Vprašanja pospeševanja kmetijstva in dosledne socialistične preobrazbe vasi
Sestindvajsetega oktobra letos je bilo v Beo-gradu, pod predsedstvom tovariša Edvar<ia Karde-lja, posvetovanje državnih, poiitičnih in zadružnih voditeljev o vprašanjlh nadaljnjega razvoja kme-tijskega zadružništva in kmetijstva v naši državi.
Na konferenci so obravnavali tri glavne proble-me, in sicer: katero pot je treba ubrati, da bo po-speševanje kmetijske proizvodnje na liniji naše politike socialistične preobrazbe vasi; kakšne kon-kretne ukrepe je treba podvzeti v naši ekonomski politiki in v ekonomskem sistemu za razvoj kme-tijske proizvodnje; in končno, kako je treba notra-njo organizacijo zadružnih zvez, njihovih organiza-cij tn obratov ter drugih podjetij v kmetijstvu razvijati naprej, da bi dosegli maksimalni ekonom-ski uspeh, brez kakršnihkoli koncesij kapitalistič-nim težnjam na vasi.
Na posvetovanju so govorili tudi o bodočih na-logah, in sicer o nalogah, ki so v zvezi z nadaljnjo graditvijo, in o tistih, ki imajo namen odstraniti določene nesocialistične težnje, ki so se pokazale v dosedanji gospodarski praksi na področju pospeše-vanja kmetijstva. Linija ZKJ in SZDLJ daje jasne soeialistične penspektive, politični in drugi organi pa se v svojem vsakdanjem delu ne borijo dovolj vztrajno za izvajanje te linije. Pogosto se, pod pi-itiskom tehnokiatično-prakticističnih teženj, za-vzernajo le za materialni napredek in ne upošte-vajo dovolj tudi družbenih odnosov, ki tako nasta-jajo. Nekateri se vdajajo utvaram, da sta indivi-dualni kmetijski proizvajalec in drobni privatni lastnik tista činitelja, ki bosta rešila problem na-predka kmetijske proizvodnje in njenega poveča-nja, ne pa organizirano skupno delovanje zadruinih in di-ugih socialističnih činiteljev z individualnimi proizvajalci, ob popolnem izkoriščanju družbenih in zasebnih skladov.
V bistvu isto vrsto utvar odraža tudi pojmova-nje, da bi posamezne zadruge ali zadružne zveze morale biti lastsniki sredstev za proizvodnjo, s čimer bi se zadruge ali zadružne zveze spremenile v neke vrste kolektivno privatne lastnine. Zavedni gra-ditelji socializma pa si morajo biti na jasnem, da kakor ne more kmetijski proizvajalec doseči na-predka v kmetijstvu, če se ne vključi v sistem or-ganizirame uporabe in izkoriščanja modernih druž-benih sredstev za proizvodnjo, prav tako ne mo-remo ustvarjati socialističnih odnosov na vasi, če v njej ne obstaja in deluje mreža socialistlčnih sodjetij, od kmetijskih zadrug pa do strojnih postaj, vseh vrst servisov za usluge itd., katerih oanovna sredstva so kakor v industriji last vse skupnosti.
Ce ne bi torej na naši vasi hkrati z materialnim napredkom organizacijsko, politično in gospodar-sko pospeševali tudi našega kmetijskega zadružni-štva in družbenega sektorja proizvajalnih sredstev na vasi, bi lahko dovedli v nevamost vsakc, Se tako
dobro zamiiljoio politiko socialistične preobrazbe na vasi, pa tudi sam srtandard fcmetov.
Temeljne smernice
Posvetovanje nl dalo dokončnih odgovorov na vsa ta vprašanja, ki so jito postavili, niti ni spre-jelo  kakšna   posebna  priiporočila,  toda  odkrilo  je
vrsto problemov in nakazalo pot, po kateri je treba isikati njihovo režitev.
