Maribor, petek 4. apriža 1941 NAROČNINA NA MESEC Preieman v aoravi ai! o c oo§ti 14 din Dostavljen na dom 16 din iulina 30 din. POŠTNI CPKOVN' P A CON' 11.405 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI uete Štev XV. 77 rfLtf ON URePNlSTVA 25—67 TEL E P O N UPRAVE: 25 -67 In 23-67 T E L E f O N OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica LInbliana. Frančiškan. 6. tel 46—91 Poslovalnica Celie Prešernova 3 telefon 280 m DR. VLADKO MAC c,.'. MARIBOR, 4. aprila. — V včerajšnjih poznih popoldanskih - urah se je bliskovito raznesla po mestu in okolici vest, da se je dr. Maček po končanih konferencah v Beogradu in Zagrebu odločil vstopiti v vlado ter prevzeti mesto prvega podpredsednika. Vest je nadvse pomirljivo in radostno vplivala na prebivalstvo, saj je bila s tem na najbolj zgovoren in temeljit način zavrnjena tuja propaganda, ki je že nekaj dni vedela toliko povedati o usodnih razpokah med Srbi in Hrvati. Prebivalstvo je dobilo jasen dokaz, da smo Srbi. Hrvati in Slovenci neločljivo iti usodno povezani v skupni narodni in državni zajednici. Zaman so bila vsa prizadevanja: Zagreb je vsemu svetu povedal. da hfvV * e-'"?»*» svott podpredsednik v skupno vlado. Sklenil sem to zato, da storim vse, kar moreni, da se v zadnjem času reši mir. Razen tega bodo v zvezi z mojim vstopom pridobljene hrvatske pravice ne samo zajamčene, temveč tudi znatno razširjene. Da bom v tem lahko uspel, me mora še naprej podpirali ves hrvatski narod s svojo disciplino in vedenjem, s svojim redom in mirom. Končno poudarjem, da se vsi vojaški obvezniki, ki so bili pozvani na va!e, takoj in brezpogojno odzovejo. Kar se tiče konj in rogate živine, kakor tudi voz in opreme, v kolikor so vojski potrebni, naj občine store vse, da se tem zahtevam zadosti. Da bo vse to plačano, pa jamčita država in banovina Hrvatska. Opozarjam, da je vse to samo pri pravno stanje in da sem jaz v novem redu le toliko močan, v kolikor stoji ob meni narod. V Z a g r e b 11, 3. aprila 1941. DR. VLADKO MAČEK. PrihocS dr. Mačka v Beograd BEOGRAD, 4. aprila. AA. Danes ob 7. zjutraj se je pripeljal v Beograd prvi podpredsednik kraljevske vlade g. dr. Vladko Maček. V njegovem spremstvu so bili hrvatski ban dr. Šubašič, dr. Krnjevič in dr. Krbek. Na beograjskem kolodvoru so dr. Mačka sprejeli in pozdravili ministri dr. Š u t e j, dr. Andr e s, dr. Markovič, dr. B u dišav- Ijevič, dr. Smol jan, dr. Krek, dr. Torbar, dr. Č u b r i 1 o v i č in K o s a-no vi č. Pri sprejemu je bil med drugimi tudi dr. Biča nič. Po izstopu iz vagona so podpredsednika dr. Mačka člani vlade in občinstvo navdušeno pozdravili. Dr. Maček se je takoj odpeljal v svoj kabinet. ..Kombinacije tuje BEOGRAD, 4. aprila. AA. »Politika« piše ob prihodu dr. Mačka v Beograd med drugim tudi: »Od politične spre- membe 27. marca je Jugoslavija pokazala, da hoče časten mir, da je ohranila dostojanstvo in red. Dr. Maček je ostal v Zagrebu, da je natančno razmotril položaj, da se je posvetoval s svojimi sodelavci in prisluhnil hrvaškemu narodu. Čeprav smo vedeli že v naprej, da si ir propagande s® se razblinile more dr. Maček *zbratl eno samo pravo pot, katero je nastopil včeraj, je njegova odločitev vendarle radostno odjeknila v vsej javnosti. Včeraj je dr. Maček prekini! svoj molk in vsemu svetu Izjavil, da gre na delo. Njegova včerajšnja izjava pomeni ogromen napredek v odnošajih Srbov in Hrvatov. Vse kombinacije tuje propagande so se razblinile v nič. Srbi, Hrvati in Slovenci so odslej spet na skupni poti.« slrslvu vojske in mornarice. V vojni leta 1871S. je bil kot gojenec vojaške akademije v Slapu vrhovnega poveljstva. V vojni 1911 —1(118 j c bil poveljnik I. armije ild. Voivoda Boiovio te napisal več knjig in učbenikov iz vojaškega področja. Prevedel je .tudi Brialmontovo „Takliko“. Odlikovan jc bil v miru in vojni s številnimi domačimi in tujimi mirnodobskimi in vojaškimi odlikovanji Odločitev zgodovinske važnosti Današnji »Hrvatski dnevnik« je poleg obeh izjav dr. Mačka ter poročil o konferencah objavil tudi uvodnik, v katerem pravi: »Iz izjave predsednika dr. Mačka je jasno razvidno, da polaga dr. Maček precej na to, da se ohrani mir, za katerim je stalno strmela njegova politika. V želji, da pomaga ohraniti mir, s© je dr. Maček odločil sprejeti mesto prvega podpredsednika vlade. Tako motivirana odločitev dr. Mačka dopušča zaključek, da bo dr. Maček v novi vladi zelo aktivno delal za to, da se vzpostavijo z