Učiteljski ^crteljska knji* GLASILO „ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU“. Izhaja 1. in IG. vsakega meseca. Uredništvo v Trstu, ul. Ruggero Manna St. 20, I. n. Slovenski rokopisi naj se pošiljajo ria uredništvo v Trstu, lirvatski na naslov: „Sredignji odbor hrvatskih učiteljskih društava Istre' v Kastvu. — Izdaja »Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu', za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane L 24.— Upravništvo v Trstu, ulica Molin grande 16, I. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu. Štev. 13. V Trstu, dne 1. septembra 1920. Leto I. Spomenica učiteljstva tolminskega okraja Učiteljstvo tolminskega političnega okraja, zbrano ob .priliki 'stanovskega zborovanja v Tolminu dne 24. maja 1920, je soglasno sklenilo poslati visoki deželni vladi sledečo spomenic®: Zavedajoč se, da je narodno šolstvo temelj narodne izobrazbe in njegovega dobrega gmotnega stanja, in da morejo; dvigniti to šolstvo le dobri učitelji na najvišjo stopnjo popolnosti, zahtevamo, da se podaja našemu naraščaju v zadostni meri v to potrebnega študija. Že desetletja se bori učiteljstvo vseh kulturnih držav, zahtevajoč več izobrazbe za svoj naraščaj. O nediostatni izobrazbi učiteljskih kandidatov smo vsi prepričani. Štiri leta bi ikomaj zadostovala, da se pedagoško izobrazi človek, ki ima že dovoljro-občo izobrazbo. Občo izobrazbo od temelja in še pedagoško izobrazbo dloseči v štirih letih ne bi mogli po naših učiteljiščih niti tedaj, če bi imeli vzgajati same talente, same genij«. Pri tako silnem razvitku pedagogike piosta;a potreba večje izobrazbe pri učiteljih vedno večja. Kar je bilo včeraj še veljavno, leži danes v prahu. Ako pa zaostaja učiteljstvo, zaositaja ž njim šolstvo in s šolstvom tudi narod. Bodočnost vzgajamo ljudskega ■poikalenja, zato mora stati naše vzgojno delo na višini časa-. Edino aikademično izobraženo učiteljstvo bo moglo v celoti premagovati poverjeno miu, vzvišeno nalogo v dobrobit naroda in države. Zato je bula- naša želja, da naj se zahteva za vstop na učiteljišče štiri razrede srednjih šol. Učiteljišče bi bilo združeno z emcttno srednjo šolo. Učiteljiščni abituri-jenti bi vstopili' nato na učiteljsko akademijo, (ako Ibi kdb želel, lahko tudii na univerz®!!) ki bi imela dva letnika z značajem univerze. Tako ibi prihajati med narod1 učitelji, ki bi bili v resnici kos svoji težki nalogi. Tudi bi se potem posvečali učiteljskemu stanu samo oni učenca, ki bi imeli zares (vol’®' za to. Odlični pedagogi so razumevali naše upravičene želje, so nas podpirali v našem stremljenju in so skušali dvigniti ugled učiteljišč. Bližali smo se že onemu tremotku, ko ise uresničijo naše dolgoletne želje. Prišel pa je svetovni preobrat in ž njim druge razmere. Sedaj pa moramo z žalostjo in ogorčenjem kemštatirati, da smo se pod novo upravo močno oddaljili odi nekdaj že skoraj doseženega cdljn. Slovensko učiteljišče v Tolminu pod sedanjim vodstvom lin z dosedanjimi učnimi močmi niti zda-leka ne more odgovarjati potrebam našega naroda. Kulturen škandal je, da se na Itako važna mesta postavljajo učne moči, 'ki .ne .poznajo našega jezika (ki ie na zavodu učni jezik!) niti toliko kakor naši Ijuidlskb-šolski učenci. Učno snov (in to iz najvažnejših predmetov) podlajiajo učiteljiščnikcm v taki obliki, da diijaki mnogokrat napačno razumevajo podana vsebino snovi. Da se pa dijaki svojemu nezmožnemu učitelju