Najvažnejše smemice, ki so jih na tej linljl postavili, so naslednje: prvič, kmetijske zadruge ia. drugi činitelji za pospeševanje kmetijstva morajo biti ekonomski organizator kmetijske praizvodnja in izboljšanja splošnega standarda na vasi; drugič, krepitev proizvajalnih sil na vasi ne more biti sa-ma sebi smoter, napredna je lahko samo tedaj, čo služi kot osnova za politiko gradit^e socializma na vasi; tretjič, v naših pogojih, kjer prevladuje pri-vatna lastnina zemlje, si ne moremo zamisliti socia-listiične preobrazbe vasi brez podružbljenja saed-stev za proizvodnjo. to je brez stalne krepitve socia-lističnega sektorja v kmetijstvu s pospeševanjera kmetijskega zadružništva in drugih socialističnih podjetij v kmetijstvu; četrtič, današnje izkušnje kažejo, da lahko dosežemo z organizirano akcijo kmetijskih zadrug v kmetijski proizvodnji velike rezultate tudi s skromnimi sredstvi, med tem ko imajo regresi, subvencije in podobno (kolikor bodo ostali) pozitiven učinek samo v okviru plainske po-litike in kot pomožno sredstvo za krepitev zadruž-nega sistema; petič, neprecenljivo važnast v akcijl za socialistično preobrazbo vasi imata mesto in. vloga ZKJ in SZDLJ. Ce ne bomo popolnoma anga-žirali zavednih socialističnih sil in 5e ne bomo imeld zavedne socialisti^ne akcije, nama ne bo mo-goče izkoreniniti kapitalističnih teženj in dvignitl kmetijstvo dosdedno socialistiino. In kontno, poka-zalo se je, da je pri nas pravilno in upravičeno pospeSevanje lcmetiiskega zadružništva na temelju prostovoljnosti in ^onomske stimulacije individu-alnega kmetijskega proizvajalca. Zato je treba iti po tej poti naprej. Go&podarske prednosti in uslu-ge, ki jih bo dajala kmetu mreža zadružnih oorga-nizacij,   obratov   in   podjetij  v  kmetijstvu,   bodo
osnovni čiiutelj pavezovanja individualnega kmetij-skega proizvajalca na temelju njegovega lastnega interesa s socialistično gospodarsko organizacijsko in politično dejavnostjo aa vasi.
Na temelju takih smemic ni težko izluščiti tudi osnovnih nalog, ki so pred kmetijskim zadružni-štvom in pred naini vsemi v zvezi s socialistično gnaditvijo na vasL
Naie kmetijsko zadružništvo se sedaj bolj usmerja predvsem na trgovsko dejavnost, na orga-niziranje predelovalne industrije in podobnih obra-tov, razmeroma manj pa na neposredno akcijo za poveCanje kmetijske praizvodnje. Izraz takih teženj j« tudi praksa, da sredstev, ki so jih ustvarili v kmetijstvu, še posebej pa v podjetjih OZZ, po pra-vfflu ne vračajo kmetijstvu, temveč jih nalagajo v druge panoge proizvodnje, ali trošijo za potrebe, ki imajo šibko aii nimajo nobene zveze s pospeševa-njem kmetijske proizvodnje, še manj pa s pospeše-vanjem socialističnih odnosov na vasi. Da bi od-pravili to napako in da bi zagotovili čim neposred-nejši učinek v kmetijski proizvodnji, predlagajo, naj bd sredstva, ki so jih ustvarili v kmetijstvu — bodisi v sami protizvodnji, bodisi v trgovini s kme-Ujskimi pridelki ali v industriji kmetijskih pridel-kov — v načelu in praktično pretežno vračali kme-tijstvu. Seveda morajo to izvajati zadmžne organi-zacije na temelju sislematičnega investicijskega plana, v prvi vrsti pa z razvijanjem družbenih sred-stev za proizvodnjo, pa naj bo to v okviru zadrug, državnih kmetijskih posestev ali strojno-traktor-skih postaj ali drugih socialističnih ushižnostnih ebratov.