našimi sosedi dobri odnošaji, ki so bili v zadnjih dneh skaljeni... Nobenega dvoma ni, da je odločitev dr. Mačka zgodovinske važnosti. V mesecu avgustu 1939 je dr. Maček veliko doprinesel za mir In varnost državne skupnosti, ko je sklenil znani sporazum. Če bi ne bilo takratnega razumevanja dr. Mačka, kdo ve, kako bi se dogodki razvijali. Poslej je dr. Maček mnogo doprinesel ne le pri nadaljnjem izboljšanju in ureditvi odnoša-jev med Srbi in Hrvati, ampak tudi na t-i-Iju Ikl j,5 * esu i-frbov i Hrvatov. Zdaj ponovno sprejema poziv današnjih predstavnikov Srbije, da skupno pristopijo k delu za mir in uieditev srbsko-hrvatskih odnošajev. Odločitev dr. Mačka bo brez dvoma imela velik odmev tudi v tujini. Po vtisu, ki ga bo napravila njegova odločitev, ter po rezultatih akcije, ki bo izvedena, bo razvidno, v kakšnem pravcu se bo razvil zunanjepolitični položaj. Med nami ni človeka, ki bi ne bil prepričan, da živimo v usodnem času, v katerem nam je potrebno jasno gledanje in možata odločnost. Disciplina in duhovna solidarnost, Iti je te dni vladala med nami, je živa priča naše narodne zavesti in politične zrelosti. Po odločitvi dr. Mačka naj bi se razčistila zunanje politična atmosfera. Njegova odločitev pomeni pričetek važne iniciative s strani zelo ugledne politične osebnoij, da s© stori vse, kar je sploh mogoče, za mir v tem delu Evrope. Zdaj šele prihajajo dnevi, ki jih bomo preživeli v največjl pozornosti ter še bolj osredoločill svoje misli na bodočnost.« Senat razpuščen BEOGRAD. 4. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja od 1. aprila 1941 je preds. ministrskega Sveta po zaslišanju vlade in na podlagi člena ustave izdal odlok, s katerim prenehajo veljati na dan objave tega ukaza mandati vseh dosedanjih senatorjev tako imenovanih od kralja, kakor tudi izvoljenih ter njihovih namestnikov, poseben kraljevi ukaz bo določil dan volitev in da« za sklicanje senata. Dr. Kulovec v Beogradu BEOGRAD, 4. aprila, AA. Davi ob 9. se je pripeljal v Beograd minister dr. Kulovec, ki je bil nekaj dni v Ljubljani. NOVI UPRAVNIK BEOGRADA 'RAD, 4. aprila. Za nqyega upravnika Beograda je bil imenovan Dušan Ribar, dosedanji načelnik javne varnosti v notranjem ministrstvu. BEOGRAD, 4. aprila. Z odlokom notranjega ministra je bil razrešen dosedanji mestni svet za mesto Beograd. Ang’eži zapustili Beng psa m* m i 1:,i Angleško urade® poročilo Javlja evakuacijo glasnega rsiests Cirenajke - Mesta ni bilo mogoče branila — Angleške čete v ^assawi — Zasedba S^fiesse v Abe-siniji, ki je oddaljena od Adis Abebe le še 260 km ZASEDBA AGEDAB1E BERLIN, 3. aprila. DNB. Nemške in italijanske oklopne sile so 2. aprila s se. verni Afriki še nadalje zasledovale so. vražnika, ki je bil pregnan iz Mersa el Brege. Zavzeta je bila Agedabia. Naše sile so predrle do Zuetine. Nasprotnik se naglo umika proti severu. Znatno je šte. vilo ujetnikov in precej oklopnih in navadnih tovornih vozil je bilo zaplenjenih. Nemške in italijanske 'zgube so izredno nizke. BERLIN, 4. aprila. AA. DNB. Vrhovno poveljstvo sporoča: Uspeh, ki so ga nemške in italijanske oklopne enote in letal, ske sile zabeležile 31. marca v Severni Afriki, je bil razširjen. Zaplenjeno je bilo 30 sovražnikovih tovornih ladij. KAIRO, 4. apr. Reuter. Uradno poročilo glavnega stana: Angleži so zasedli Mies. so, ki je 200 km oddaljena od Adis Abebe. Prediranje angleških oddelkov se nadaljuje. NAIROBI, 4. aprila. Reuter. Južnoafriška letala so metala letake na Adis Abe-bo, Aduo in Avash, Letalske izgube LONDON, 4. aprila. Reuter. (AA.) Letalsko ministrstvo je včeraj sporočilo, da so angleški letalci v marcu na Srednjem vzhodu zrušili 188 sovražnih letal. Tri četrtine od teh je bilo zrušenih nad Malto; 15 so jih zrušile protiletalske baterije, 19 pa lovska letala. V Albaniji so angleška lovska letala zrušila 85 sovražnih letal. Samo v 5 dneh je bilo na albanskem bojišču zrušenih 64 italijanskih letal. V Vzhodni Afriki je bilo ses-treljenih 20 sovražnih letal, 11 pa uničenih na zemlji. Pri Kerenu je bilo izvršenih 60 letalskih napadov ter je bilo odvrženih 120 ton bomb. Letala sofoomfoardirala tudi Asma-ro in zlasti železniško progo Džibuti— Addis Aheba. Na Srednjem vzhodu so angleška letala v marcu izvršila 700 napadov. Angleške izgube znašajo 19 letal, 4 piitoti so se rešili. MENZIES V USA IN KANADO BELFAST, 4. aprila. Reuter. Avstral-' ski ministrski predsednik Menzies je izjavil predstavnikom tiska, da se bo sestal