hudomušno muzajo in mnogokrat očitno smejejo, tudi ni po pravilih moderne pedagogike. Kdor hoče komu kaj povedati, miora najprej temeljito poznati njegov jezik. Ako 'se sili iim s pomočjo besednjakov le za silo lomi predpisani učni jezik, iz katerega ibi moral vendar položiti potrebne -zpilte, postaja smešna karikatura, ki dosega ravno nasprotne uspehe, kakor si jih želi. Take ipedago-gične blaznosti ni najti nikjer po daljnem svetu kakor edino le na slovenskem učiteljišču v Tolminu. Tako ravnanje v naših javnih zavodih miora žaliti naš narod. Učiteljišče ima značaj 'srednješolskega zavoda, kjer so vedno službovali akademiično izobraženi profesorji, ki so imeli dovolj vsestranskega pregleda, ki ga mora imeti vsak predavatelj, če hoče predmet tako predavati, da vzbudi1 interes v svojih poslušalcih. Le tlaki morejo s pridiom zasledovati tok novih idej, novih molsti, da ne podajajo učne snovi po gotovi šabloni. Za glasbene uči tele «o se nastavljali na' učiteljiščih vedno le oni, ko so absolvirali konservatorij, oziroma oni, ki so imeli potrebne izpite. Zato ostra obsojamo postopanje, dia se oddajajo profesorska mesta za to nevsposobljenim. osebam. Sploh pa tujerodni učitelj nikdar ne more tako globoko prodreti v duševnost in sooijalnii položaj učencev, kakor učitelj domačin. Iz tega se ne more razviti vzajemno zaupanje, ki je podlaga vzgo'e. Če koga ne poznam, kako naj mu zaupam; in če mu me zaupam, kako naj ga poslušam in se dam od njega voditi. Ako učenec sluša, stori to zato, ker se boji kazni1. Na njegov čut in njegovo voljo deluje le zunanja sila, strah; v svoji notranjosti ostaja tak, ka-koršen je bil, dostikrat je celo islabši, ker se v strahu pred kaznijo laže in hlini, Ako pa je učenec odkritosrčnega značaja, ki se tudi me zna in ne mlore premagovati, nevede pride s svojim učiteljem v konflikt. Mnogo nadebudnih eksistenc se na ta način pogublja, dočim neoidkritosirčneži, lizuni' uspevajo. Ne hinavcev in klečeplazcev, marveč odkritih značajev, ljudi bistrega razuma, globokega čuta in .trdne volje nam je treba. Šola mora biti' v svojem bistvu le kulturna naprava im nič 'drugega. Nikdar ne sme biti politična dekla, ki tlači vsak svobodni polet, ker hoče imeti avtomate in ne svobodne državljane. Vzgoja naroda se ne da samovoljno predpisati po nekakih špekulacijah o tem, kako naj bi se vzgajal človek v obče. Vzgoja naroda se mora urediti po konkretnih potrebah, kakor jih narekuje njegovo življenje. Vzgojni sistem more imeti le tedaj' praktično vrednost, če izvira iz poznavanja naroda in iz poznavanja njegovih 'svoj&tev. Ker se pa svo|])sfva raznih narodov razlikujejo med seboj, ni mogoče izumiti in uveljaviti' za vse narode edine in za vse dobre in uporabne pedagogike. Zato je treba narod proučevati, da se izve, kako je nastlal, kako je ra-stel in se razvijal, kakšne boje je bojeval za. svoj obstanek, po katerih telesnih in duševnih svojstvih se posebno odlikuje, kakšno duševno individualnost in energijo kaže, kako se je po svojih zmožnostih organiziral, katere nižje in višje smotre sije postavi! in kaf je storil v dosego teh ciljev. Vse to morajo vedeti vzgojitelji naroda, ker sarmo to spoznanje jim more služiti pri’ vzgoji, kot konkretno in zanesljivo vodilo. Na vse te narodne posebnosti pa more opozarjati učence le tak učitelj, ki je izšel iz naroda, ki ga je treba proučevati. Le on bo mogel voditi v duhu učence po poti, ki jo je