To načelo še posebej velja za nova sredstva, ki jih bo dražba v prihodnje vlagala v kmetijstvo. Kakor je znano, bodo v prihodjijLh letih ta sred-etva še bolj porastla. Ta sredstva se bodo zbirala v okrajnem kmettjskem investicijskem skladu, bo-disi neposredno, bodisi po zadružnih kreditnih akla-ddh, Nujno je, da čimprej okrepimo in razširimo zadružne organizacije na vasi in ustrezajoče za-družne in politične ustanove v okraju, da bodo spo-eobne sprejeti ta sredstva ia jih plansko vnestd v kmetijsko proizvodnjo.
Kaikor smo že dejali, je boj za napredek kmetij-flke proizvodnje pri nas preveč usmerjen samo na boj za boljšo semensko službo, za boljše veterinar-ske postaje, za večje količine umetnih gnojil itd. — z eno besedo za dosego materialnih rezultatov, kar je za materiatoi napredek sicer zelo nujno, ni-kator pa ni in ne more biti vse, ker ima tako kori-atl od vloženih družbenih sredstev samo določeni fiioj individualnih kmetijskih proizvajalcev name-¦to vse skupnosti, ki je ustvarila ta sredstva. To ni niti v interesu samih delovnih kmetov, pafi pa ima lahko na vasi škodljive posledice. Zaradi vseh teh razlogov moramo z uspehi, ki smo jih dosegli v pospeševanju kmetijstva, v prvi vrsti krepiti družbene sklade zadrug in socialističnih podjetij in 8 tem graditi socialistične odnose na vasi, hkrati pa izboljševati v ustrezajočem razinerju im na pod-tegi materialnih možnosti naše družbe, tudi žlv-Ijenjskl standard vseb delovnih kmetov.
Aktivnost v odnosu do induvidualnih proizvajalcev
Naše kmetijsko zadružništvo mora upoštevati lndiviiduakiega kmeta. V lastni praksi mora občutiti koristi kmetijskaga zadružništva. To pa bo mogel občutitd samo tedaj, 6e bodo kmetijske zadruge dejansko sposobne, da mu — ceneje in bolje kakor bi to mogel storiti sam z lastno vprego in primi-tivnim orodjem ročnega dela — zorjejo njivo, pose-Jejo, požanjejo in amlatijo pridelke, prepeljejo in prodajo njegove pridelke na trgu, ali jih obvarujejo pred propadanjem v svojih skladiščih in hladilni-cah, da mu nabavljajo kvalitetno seme, umetna gnojila, svetujejo pri nabavi razne plemenske živi-ne, posredujejo ali izvržujejo same — proti dogo-vorjenemu plaiilu — usluge na podroCju tehnične pomoči in strokovne vzgoje za izboljšanje kmetij-ske prolzvodnje itd. Zaikaj bi kmet oral z lastnim koojem ali vprežnim volom, če to lahko opravi hi-treje, ceneje in bolje z zadružnim traktorjem? Za-lcaj bi si prizadeval, da imaa lasten kmetijski stroj, kl bi ga uporabljal največ nekaj tednov v letu, če mu je zagotavljesno, da mu bo to opravil stroj iz družbenega socialistiičnega podjetja? Zakaj bi se mu6il s pripravljanjem knne za živino s primitiv-nimi sredstvi, 6e mu pa 2adruga lahko na mestu ali v sosedni vasi predela in pripnavi boljšo krmo.
Vse to bo razumljivo prispevalo k povečanju pnotvodnje, ker bodo tako delovnd ljudje na vasi IbMbo čim boJje izkoriščali svoja si^edstva in delov-nl 6as za doJočeno dejavnoet in tako dosegli naj-boijAe rezultate, kar bo prinašalo največ fcoristi njton samlm in sfcupnosti.