v USA z Rooseveltom in da bo šel tudi v Kanado. Razgovarjal se bo o vprašanju sodelovanja med Avstralijo in USA na Tihem oceanu. ANGLEŠKA IZGUBA NA MORJU LONDON, 4. aprila. Reuter. Admirali-teta javlja, da je pomožna vojna ladja »Rosaaira« potopljena. KAIRO, 4. aprila. Reuter. Glavni stan angleške vojske: Pred odločilnimi napadi italijansko-uemških vojnih sil, ki razpolagajo s številnimi tanki ter zvesti načelu, ki je imelo pri Sidi el Baraniju velik uspeh, to je, da sami odločamo o odločilnem kraju za spopad, s0 se naši lahki oddelki umaknili ter se koncentrirajo na obrambnih točkah, Med tem umikom ie bilo izpraznjeno mesto Ren-ghazi. Prej so bila uničena vsa skladišča ter vsa zaplenjena oprema. Mesto je iz vojaških vidikov neubranljivo. Mi ga nismo izkoriščali za pristanišče razen v jeseni I. 1940. Sovražnik stremi za tem, da bi dosegli propagandni uspeh in to za ceno ponovnega podaljšanja prometnih zvez, ki so že tako zelo dolge. Na umiku so naše čete zadale sovražniku ve^ke izgube tako glede vojaštva, kot glede boi n ih vozil. M acuoka odpotoval v Berlin TOKIO, 4. aprila. Stefani. Tokijski listi I>osvečajo mnogo pažnje rimskemu obisku Macuoke ter razgovorom, ki jih je imel z vodilnimi italijanskimi osebnostmi. Listi poudarjajo, da so se Macuoka, Mussolini in groi' Ciano j>opolnoma sporazumeli. RIM, 4. aprila. Po prisrčnem slovesu od Mussolinija in Ciana ter drugih predstavnikov italijanskih oblasti je Macuoka odpotoval s posebnim vlakom proti italijan- ski meji. V njegovem spremstvu je bit podtajnik fašistične stranke Mezzasoma in elani posebne italijanske misije. Po odhodu Macuoke so bile na trgu pred palačo Venezia navdušene manifestacije Mussoliniju, ki sc je liekolikokrat pojavil na balkonu palače ter odzdravljal. Italijanski listi poudarjajo veliko važnost razgovorov Macuoke, z Mussolinijem ter grofom Cia-nom. Zlasti pa naglašajo izjavo Macuoke, v kateri poudarja močno zvezo osiščnih sil z Japonsko. Voditelji Nemcev v Jugoslaviji: Vesti o preganjanju Nemcev so gladko izmišljene" II NOVI SAD, 4, ap- AA »Deutsches Volks blatt«, glasilo nemške narodnostne manjšine v Jugoslaviji poroča o obisku dr. Janka, voditelja nemške manjšine, in poslancev Hamma in Wiischta pri banu du-navske banovine. Po tem razgovoru se je odpeljal dr. Janko v Beograd, kjer je razpravljal s predsednikom vlade. Z njim je odpotoval v Beograd tudi Franc Hamrn. BEOGRAD, 4. ap. AA. V beograjskih listih so v zvezi z gorostasnimi vestmi objavili voditelji nemške narodne manjšine izjave, v katerih odločno zavračajo vse tuje izmišljotine. Med drugim objavljajo tudi izjavo voditelja celjskih Nemcev dr. Riebla v kateri pravi, da so vse vesti o preganjanju Nemcev gladko izmišljena. (Celotno izjavo dr. Riebla smo objavili že v včerajšnji številki »Večernika.«) Objava banske uprave v Ljubljani ZA VZNEMIRJENOST NI NIKAKRŠNEGA POVODA LJUBLJANA, 4. aprila. Kr. banska uprava v Ljubljani objavlja: Tuja propaganda na debelo razširja vesti o slabem ravnanju z narodnimi manj šinami v naši državi, med drugim tudi v dravski banovini. Te vesti so sad domišljije. Verjetno pod vplivom te propagande se ponekod pojavlja vznemirjenost med pripadniki narodnih manjšin. Kr. banska uprava ugotavlja, da se po 27. marcu 1941 ni pripetilo v vsej dravski banovini nikakšno neprijazno dejanje proti nobenemu pripadniku narodnih manjšin in da je zagotovljena osebna in premoženjska varnost vsega prebivalstva urez razlike. Za kakšno vznemirjenost ni nikakršnega povoda. ZAHVALA NEMŠKEGA KONZULA SKOPLJE, 4. aprila. AA. Tukajšnji nemški konzul je obiskal bana in se mu zahvalil za korektno zadržanje njegovih podrejenih oblasti in organov do članov nemške narodne manjšine. Tragična smrt grofa Telekyja Sožalje diplomatov - Pogreb bo v ponedejjek - Bardossy novi ministrski predsednik •r ; BARDOSSY novi madžarski predsednik vlade BUDIMPEŠTA, 4. aprila. DNB. Vlada je izejala o tragični smrti predsednika vlade grofa Teiekyja poročilo, v katerem pravi, da se je prvotno mislilo, da ga je v zgodnjih jutranjih urah zadela kap, pozneje pa se je izvedelo, da je vzrok smrti bil samomor. Grof Teleky je bil zelo ob. čutljiv za vse( kar se je dogajalo okoli Madžarske, tlačila pa ga je tudi skrb zaradi hude bolezni njegove žene. S pokoj, nim grofom Csakyjem in Telekyjem je madžarski narod veliko izgubil. BUDIMPEŠTA, 4. aprila. MTI. Pogreb grofa Telekyja bo v ponedeljek, 7. t. m. ob 10. dopoldne. BUDIMPEŠTA, 4. apr. MTI. Včeraj so člani diplomatskega zbora v imenu svojih vlad izrazili sožalje nad smrtjo grofa Telekyja. BUDIMPEŠTA, 4. apr. MTI. Grofica Teleky, ki se zdravi v nekem sanatoriju, je ostala pol ure pri truplu grofa Teleky. ja, nato pa se je vrnila na kliniko. BUDIMPEŠTA, 4. aprila. MTI. Tragično preminuli madžarski ministrski predsednik grof Teleky je poslal 1. 