prehodil njegov narod’, le on jim bo znal razkriti narodovo diušo, v kateri' |;e zarisana vsa njegova vesela in žalostna preteklost, le on bo znal opazovati’ skupno z učenci ljudstvo v podrobnejših motivih in dejstvih njegovega življenja, da si .omogočijo sodbo o tem, kako konkretno naj se ga vzgaja. Samo takšna vzgoja, ki se bo naslanjala na as,Umito stanje ljudstva in ki bo stnemila zal njega lepšim, bolj dovršenim ciljeSh, ibo 'konkretna in bo ®dgcvalrjiala n!,ega resničnim potrebam. Čas je, da isi polnoletni', diuševno zreli narod sam odločuje svoje vzgojne cilje. Oni, katerim poveri narod najdražje kar ima, to je svojo mladimioi, svojo bodočnost, pa morajo dokazati kriUško poznavanje vseh odnošajev, oblik, načinov narodovega življenja1. Tej spomenici sledi še 5 točk resolucij", izmed! katerih smo zadnje 4 objavili že v zadnji številki našega lista, ker jih je bila' sprejela tudi '»Zveza« na letošnjem dielegacijskem zborovanju. V prvi, oziroma peti točki je podana zahteva, da naj se sprejemajo na učiteljišča le dijaki štirih nižjih razredov gimnazije, realke ali pa z dopolnjeno meščansko šolo. Te točke ni pa mogla »Zveza« sprejeti iz znanih vzrokov im smo jo morali odložiti za boljše čase. Učiteljski dnevi v Beogradu Prvi kongres Udruženja jugo slov. učiteljstva (UJU). (Od našega posebnega poročevalca) Kongres. Nastopila’ je nedelj,a 18. jiulijat V veliki dvorani »Kazine« je ojt/volril ob 9. uri tov. Dim. Solkolo.viič I. kongres jugoslovanskega učiteljstva. Udeležba je bila ogromna, dvorana prenapolnjena, mnogo zborovalcev z.unaj iste. Kongresa so se udeležili minister prosvete Svetozar Prebičevie, minister za socijiain® politiko dir. Kukovec,' ministri Davidovič, Draškovič im Križman. Čehoslovaško učiteljstvo je odposlalo na kongres posebna odposlanstvo pod vodstvom tov. Adolfa Obstal, predsednika češkoslovaškega učiteljskega Udruženja. Tovariš predsednik izraža radost na velikanski udeležbi; poivdairja, da je ta dan najlepši dam za učiteljstvo, dan proklamacije stanovskega' ujedinjenja po stoletni .razdvojenosti. Spominja se dalje bratov in sestra, ki sot še neodrešeni, naka.r se zahvali tov. Radovanovič, ki prinaša pozdrave po svobodi hrepenečih obmorskih Sokolov Dalmacije. iPredsedlnik Sokolovi® predlaga udianostni pozdrav Njeg. VisoičianSltvu regentu Aleksandru, kar je sprejeto z viharnim odobravanjem. Ko še poda kongresu pozdrave vlade, občine Ji dir., predlstavi predsednik zborovalcem navzoče ministre in druge ličnosti, ki so se udeležili kongresa;. Govor ministra S. Pribičeviča. Z burnimi žiViO-klici pozdravljen izpregovori mi-mistelr Pribličevič približno sledeče: Presrečen in pomoisen sem, d'a morem pozdraviti prvi kongres učiteljstva našega troimremega naroda. Nia kongresu zrem edimstvo naroda, za katero so žrtvovale kri im življenje hekatomibe našega ljudstva. Potrebno nam je edinstvoi šole;, unifikacija šolstva. Šola bodi enotno organizirana po vsej državi. Nikakor ni mogoče dopustiti, da bi imele šole v raznih delih države različne metode, različno delo in različen smoter. Narodna osnovna šola bodi državna, državna tudi v vprašanju vzdrževanja. Presta bodi vsakega va-ruštva. Rešena bodi vpliva strank, a tudi vmešavanja cerkve. Samo država imej odločilno besedo pri nalogi šolstva, le ona odločaj o tem, kar je narodu v korist. Proč iod dnevne politike, šola bodi izrazita nacijomalna. Vzgoja bodi enotna. Mladi' naraščaj,, na