 415 str. Popis dijaškega življenja, ki je prav zanimiv ................................................$1.50
ZAGORSKI ZVONOVI, Reim-michl. Brošura 234 str. Knjiga, ki se z velikim zanimanjem čita 75c
ZGODOVINA 17. PEŠPOLKA,
K. Capuder. Trdovezana 176 str. Ilustrirana knjiga, ki opisuje zanimivosti slavnega 17. regimenta ......................................................$1.00
(Dalje prih.)
na.
Naročilom za knjige je pridjati potrebni znesek, bodisi v Money Ordru, bančnem draftu ali čeku.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
:S49 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL
V.
PRAVIČNOST.
Iz razpada socijalnega reda nastane socijalno vprašanje. Toliko je govorjenja o socijalnem vprašanju, toliko o socijalnem redu. Ali smo si že kedaj pojasnili, kaj je socijalni red? Morda policijsko ali vojaško zasigurane obstoječe sedanje razmere meščanske družbe združene z nekakim jednakomernim razvojem domačega in javnega življenja? Liberalen pojem socijalnega reda je sicer tak. Ali je morda so-cijalen red prenehanje vse neenakosti v človeški družbi, neka brezrazredna družba, družba brez vsake avtoritete in podrejenosti, katero sicer velikanski birokratčni aparat, ki sicer vse to drži v redu, ki pa od znotraj nima nikake delujoče sile? To je socijalističen pojem o socijalnem redu. Obema stoji krščanski pojem o socijalnem redu nasproti, ki vidi odgovarjajoče si pravice in dolžnosti vseh članov družbe, kar lahko izrazimo z drugo besedo, namreč: pravičnost, to je vedna pripravljenost posameznika in družbe, da izenači pravice in dolžnosti.
Hočete zaslužiti lepo nagrado? Dobro, prijavite se in v kampanjo "Amer. Slovenca" se podajte!
Izšel je KOLEDAR
AVE MARIA
za leto 1934.
Bogato ilustrovan in zanimiv po vsebini. Naročniki Ave Maria ga dobijo kot redno izdajo Ave Marije za januar. Za nenaročnilce pa stane
50 centov
AVE MARIA
BOX 608, LEMONT, ILLINOIS
dr. ii M. mum
DENTIST
2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817
CHICAGO
GLEDE
STENSKIH KOLEDARJEV, ki jih je izdal letos "Ameri-kariski Slovenec", odgovarjamo vsem onim, ki sprašujejo, če jih pošiljamo tudi v stari kraj, odgovarjamo, DA JIH POŠILJAMO.
Stenski koledarji stanejo za stari kraj S POŠTNINO VRED 20c, katere nam je poslati v znamkah ali drugače z natančnim naslovom za .-tari kraj, in mi jih odpravimo naprej. Torej, kdor želi stenski koledar naročiti svojcem v stari kraj, to lahko stori, kakor omenjeno. KNJIGARNA "AMER. SLOVENEC" 1849 West Cermak Road, Chicago, 111.