1929 svojemu tajniku Inczeu pismo s priponi, bo, da ga smejo odpreti šele po njegovi smrti. Pismo je bilo sedaj odprto. V njem je grof Te!eky izrazil željo, da ga pokopljejo na najskromnejši način in to ob 8. zjutraj, želel je, da pogrebu ne bi prisostvoval nihče drugi kot samo duhovnik in njegov tajnik. Vencev naj mu ne pošiljajo, tudi njegove smrti naj ne razglašajo na poseben način. Nagrobnega spomenika ne želi. Ker pa je bil grof Teleky predsednik madžarske vlade, pogreba ne bo po njegovi želji. Madžarski narod čuti potrebo, da ga svečano pokoplje. BUDIMPEŠTA, 4. aprila. MTI. To ustavnem običaju je madžarska vlada takoj po smrti ministrskega predsednika Telekyja podala ostavko. Regent Horthy je poveril predsedstvo nove vlade dosedanjemu zunanjemu ministru Bardossyju, ki je zadržal tudi zunanje ministrstvo. BUDIMPEŠTA, 4. aprila. MTI. Madžarska vlada, ki jo sedaj vodi zunanji minister Bardossy, bo položila danes prisego. Sestava vlade ostane neizpremenje. na. Notranji minister Keresztes Fišer je sporočil članom parlamentarnega kluba vladne večine, da je ministrski predsednik Bardossy, ki se do sedaj ni zanimal za notranje zade\)e, sklenil, da bo imel stalne stike s stranko vladne večine. Keresztes Fišer je nato izjavil, da ga bo on kot notranji minister pri tem podpiral. ZASEDBA MASSAWE NAIBORI, 4. apr. Reuter. Angleške čete so našle tik pred massawskiiu prisia-niščem blokirane ceste. Odstranjevanje zaprek je dalo časa italijanski vojski, da niesto zapušča ter da uniči vse ladje v pristanišču. Misli se, da je v pristanišču okoli 40 ladij. Včeraj sta se hotela umakniti iz massawskega pristanišča dva italijanska rušilca. Ob napadu angleških letal se je eden potonil, drugj pa je bil v potapljajočem se stanju. PROTESTI V MEHIKI MEXICO CITY, 4. apr. DNB. Italijanski poslanik Machetti je včeraj protestiral v ministrstvu zunanjih zadev zaradi italijanskih ladij, ki so jih zaplenile mehiške pomorske sile. Nemški poslanik je zahteval v noti razveljavljenje odloka o odstranitvi nemške posadke s tovorne ladje »Humem« v Vera Cruzu, zatrjujoč, da niti v enem primeru ni bilo sabotaže, ker so vsi nemški ladijski poveljniki prejeli stroga navodila, da ne smejo vršiti nikake sabotaže. Berlin pričakuje razjasnitev položaja BERLIN, 4. aprila. AA. Dopisnik beograjske »Politike« poroča iz Berlina, da so shižbeni berlinski krogi še nadalje v pričakovanju razjasnitve zunanjepolitičnega položaja Jugoslavije. Kljub temu, daje položaj še vedno nejasen, službeni politični krogi Nemčije ne želijo zavzeti uradnega stališča vse dotlej, da ne bodo zanesljivo poučeni o odločitvah v Beogradu. Sodba »Krasnaje Zvezde11: Edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev temelj miru na Balkanu BEOGRAD, 4. aprila Današnje »Vreme« poroča, da poudarja sovjetski list »Krasnaja Zvezda« novo edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev kot temelj miru na Balkanu. Beograd, Zagreb in Ljubljana odprta mesta BEOGRAD, 4. aprila. Z uradne strani objavljajo: V vrsti ukrepov, ki jih narekuje današnji položaj, je kr. vlada sklenila. da bodo v primeru, če bi naša država bila v vojnem stanju, mesta Beograd, Zagreb in Ljubljana, proglašena za odprta te nebranjena mesta. Če bi miroljubni napori, ki jih izvaja kr. vlada, ne dovedli do zaželenega uspeha in če bi nastopilo vojno stani®, bo kr. vlada gornji sklep po običajni poti sporočila vSem prizadetim vojskujočim se državam. Ponoven demanti o preganjanjih BEOGRAD, 4. aprila. AA.Pooblaščeai krogi ponovno demantirajo širjenje neresničnih vesti dela tujega tiska in tujega radia o preganjanju nemške narodne manjšine v Jugoslavtji. Kljub ponovnim kaltegoričnira demantijem s službenih strani še tuja propaganda ni nehala gonje. Talko je včeraj objavil neki tuji radio, da preganjajo »zloglasni četniki« prebivalce nemških občin in silijo nemške žene, da morajo poljubljati znake z mrtvaško glavo, nadalje da so nekega nemškega študenta zavezali in ga vrgli iz vlaka, da se vrše prganjanja Nemcev v Beogradu, Nišu in Novem Padarju ter da so naše oblasti poslale mnogo nem, ških državljanov