katerem sloni naša bodočnost, mora' bati vzgojen v duhu edin-stva. Država ne more trpeti nadvlade ene vere nad drugo, enega dela naroda nad drugim. Mladina Srbov, Hrvatov in Slovencev naj se za-reda, da ima emialke i pr a vice im enake dolžnosti. Vzgo, gojena 'bodi v duhu teh enakih pravic ita dolžnosti. Vse delo za izvršitev te visoke naloge pada na učiteljstvo,. Učiteljstvo je bilo nosilec prapora narodnega edinslva pred in med vojno, naj bo tudii odslej. Minister se dotakne tudi gmotnega viprašanjia učiteljstva’. Učiteljstvo ni' sicer predstavnik mat.erijiaJnih dobrin manolda, a država bo vseeno imela pravico zahtevati od njega, da vrši svoje dolžnosti v zavesti, dla ga država nagradi za to po zaislugah in m,u omogoči mate rti jialni obstoj. Omenja pri 'tem kongres češkoslovaškega učiteljstva in govora predsednika M'aisaryka, ,ki je rekel: »Šola ni' učiteljeva, temveč je narodova.« Kakršen učitelj, taka šola. Glede ureditve uradniškega vprašanja je minister mnenja, dal miora priti učiteljstvo v kategorijo uradiništva s srednješolsko •mnkund. V pjrihlodmosti potrebuje Učiteljstvo akademsko izobrazbo. Za sedaj je tio nemogoče, a v Bel-gradu naj se ustanovi pedagoška visoka šolla. Dalje govori o dragSnjski dokladi in o razlikah v plačah ozir. o dokladlah v posameznih pokrajinah radi različne draginje, ki je vladala in še vlada v njih. (Klici: izenačenje, izenačenje!) Stoječ na stališču enakih dolžnosti in pravic bo deloval, kolikor mu bo mogoče, na tio izenačenje, da se uresničijo učiteljske žetje. • Pred ureditvijo miakerijalnega položaja učiteljstva bo zaslišal mnenje učiteljskih organizacij. Iste poti se bo držal tudi pri uredbi novega šolskega zakona. Naposled je omenil minister, da se bodo učiteljskim kandidatom v štela vojna leta v službovanje. Želeč kongresu obilo uspeha v delu >za udruženje zaključuje minisltier svoja zanimiva izvajanja. Go voj vzbudi med učiteljstvom dolgoitrajrao viharno odo--hnatvamje. Mfitoiistroivemu govoru je sledil pozdrav tov. Adolfa Obista, predsednika češkega1 .učiteljskega U-dnuženja. V svojem govoru poziva učiteljstvo na skupno delo s Cehi1 (vi-harn.o odobravalnje). 'Pozdravlja učiteljstvo, ki naj deluje za slovansko vzajemnost in mn želi obilo uspeha. Zanimiv je bil pismeni pozdrav prvaka hrvatskega učiteljstva tov. Davorina Trstenjaka iiz Zagreba, ki želi, da se narodno edinstvo, priborjeno s krvjo, čim-bolje očuv-a. Pošilja kongresu prisrčne pozdrave. Isfotako pozdravlja pismernim potom kongres tov. Bakič. Zatem prehaja kongres na dnevut red. Bels-edo ima glavni poročevalec tov. Ivo Radovanovič, ki prične čiltatlii pravila ujednnjenja. Tiu je odbor napravil novo pogreška, ker se ni 'držal programa. da je pravila le čitalti lin j.iih ivzetii' na znanje, ker jih je že delgaoija prejšnega idne odobrila. Pričelo se je prerekanje, vpraševalo se je, ali maij se 'pravila odlobre ali ne, skupno ali posamezno. Debata je postala živahna, mestoma burna. Tov. Mihajlovič kri-'tikuje pravilnik kot federativen, drugi zahtevajo sindikat, tretji razlagajo komunizem litd. Slednjič je pravilnik sprejet z ogromno večino navzočega učiteljstva in tako izvršeno ujedinjenje. Prečitane so bile tudi resolucije, izmed katerih je prva maniifestacija narodnega edinstva, druga govori o osnovanju edinstvene organizacije, tretja predlaga zahteve celokupnega učiteljstva. (Glej resolucije spredaj!) Prvi glavni odbor Udruženja. Prvi