Kanet pa se mora v praksi prepričaiti, da mu mrsža sociailsti&iih  činiiteljev rta vasi, kot n. pr.
kmet zadružna posestva, eikonomije, strojno-trak-torske postaje ta drugi družbeni obrati, stvarno lahko poraaga pri obdelovanju zemlje in da mu izboljšajo to obdelovanje. Kmet sam zna vedno dobro in ekonomsko računatL Individualni kmetij-ski proizvajalec se bo saino pod tem pogojem usme-ril k zadrugi in iskal usluge strojno-traktorske po-staje ter pomoč drugih zadružnih obratov, kot so na primer žganjekuhe, sušilnice, mlekarne itd. ter izkoriščal zadružni kreditni sklad in dciigo. Ce bomo do take mere razvijali na vasi socialistična sredstva za prodzvodnjo in pri tem izvajali tako ekonomsko politiko, da bodo usluge teh sredstev za kmeta razmeroma najcenejše, razumljivo pa vedno ekonomske, tedaj kmet ne le da ne bo zahteval lastnega ^stroja niti ta.krat, ko se bo gospodarsko okrepil — v pogojih naprednejše kmetijske proiz-vodnje, temvei ne bo niti zahteval povečanja deset-hektarskega maksimuma, nasprotno, tudi sam si bo prizadeval, da v tej ali drugačni obliki združi svojo njivo s sosedovo, da bl ga mehanizdrano ob-delovanje Cim manj stalo in da bi bil njegov pri-delek čim večji.
Vsa naSa skupnost želi, da se pove6a kmetiiska proizvodnja. Hkrati pa je jasno, da se ne naore povečati z administrativnim pritiskam na kmetij-skega proizvajalca ald z vmešavanjem v njegovo gospodarjenje od zunaj. Prav zato pa, ker naši skupnosti ni vseeno, all bomo saini pridelali nekaj deset tisoč vagonov več, ali pa bomo morali tolik-šne količine še nadalje uvažati, se moramo organi-zinano truditi, da tudl nažega individualnega kme-tijskega proizvajalca pripravimo k modernejši, in-tenzivnejši, koristnejši obdelavl zeinljišča, reje živine, perutnine itd., kmetijske proizvodnje sploh. Interes naše družbe kot celote je, da naš delovni kmet izboljša svoj splošni življenjski in kulturni standard, kolikor mu to dopuščajo naše materialne možnosti in kolikor to ustreza splošnemu porastu vse kmeti/jske proizvodnje, še posebej pa indivi-dualne. Prav zato pa bo tudi skupnost v prihodnje vlagala mnogo večja sredstva za pospeševanje kme-tijstva, Kdorkoli pa ima pred očmi koristi vseh delovnih ljudi naše države, se ne bo mogel strinjati s tem, da bi od teh družbenih sredstev imel koristi samo določeni sloj kmetijskih proizvajalcev, in to še prej, preden so sploh začela dajati kakšne ko-risti za skupnost.
Prav zato pa so na omenjenem posvetovanju razpravljali tudi o davku na dohodek v kmetijstvu in predlagali določene ukrepe, da se razdelitev pri-spevka, ki ga dajejo naši delovnl ljudje mest in vasi za graditev socializma v naši državi, razdeli bolj enakomerno in bolj pnavično. V ta namen so predlagali tudi doloCene ukreoe, da bi zagotovili čim večji razvoj varčevanja pri kmetijskih proiz-vajalcih po zadružnih hranilnicah, ki so pokazale zlasti v Sloveniji zelo lepe rezultate. Na posveto-vanju so bili mnenja, da je treba vpeljati zavaro-vanje kmetijskih proizvodov, da bi tako solidarnost in vzajemna pomoč samih kmetijskih proizvajalcev v prvi vrsti nosili nevarnost škode, ki jo povzro-čijo elementarne nesreče, kakor nosi to nevarnost tudi organizirana solidarnost delovnih kolektivov na dragih sektorjih proizvodnje. Hkrati bi bilo pro-učiti tuidi možnosti za socialno zavarovanje in za zdravstveno zaščito individualnih proizvajalcev, itd.