v koncentracijska taborišča. Vse te in podobne vesti imajo namen zavajati javno mnenje v tistih državah, od koder prihaja takšna gorostasna propaganda. Novice Skrb za gospodinjsko-nadalfevalno šolstvo ob meji Ze od leta 1933 se skoraj brez izjeme vsako lelo vrši v Zg. Sv. Kungoti preko zime tromesečni gospodinjslco-na-daljevalna šola, s katero je pričela z veliko vnemo učiteljica gdč. Rečnik Ivanka, zdaj službujoča pri Sv. Marjeti ob Pesnici, nadaljuje pa jo sedaj soproga gornjekungoškega šol. upravitelja, gospa Angela Horvatova. Sklep letošnje gosp. nad. šole pri Zg. Sv. Kungoti je bil preteklo nedeljo v tamkajšnji šoli. Otvoritvene besede je spregovorila voditeljica šole ga. Horvatova, ki se je predvsem spomnila največjega sodobnega dogodka, vladarskega nastopa Nj. Vel. kralja Petra II., kateremu so prisotni navdušeno vzklikali in zapeli državno himno. Solo je obiskalo 12 gojenk. Vse gojenke so dokazale pravilno razumevanje te življensko važne in praktične izobrazbe. Razred, v katerem je bila la sklepna proslava, je sam že pokazal lepe uspehe njihovega učnega dela. Stene so poleg poučnih napisov nosile ročne izdelke oblačil, peril i. sl. z narodnimi ornamenti in vezeninami. mize pa mlečne, močnate in druge jedilne produkte, v kolikor pač sedanje pazmere dovoljujejo. Gojenke so nato ena za drugo nastopile s poučnimi po-ročili.Iz vseh poročil so doneli izkristalizirani praktični nauki vseh naštetih gospodinjskih in gospodarskih panog. Ob zaključku je gojenka Anica Hojnikova izrekla zahvalo vsem, ki so šolo podprli, zlasti banski upravi, okrajnemu kmetijskemu odboru in vsem domačim podpornikom, posebej pa še gospe Horvatovi kot voditeljici te šole ter ostalim predavateljem-icam, kakor tudi vsem staršem gojenk. V znak hvaležnosti so gojenke poklonile voditeljici lepa darila, prav tako učiteljici ge. Židanikovi. Ril je globoko ganljiv prizor, ko je slovo izzvalo solze in pritajen jok hvaležnih gojenk. Dekleta so zapela več narodnih pesmic. Zaključno besedo je spregovoril g. Vauda Mirko. Ponovil je pomembne besede o kraljevem nastopu, ki je vse državljane zbral okoli mlade-dega vladarja. Upokojeni učitelji Upokojeni so učitelji in učiteljice: Al. Voglar v Vidmu, Roza Černe v Ljubljani, Justina Jagodič na Golem, Karolina Vrečko v Slovenjem Gradcu, Marija Vindi-šer v Trbovljah, Ljudmila Skrbinšek, Marija Bezlaj, Ana Primožič, Marija Šteblaj, Ivana Premelc, Josip Primožič, Fran Flere, Alojzij Marolt, Franc Trost, Marija Bitenc, Josip Mihelič, Ida Raz-nožnik, Marija Polak in Ema Šonc, vsi iz Ljubljane, ter Josip Valenčič iz Celja. Upokojena je bila tudi strokovna učiteljica Frančiška Fajgelj pri osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani. Tihotapstvo saharina cvete Naši graničarji so v Strojni ob meji zasačili 441etnega posest. Alojza Hermana, njegovo 10 letno hčeilko in 12 letnega sina iz Jamnice, ki so tihotapili saharin. Pri njih so našli 12 kg saharina, večjo količino tihotapskega blaga pa so našli pri hišni preiskavi. Herman trdi, da ni tihotapil zase, pač pa za neke veletiho-tapce, ki so mu dajali 25 din nagrade za kilogram saharina. Sirite »Večernik"! Pismo uredniku Gospod urednik! Gotovo bo Vas in Vaše čitalelje zanimalo, kako živimo v Ribnici na Pohorju. Prijazna gorska vas, zavarovana okrog in okrog z gorovjem, poraščenim s stoletnimi jel-kkami in trdnimi kmetskimi domovi. Pravi planinski raj je tukaj. V vasi sami je pet gostiln, ki so tokrat prav dobro obiskane; tudi postrežba je v vsakem oziru prvovrstna; samo nekaj mi pogrešamo: Kruha tukaj ne moreš dobiti za noben denar. Je sicer pekarna, ki je pred nekaj meseci obratovala še s polno paro, a je sedaj že drugi mesec brez moke. Ker smo prizadeti, sprašujemo „kdo je tega kriv?“ Povsod še pekarne obratujejo. Vsi peki še dobijo moko. Zakaj je Ribnica izvzeta? Osebni razlogi bi naj tukaj ne igrali vloge. Mi smo s lem prizadeti in bi radi videli, da se napravi red. R. J. NOVO MAKSIMIRANJE CEN MESA V LJUBLJANI Pristojna oblastva so y Ljubljani odobrile nove maksimirane cene vseh vrst mesa. Policijska uprava je razposlala vsem prodajalcem opozorilo z novimi cenami in svarilom, da bodo vsi kršitelji najstrožje kaznovani. Z MOTOCIKLOM V SMRT Na banovinski cesti Pragersko - Slov. Bistrica so n£t.