kongres ijugosloveniskega učiteljstva v Bel-graidu je izvolil v glavni odbor Udruženja sledeče tovariše in tovarišice: Ivo Radovanovič — Split. Joisip Skavič, Joca 'Oreščanin in Jeli sa veta Vaiv.ra — Zagreb, Dragiša SiroitainoVič in Milivoj Bugarski — Vojvodina. Luka Jelenc — Ljubljana (drugi slovenski delegat se določi pri deleg. zborovanju v Mariboru), Nedeljko Nazarevič in Saivoi Selik — Bosna šn Hercegovina. Mico Bukčevič — Cetinje, Spasoje Hadži PopOvič — Prilep. Živojin Krstič — Šaibac, Mih. A. Stevanovič, Miljutin Stankovič, Savka Radičevič, Milan Popovič, Gvoizden Jovanovič — vsi iz Belgrada. Milan Smiljanič — Zajčar; za namestnike 'so bili izbrani Marko Simonovič — Skoplje dn Mija Mandič — Subotica. Dnevu red je bil s it-em izčrpan; kmalu po 12 uri se je pričela maisia razhajati. Prva seja glavnega odbora in konstituiranje. Glavni odbor je imel dne 20. julija 1920 prvo seje, ma kateri se je konstituiral sledeče: za predsednika Čadomil M. Todorovič; za podpredsednika Jclisa-veta Vavra in Milan Popovič; za glavnega tajnika Vlada K. Petrovič; za blagajnika Grozden Jovanovič; za urednika »Narcdne Prosvete« Milutin Stankovič in za urednika »Učitelja« Mih. Stanojevič. Prireditve. Že od dne 14. julija t. 1. so se začele stekati v prestolni Beograd mase učiteljstva iz vseh krajev širne LISTEK Učiteljski obrazil MiHajlo Jovič, učitelj in književnih Življenje in delo Mih. Joviča sta se gibala v tri smeri: v politično, književno in nacijonalno. In v vsaki borbi in na vsakem polju je on bil med prvimi. Njegovo politično delo pada v čase, ki bi jih mlajša generacija ne mogla razumeti. To so bili dnevi borbe z reakcijo, ko je učitelj mogel vsled denuncijacije vaškega biriča biti premeščen iz kraja v kraj, ali zaprt in v zatvoru ' pretepan. To se je zgodilo v časih režima poslednjih 0-brenovičev, ko ni bilo svobode misli in zborovanja, ko so se s šepetom širile politične ideje. V teh časih, ko je bila Srbija brezpravna zemlja, so mlade učiteljske generacije, ki so izšle iz prvih učiteljišč v Srbiji, ustvarile z racionalnim delom novo narodno šolo in so postavile obenem temelje srbskemu radikalizmu, ki je družil vse, kar je bilo v tedanjem društvu dobrega in naprednega. Mlad in ves navdušen za novo idejo, katero je širil s trdno vero, je šel Mih. Jovič v politični metež. Njegovo delo ni ostalo neznano takratnim mogočnikom. In zato ga je nekoč, o priliki nekega obiska v Šabcu, javno napadel pok. kralj Milan, kar je v onem času značilo biti izven zakona. Kasneje se je Jovič ločil od politike in stranke, ki ji *) Posnetki iz črtic slavnostne številke »Narodne Prosvete« od dne 18. julija 1920. Jugoslavije. Iz Bosne iai Hercegovine, črnegoire, Dalmacije, Hrvaitske, Slovenije, Stare Srbije, Prekmurja im Vojvodine, od povsod so prihajali 'bratie ene duše in krvi, da manifestirajo to svoje edinstvo ne samo pred lastnim narodom, ampak tudi pred očmi ostalega sveta. Vojaška godba je veselo svirala po beograjskih ulicah, sprejem se je vršil za sprejemom, pozdrav je sledil pozdravu in v veselem razpoloženju iso se seznanjali predstavniki učiteljskega sitanu Jugoslavije. Bilo je prijateljskih sestankov, mianlkalo ni napitnic in pesmi, a vse se je vršilo tako dobrodušno-, tako domače in neprisiljeno, kakor mora pač biti med našim rodom, ki ga je sama doibrota in gostoljubje- Predstava v gledališču. Na dan 17. julija t. 1., piol končanem delegacijsikem