Usposabljanje zadrug za promet s kmetijskimi pridelki
Med vprašanji, ki se tičejo nadaljnje organiza-cljske, gospodarske in kadrovske krepitve kmetij-skih zadrug, so še posebej omenili problem naše kreditne politike, ki doslej ni kaj dosti koristila vsestranskemu razvoju kmetijskih zadrug kot (ko-lektivnih) organizatorjev kmetijske proizvodnje. Obravnavali so nadalje problem nujne krepitve in sistematičnega vzgajanja mladih kadrov v zadruž-ništvu, zlasti sposobnih poslovodij, administrator-jev, kmetijskih strokovnjakov itd. Razpravljali so tudi o odnosu med zadružnimi zvezaml in kmetij-skimi zbornicami, ki bi morale mnogo bolj koordi-nirati svojo aktivnost v naporih za konkretne ak-cije pri pospeševanju kmetijske proizvodnje, prav tako pa tudi o problemu splošnih in specializiranili kmetijskih zadrug, kl jib. v naših diskusijah pogo-sto, čeprav po nepotrebnem, postavljamo drugo nasproti drugim, čeprav je jasno, da je za obe vrsti dovolj prostora In dovolj potreb, samo če so zares socialistične in gospodarsko dobro postavljene.
Posebno mesto med temi problemi pa je zavze-malo vprašanje organiziranja zadružne trgovine, še posebej pa organiziranja prometa s kmetijskimi pridelki po zadrugah. Javnost je o tem že precej obveščena, zato se bomo tu omejili samo na opo-zorilo, ki ga je dala ta konferenca, da se namrefi ne smemo prenagliti, da je treba zadruge najprej usposobiti za to delo, pa šele potem začeti z zraanj-ševanjem ali morebiti s popolno ukinitvijo mreže odkupnih podjetdj. Po drugi strani pa je važno, da ne čakamo z našo zavestno socialistično akcijo v tej smerL Prav tako ne smemo dopustiti, da bl se po zadrugah ustvarjala neka vrsta zaprtega trga. Zagotoviti moraino učinkovito družbeno kontrolo zlasti nad trgovsko dejavnostjo zadrug ln nad potroskom sredstev, ki se ustvarjajo na tem pod-ročju zadružne dejavnosti.
S tem oriscnm nismo izčrpali, niti ne bi mogli lzčrpati vse problematike, ki jo danes srečujemo na področju kmetijskega zadružništva, niti si nismo prizadevali, da bi obdelali vse probleme, ki so jih obravnavali na posvetovanju. Podrobnejšo obdelavo tega in konkretnejše preglede bomo objavili v pri-hodnjih številkah »Naše skupnosti«.
Vsekakor pa je potrebno tudi ob tej priložnosti opozoriti na veliko odgovornost, ki jo imajo orga-nizacije SZDLJ, posebno pa komunisti kot organi-zirani zavednd graditelji socializma, zlasti na vasi. za izvajanje politike socialistične preobrazbe vasi-Ta naloga je tembolj nujna in resnejša, ker bomo v kratkem začeJi vlagati v kmetijstvo znatno večja sredstva. Naloge pa niso niti preproste, niti lahke. Ne omejujejo se samo na kmetijske zadruge kot take, niti samo na to, da vzpodbujamo, spremljamo in pomagaino njihove zelo različne dejavnosti, od prometa s kmetijskioni pridelki pa do organiziranja socialistične proizvodnje na vasi, od organiziranja varčevanja pa do izvajanja najsmotrnejše investi-cijske politike. Te naloge obsegajo velik kompleks vprašanj in problemov, ki se bodo pojavili tako pri izvajanju omenjenih in druglh nalog na področju pospeševanja kmetijske proizvodnje, kakor tudi pri spreminjanju družbenih in drugih odnosov, kj bo nastopilo kot logična posledica spremembe mate-rialnih odnosov na vasi.