šli razbito motorno kolo, poleg njega pa truplo Štefana Baumana iz Strgojnice. Pokojnik je treščil z vozilom v ograjo mostička čez potok Perina ter si razbil lobanjo. V CELJU NI BILO NAJMANJŠEGA INCIDENTA O resničnosti raznih alarmantnih vesti, ki jih širijo o nas tako doma, kakor v tujini so se mogli Celjani prepričati, ko so slišali radijske vesti o nasiljih, ki naj bi se izvršila nad pripadniki celjske tujerodne manjšine. Kako so bile te vesti: izmišljene in gorostasne priča najbolje dejstvo ,da so jih sami predstavniki te manjšine potom našega radia demantirali. Tako navdušeno vendar pa mirno in disciplinirano, kakor so bili v Celju sprejeti zadnji dogodki in spremembe, niso še nikdar bili sprejeti nobeni važni dogodki. Ob tej priliki so imeli Celjani možnost prepričati se o resničnosti raznih vesti, ki se nenehoma širijo o nas. Zatorej ne verjemite in ne razširjajte sličnih vesti, temveč pokažite se še nadalje disciplinirani državljani. c Umrl je v Ipavčevi ulici 12 delavec Anton Rojnik, star 73 let. c Tudi opere ne bo. Gostovanje ljubljanske opere, ki bi moralo biti jutri zvo-čer v mestnem gledališču odpade. c Poskus samomora. Danes zjutraj se je pripeljala do Zidanega mosta 76 letna zasebnica iz Sarajeva in pristojna na Dunaj Oeschenlacher Frančiška. Na Zidanem mostu se je hotela v samomorilner;’ namenu vreči pod vlak. Ta namen pa so ji preprečili, nakar si je z nožem prerezala žile na zapestju roke. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico. n Prijet lat. Celjska policija je prijela ‘21 letnega Viktorja Benečiča, ki je 18. marca ukradel nekemu bolniku v celjski bolnišnici iz nočne omarice 200 dinarjev. Istemu je v upravnem poslopju bolnice iz kovčega ukradel žepno uro, uro budilko in nelkaj drugih predmetov v vrednosti okrog 1000 dinarjev. Pri aretirancu so našli razen denarja večino ukradenih predmetov. o Murska Sobota. Profesorski izpit je položil v Ljubljani g. Ivan Zika s soboške gimnazije. o Med prevozom v bolnišnico je umrl 15 letni rudar Avgust Renko iz Trbovelj, ki je že dalje časa bolehal na pljučih. SLOVENSKE KONJICE * Gospod Perschenonigg ni od 1. aprila (. L reč pooblaščen vršiti inkaso in dostavo. Dostava lista se vrši po g. Bukovnik Mariji. Po priloženih položnicah naj vsak naročnik poravna 14 din, doslavnino 2 din naj plača ramašalcu. — Uprava .,Ve-černika“. oddani oglasi za velikonočno številko bpdo po Vaši želji lepo in okusno uvrščeni. Zato oddajte oglase čim-prej najkasneje do srede 9. aprila. NAROČNIKOM, KI NIMAJO PLAČANE VSE NAROČNINE, LIST USTAVLJAMO. Uprava »Ve čem! k a«, Maribor, Kopališka ulica 6 ljubliaha u Krušile nakaznice vpoklieancev. Gospodinje in svojce vpoklicanih vojaških obveznikov opozarja mestno poglavarstvo, da morajo po navodilih Prevoda vrnili mestnemu prehranjevalnemu uradu krušne nakaznice za april, ki so jih dobili za sedaj vpoklicane vojaške obveznika, Kdor je na orožnih vajah, itak dobiv;* kruh, zato nima več pravice na krušno nakaznico. a Akademija ,,Otrok za otroka", ki bi morala biti 5. aprila v prid revnim šolskim otrokom, je preložena, dokler se otroci ljudskih in meščanskih šol s počitnic ne vrnejo v šole. L9UBL1AMfRI KINEMATOGRAFI * KINO UNION. Tel 22-21. ..Centrala Rto“ z Ito RinOj Camillo Horn in Sv. Petrovičem. * KINO SLOGA. Tel. 27-30. Romantični film „Napulj minulih dni“. V gl. vlogah Enima Grammatica, Vittorio de Sica. KINO MATICA. Tel. 22-41. Pravljični film „Sinja ptica*- .z malo Shirley Tcmple. Kino Matica, ijubljana, telefon 22-41 Danes premiera! predvaja po slovečem romanu belgijskega pistatelja Maeterlinka ustvarjen film SIN 1A PTICA s priljubljeno malo umetnico SHIRLEY TEMPLE. Ta film je največja filmska produkcija Foxovih ateljejev, izdelan v naravnih barvah in bo očaral mlado in staro. Predstave dnevno ob 16., 19. in 21. uri. JAN GREŽA: BARBARA CELJSKA 27 Zgodovinski roman lepe Celjanke Ali Jan se za las ni izpremenil. Čedalje mračnejši je postajal. Češče je napeljava! pogovor na denar, na zlato. Novica o lepi italijanski kurtizani je pri šla tudi Barbari na uho. Kraljica je zmra čila čelo. V notranjosti so živeli neprijetni spomini. Precej bolesti je bilo na dnu srca, ko da bi se znova jela razkrajati trpka kislina. Ali le za trenutek: Barbara je zamahnila z roko in pričela z druge plati premišljevati o zadevi. Jan Wallenrod se je začudil, saj prvi hip ni mogel razumeti, kaj naj bi bilo tako osuplo prizadelo Barbaro. Za nekaj dni je previdno umaknil svoje prejšnje navade, postal je ljubeznivejši. Toda med sladke besede je spet rahlo vpleta! zadevo o denarju in zlatu. — Mlad si, — mu je dejala Barbara, ko da bi hotela vzvišeno