zborovanju, je bila zvečer v beograjskem gledališču slavnostna predstava, pri kateri je proizvajalo beograjsko pevsko društvo »Stankovič« pod vodstvom komponista Stevana Hrističa izbran pevski' programi čisto moderne, 'jugoslovenske glasbe. S preciznostjo in velikim razumevanjem so pevci izapeli Mclkranjčev »Rokovat,«VI. Djordjeviča »Ašikovanje« in P. Konjeviča »Pod cnorn jelom«. Igralci mestnega gledališča so ped vodstvom režiserja D. Milutinoviča dobro podali prigodno komedijo. K. Trifkoviča »Škotski nadzornik« in lirsko sceno v vera!'h »Istra.« Po predstavi je bil v hotelu »Slavija« prijateljski sestanek, katerega so se poleg mnogoštevilnega učiteljstva udeležili ministri: Pribičevič, Kukovec, Kristan, Draškovič, Marinkovič, Davidovič, Križman in mnogi poslanci. Izmed vseh govorov ;e žel posebno priznanje govor Slovenke tov. Jožice Ahti-kove iz Štajerske, ker je govorila vsemu učiteljstvu res iz srca. Banket. Drugega dne, v nedeljo 18. julija, se je vršil zvečer v »Kazini« banket za omejeno število povabljencev, katerega je priredila v čast učiteljstvu beograjska mestna občina. Poleg raznih ministrov so se tega večera udeležili tudi predsednik narodnega predstavništva dr. Ribar, srbski pisatelj Branislav Nušič, zastopnik časnikarstva Jača Prodianovič in mnoge druge ličnosti. — Omembe vreden govor tega večera je govor tov. Čede Todoroviča, ki je v vznesenih besedah slavil zasluge Srbov za narodno uje-dlinjenlje. V Topčideru. V ponedeljek, 19. julija je bilo povabljeno vse učiteljstvo v Ticpčider, znano izprehaljiališče dn letovišče beograjsko, kjer ga je mestna občina zopet pogostila po domačem, srbskem načinu z jančevino, sirom itd. Veselice se je udeležilo tudi domače, beograjsko občinstvo in ob zvokih godbe so se vrteli kmalu tovariši, tovarišice, gospe dn gospodje, od naj-priprostejšega do finega aristokrata v veselem »Kolu«. Vse je bilo primitivno dn priprosto, a vendar prisrčno in lepo. Avdijenca. Istega dne okoli 6. ure je sprejel regent Aleksander v svojem gradu na Topčiderskem brdu zastopnike učiteljstva v posebni avdijenci. Deputacija je štela 36 članov iin v njej so bili reprezentanti vseh jugoslovanskih pokrajin. Prisotni so bili tudi učiteljski zastopniki čehoslovaške republike. Pio ubije služil udano v svoji mladosti. Prešel je na polje književnega dela in tu moramo reči, da bodo imeli njegovi spisi trajno vrednost. Bil je pedagog in pesnik, ki je i-skreno ljubil mladino. Za deco je pisal v lahkem, razumljivem stilu. Lepe so njegove knjige »Istorija Srba,« »Bukvar,« »Cveče« in še mnoge druge. Njegove in pok. Putnikoviča učne knjige, so najboljše šolske knjige, Njegove pesmi in pravljice so najlepše otroško čtivo. V vseh se kaže neizmerna ljubezen do domovine in narodnega edinstva. (»Tri vere,« »Drina, lepa Drina.«) Vsako delo, ki je izšlo iz njegovih rok, nosi pečat o-sebnosti prvega reda. . V najboljših svojih letih je stopil na čelo »Učit. Udru-ženju v Beogradu«. Njegov verni sotrudnik je bil pok. Diško Putnikovič, brez sumnje najkulturnejši učitelj, ki ga je Srbija doslej dala. Jovič je bil človek, ki je idejo podajal, a Putnikovič pa je imel moč in vztrajnost, da je zamisel sprejel in jo izvršil. V to dobo pada tudi njegova akcija za zbližanje Srbov in Hrvatov in za ujedi-njenje Jugoslovenov, misel, ki je našla pri Hrvati': apostole v Iv. Filipoviču in D. Trstenjaku. Danes se posvečuje popolnoma šolskemu in književnemu