upoštevati njegov nedozorel položaj. — Saj sama vem. da si med ostalo gosposko mladino nekam ubožen. Odločila sem se, da ti pomagam. Jan je ves vzdrhtel. — Toda povej mi vsaj. zakaj potrebuješ denar? — ca le vprašujočo ro el e dala Barbara. Debelo je pogoltnil slino, da bi mu laž šla laže z jezika. — Časten dolg, Milost. — Časten dolg? — mu Barbarr j ■ gla verjeti. — Da, časten dolg. — Ali bi mi hotel povedati, kakšen? Jan je nestrpno prestopal z noge na nogo. — Stava. Izgubljena. — Hm... — Z mladim grofom Levaiem sem stavil in... izgubil, — je že določneje dejal Jan. Prva tesnoba zaradi laži je bila mimo, zdaj je bilo laže. — Oklical bi me za nečastnega, če bi mu ne vrnil dolga. Ampak denarja nimam. Sedela je nasproti njemu, glavo oprto na dlani. Zrla mu je v oči. In videla je, kako mu v očeh pleše sij negotovosti. — Ne, tega bi ne prenesla, če bi te oklical za nečastnega viteza, — je Barbara mirno dejala. — Pomagala ti bom. Jan Wallenrod se je samo globoko priklonil. Barbara pa se ni ganila. — Pomagala ti bom, Jan, ker ti vsria-mem, — je rekla jasno. — Milost... ne lažem, — se je sklonil Jan. Barbara je vstala. Pristopila je k skrinji ter vzela iz nje mošnjiček zlatnikov. — Verjamem ti, Jan, — je ponovila, izročajoč mu mošnjiček, — ker si vitez. Zame si bil resnični vitez. In takšen si tudi danes. Vzemi tale dar, ki pa ni ni-kaka nagrada za ljubezen, — je drhtel Barbin glas, — ampak pomoč, ki naj obvaruje tvoje ime grdega madeža., — Milost, — je šepetal Jan, — preveč si ljubezniva. Saj ne vem, če smem... — Vzemi, Jan, saj vem, da me ne la-lažeš. S tresočo roko je spre H dar. Barbara je vsa drhtela, ko je odšel. Laže! Konec. Konec lepe 'ljubezni. Barbara se je zagledala skozi okno na vrt, ki je rahlo padal proti Donavi. Tamle za terni drevesi je vodomet... vodomet razkošne iii lepe ljubezni. Ondi si je naga kraljica spredla iz srebrnih žarkov viteza, ondi si je spredla ljubčka in zvezde so razposajeno plesale v vodometu. Od vodometa je kakor v snu stekla po stopnicah, da bi se potopila v razkošje svojega srca. A danes? — Podlež, — je mislila. — Vsi so enaki. Prostrana vrata budinskega gradu, ki vodijo v temno, ozko Grajsko ulico, so se tiho odprla. Radovedna glava je pogleda- la skoznje, zdaj na levo, zdaj v desno. Potlej je spet izginila. Koj nato sta stopili skozi vrata dve postavi. In vrata so se za njima tiho zaprla. Skrivnostni postavi sta se plazili skozi senco. Hiteli sta, ne da bi se ozirali. Njuni lahki koraki so komaj motili nočno tišino. Domovskega trga sta se izognili. Po stranski ulici sta se spustili navzdol proti hišam, ki so stale ob Dravi. Še ulico na levo, in bili sta pred krčmo »Pri treh devicah«. V skromni svetlobi, ki je padala iznad vrat, je bilo mogoče opaziti razločnejše obrise. Bili sta nežni, skoraj dekliški postavi. Če si pogledal njune noge, bi dejal, da sta paža. V ramenih sta bili ozki, toda širokili bokov. — Potrkaj na vrata! —- Bojim se, Milost, — je zašepetala druga postava. — Neumnica, — je velel skoraj moški glas. Kdor pa bi natančneje prisluhn>l, bi v njem spoznal glas kraljice Barbare. Močno trkanje. Trenutek tišine. — Kdo je? — Nočna gosta! Škripanje ključavnice. Presenečenje krčmarja. —• Ne obotavljaj se, odpri nama! — Vragovi? — Plemiči! — Bog z vama, — se je prekrižal krčmar. (Dalje.) Maribor Sokoli pomagafo vofaikim oblastem Beograjsko »Vreme« poroča: »Sokolska župa Beograd je dala vojaškim oblastem v Beogradu na razpolago okrog 200 svojih članov iti naraščajnikov, ki preko dneva niso zaposleni, da bi jim pomagali pri izvrševanju njih nalog, ki so sedaj nekoliko večje in obsežnejše. Mladi sokolski naraščajniki in člani že dva dni opravljajo dela, ki so jim jih zaupale vojaške oblasti in to na polno njh zadovolj- stvo. Imajo na sebi civilno obleko s sokolsko čepico na glavi in s sokolskim znakom na prsih. Mladi Sokoli hodijo-po ulicah prestolnice veselo pojoč in požrtvovalno opravljajo poverjene jim posle. Njihov patriotski nastop je naletel med občinstvom na splošno odobravanje in bo vnovič dokazal ljubezen, ki jo goje Sokoli napram naši vojski.