delu. A še na jesen svojega življenja ostaja veren idealom, ki jih je priporočal mladini v velikem številu svojih knjig. f Uroš Blagojeuič Življenje nobenega učitelja v Srbiji ni tako tesno združeno z delom in razvitkom »Učit. Udrujpenja« kakor življenje pok. U. Blagojeviča. Bil je tip svoje dobe, z živčevjem, mentaliteto in na- čajnih pozdravih odi stran,: voditeljev deputaciijie se je regent informiral o učiteljskih razmerah in z zanimanjem poslušal odgovore posameznih članioiv. To priliko so porabile navzoče učiteljice Slovenke in so povabile princa-regienta na koncert, ki se je aimiel vršiti icb 9. uri, kateremu vabilu :se je prestolona,-sledpik tudi odzval. Koncert mešanega zbora ljubljanskega učiteljstva. Vršil se 'je v veliki dvorani »Kazine« ob navzočnosti princa Aleksandra, vseh ličnosti, državnih in mestnih, Beograda, mmogobrojne slovenske kolonije in ostale beograjske publike. Zbor je pod vodstvom tov. F. Juvanoa proizvajal različne slovenske skladbe, izmed katerih omenjamo posebno Adamičeve »V snegu«, »Da sem ijaz ptičica«, »Fantu«, »Na vrtu«, Schwabovo »Moiji devojičici« in pa narcdne pesmi, kakor n. pr. »Je pa davi slanica padla,« »Luna sije,« »Gor čez jezero!« itd. Tovarišica Sadarjeva je podala štiri samospeve i.n sicer: Pavčičevo »Uspavanko« I. in II., »Žeoijico« in 'Čajkovskega »Hrepenenje«. Kritika beograjskih listov o samem koncertu je bila nadvse ugodna. Slovensko učitelstvo je doseglo s slovensko pesmijo velik uspeh. Ta večer je bil obenem oficielni zaključek beograjskih slavnostnih dni. V Novem Sadu. V torek, 20. julija se je pričel -razhod na vse strani. Pevski zbor ljubljanskega učiteljstva se je v družbi Slovencev in drugih tovarišev odpeljal ,po Donavi v Novi Sad’, kjer je žel is koncertom še večji uspeh nego v samem Beogradu. Učiteljstvo si je mcglio cglediaiti ob ‘tej priliki Novi Sad1, ki Ije- bil v prejšnjih časih znamieniitlo kulturno središče vseh ogrskih Srbov. Po kratkem, a zato 'tem priisrčnejšem slovesu, se je odpeljalo slovensko Učiteljstvo proti- Beogradu do postaje Indižijie, od tam pa- preko Siska, Zagreba, Karlovca do Metlike. V belcikrainjsiki metropoli je zaključil pevski zbor z novim nastopom svojjia lepo koboertno turnejo, ki je uspela v moralnem in materialnem oziru nadvse povoljinio. Poleg kulturnega- idela so -opravili ljubljanski pevcii tudi le‘po karitativna delo, kajtii čisti do -biček tako bleiogra^ikega, kakor novosadskega in mehiškega koncerta je bil -namenjen srbski učiteljski vojni siiročadi. Sklep. Učiteljstvo Jugoslavije je živelo v beograjskih dneh pclmembne dneve. Res, da so Ibiili ti dnevi' včasih burni in vroči,, 'kalkoir s'o vreča itila m-a-šeg-a Balkainia. in morda ni delo tistih dni’ popolno, kakor .ni nobeno človeško delo, ia uspjeh je tu: Ujedinjenje je izvršeno, temelj jugoslovenske učiteljske organizacije Ije postavljen. Bledoče učiteljsko delo pa bodli: ta temelj učvrstiti, organizacijo izpopolniti in ji dati tisto vsebino n oblik o, ki odgovarja 'tež-nljaUi jugos loven slkega nancd'a iin duha našega časa. (Konec. I IZ ORGANIZACIJE Delavska zbornica in mi. — Na razna vprašanja, ki smo jih prejeli v zadnjih dneh, smo pooblaščeni od predsedstva „ Zveze slovanskih učiteljskih društev" sporočiti vsem tovarišem (icam), da se bo razpravljalo o ravo, s katerimi edine je bil mogoč na mestu, ki ga je imel. Tovariši so pok. Uroša nazivali v šali »Učiteljski Pašič« in s tema besedama