« Pomanjkanje kave in čala Kava se je spet podražila in je čutiti veliko pomanjkanje. Pomanjkanja kave pa ni mogoče popolnoma razumeti, ker smo lani uvozili le za 270 ton kave manj kakor prejšnje leto. Lanski uvoz je znašal 6890 ton. V drugem lanskem polletju smo uvozili 226 ton kave več kakor v istem rozdobju leta 1939. Enako je s čajem. Lani smo v prvem polletju uvozili 44 ton čaja, v drugem pa samo 21 ton, vendar pa pomanjkanje ni tako občutno, kakor pri kavi. Letos smo dobili spet nekaj inozemskega čaja, tako da bo za prve potrebe dovolj. Občina Radvanje razglaša Občina Radvanje opozarja, da ni dovoljeno brez potrdila prizadetega gozdnega posestnika odvažati gradbeni les in drva (suhljad). Občinska gozdna čuvaja imata uradni nalog, da preprečita vsako odnašanje kakršnega koli lesa iz gozda, ker imata v nasprotnem primeru pravico uporabiti orožje. Stranke, ki še niso prejele krušnih kart, naj jih dvignejo v ponedeljek, 7. tm. Razdelitev prometnih knjižic za kolesa bo v nedeljo v občinski pisarni od 8. do 12. ure. Opozorilo zaščitnega urada Mestni zaščitni urad opozarja vse obveznike pasivne zaščite, kj so dobili pozive, da se točno prijavijo rta določenih mestih ter izvršujejo dodeljene jiin dolžnosti. Opozarjamo, da so predvidene za one, ki se ne odzovejo, stroge kazni. Huda prometna nesreča pri Hočah Blizu Hoč je trčil motociklist Jože Mulec v obcestno drevo. Sunek je bil tako močan, da je vozača vrglo v velikem loku 7, motorja. Obležal je v obcestnem jarku nezavesten. Ljudje, ki so ponesrečenca našli, so o tem obvestili orožnike, ti pa odredili takojšen prevoz v bolnišnico. Mulec je utrpel hude notranje poškodbe in je njegovo stanje zelo resno. POLICIJSKI ZAPORI SO PRAZNI Že dolgo ni bila pri »Oralu« bela zastava. Izredne razmere so vplivale tudi na kriminal in so tudi sumljivi elementi nekoliko prenehali z aktivnostjo. Policijski zapori so bili včeraj prazni, kar se v Mariboru že dolgo ni zgodilo. m Glasbena šola „l)rava“. Pouk sc vrši redno. — Vodstvo. * Kavnatelj Kovač, Maribor, Tyrševa 14, sporoča svojim učencem, da se nadaljujejo večerni' trgovski tečaji in pouk za posameznike. m Profesorski Izpit sta položila suplen-ta Matija Maučec in dr. Škerlj iz Maribora. m Posnemajle! Neka hišna posestnica v Mariboru j škropijei /. najrazličnejšimi sredstvi ni potrata maleriala in časa, ampak je glavni pogoj za dober pridelek. Tako imamo priliko spoznati stvarnost te nege in skrbi na tem zavodu, ki ima vsako leto ogromno sadja. Lanska letina je bila nekaj izrednega in je bil pridelek tako ogromen, da so se vsi čudili, ker je bila drugod sadna letina sorazmeroma slaba. Ogromno sadja so letos prodali, mnogo pa so ga shranili, posebno zimsko. Sadno skladišče, ki je bilo zgrajeno 1. 1938., je največje v Sloveniji. Načrt je izdelal sam g. ravnatelj, ki je pri tem uporabil svoje bogate izkušnje in ogromno strokovno znanje. Ima prostora za 7 vagonov sadja. Opremljeno je z vsemi potrebnimi napravami, tako, da lahko sadje ostane tam dolgo časa. Ogromno množino sadja pa se vsako leto posuši v veliki Stojkovičevi sušilnici, se predela v mezge, marmelade, v sadjevec in sadne sokove. Za to delo ima zavod najrazličnejše in najmodernejše priprave, s katerimi gre delo gladko od rok. V-ar n 40 tisočakov je zavrgel zločinec, ki je le dni v Zagrebu zadavil trgovčevo ženo Rozo Letonjo. n Zlati meč kot darilo N j. Vel. kralja Petra II. je kot najboljši gojenec mornariške akademije dobil Zagrebčan Željko Kosina. n Dalmatinska £agora dobi vodovod. Gradnja vodovoda v Dalmatinski Zagori lepo napreduje in bo vodovod kmalu izročen v promet. S tem bo okrog 40 vasi preskrbljenih z zdravo pitno vodo. MALI OGLASI do 20 besed stanelo z davkom vred IS.— din. Vsaka nadaljnja beseda I.— din. Kdor Išče službo, plača za tak oelas namesto IS.— din sumo 12.— din. Mali oglasi za ženitve, dopise, posest, trgovsko in obrtno1 reklamo pa stanelo namesto IS.— din 20,— din. Vsaka nadaljnja beseda v teb oglasili stane 2.— din. Za pismene odgovore glede naslovov v malih oglasih znaša posebna pristojbina 3.— din. kateri znesek le treba orlložiti v znamkah. Male oglase le treba plačati takoj pri naročilu. Pri pisucnlh naročilih se lahko plača v znamkah. Za vse male oglase, če so debelo tiskani, velja dvoina tarifa. SLUŽBO POBI do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Sprejme se takoj BRIVSKI POMOČNIK dober delavec. Terpinc. Ptuj, Krekova ulica 24637-2 Izurjena TRGOVSKA POMOCNICA se sprejme takoj. Z- Anderle-Gosposka 20 24623-2 SOBO ODDA do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnjn beseda 1 din SOBA s Štedilnikom se odda takoj ali s 15. aprilom Ptujska cesta 8, Tezno. 24606-8 Sprejme se takoj GOSPOD ali gospodična v lepo opremljeno sobo s posebnim vhodom z oskrbo ali brez- Frančiškanska 21-1., levo 24633-8 Wpedi