je povedano vse. V vsesplošnem kritiziranju in v surovi borbi, ki jo je zanesla politika tudi v »Učit. Udruženje,« je bil Blagojevič edini človek, ki je mogel zadovoljiti vse, potrpeti vse in vsakega pomiriti. Bil je eden izmed onih, ki so rojeni za voditelje, na katere se je lahko zanesti v trdni veri, da je stvar v dobrih rokah. Bil je človek, ki je znal vsakogar razumeti, znal je biti popularen, zanimal se je za ljudi, budil jih je, vabil v »Udruženje« in jih v njem navduševal za delo. Njega ni kritika plašila; še več: znal si je ustvariti iz kritikov in opozicijonalcev dobre sotrudnike in prijatelje. Imel je dobre zveze izven učiteljskih krogov, ki jih je često izkoristil v dobro organizaciji. Uroš Blagojevič je bil bolj praktik in organizator, nego pisec in govornik. Znal je spoštovati tuje mišljenje in ga je tudi vsepovsod uvaževal. V šoli je bil odličen in napreden delavec, ki je umel disciplinirati svoje učence kot malokdo. Poleg običajnega šolskega dela in skrbi za »Učit. Udruženje« se je udeleževal tudi delovanja v »Srb- * skoj Književnoj Zadrugi,« »činovn. Zadrugi,« »Beogr. Trgovačkoj Omladini« in še v drugih humanitarnih in pa-trijoskih organizacijah. Krona njegovega dela pa je sedanji »Učiteljski Dom,« o katerem smemo trditi, da ga je sam postavil. Usoda je hotela, da ne dočaka ne dni osvobojenja svojega naroda, ne udruženja učiteljstva. Ime njegovo ostane kot svetel spomin v vseh onih, ki so ga poznali in ki so skupno ž njim delali v dobrobit učiteljskega stanu. tej zadevi v seji upravnega odbora, ki je sklicana za soboto, dne 4. t. m. Že danes pa lahko zagotovimo, da če pade pri tej stvari senca na koga, ne bosta gotovo to ne slovansko učiteljstvo in niti njegova organizacija. Vse drugo pojasnimo podrobneje v prihodnji številki. Glavna skupština hrv. učit. društava za Istru. — (Svr-šetak.) Predsednik pozivlje druga Hreščaka, da referira o »R. k.« Drug Hreščak na dugo in široko tumači večnu borbu izmedju buržoazije i proletarijata. Spominje razna sredstva, koja behu upotrebljana kao oružje u toj borbi. Da-nas su — veli drug Hreščak — svi potlačeni udruženi v »R. k.,« jer jedino mukotrpna masa u jakoj organizaciji imponira kao protureakcija u svojim najprimitivnijim za-htevima. »R. k.,« u koju je učiteljstvo prisiljeno stupiti u borbi za svoj kruh, nije komunizam, a niti komunistička stranka, več je to udruženje sviju staleža, koji su si u medjusobnoj potpori zagarantovali eksistencu. »R. k.« garantira svojim •članovima potpuno slobodu u svetovnim naziranjima; zahteva pak od članova solidarnost. Mi nemarno drugog puta; mi nemarno drugog oslona sa nijedne strane, što smo gorko iskusili u traženju naj-nužnijeg za svagdanji život. Pomoči učiteljstvu u pravo •doba znači očuvati mu fizičke i duševne moči, koje su mu potrebne u njegovom uzvišenom poslu kao uzgojitelju malenih i velikih. Učiteljstvo pak ne sme da bude — kliče drug Hreščak — lutka raznih političkih stranaka. Dobrobit se naroda sastoji u oberbedjanjim stanju njegovog učiteljstva, koji ne če, kao nit mi dosle, zapustiti svoj narod u teškim i sudbonosnim časovima. Mi stupamo u »R. k.« kao staleška organizacija, a ne — kako su nas neki na prvi mah shvačali, a i osudjivali — kao liberalno-komunistička stranka. Zato ne treba da se bojimo naše savesti, | naroda, a niti povesti. (Odobra-vannje). Predsednik podeluje rač drugu Marku Zlatiču, koji veli-da on — sluga jugoslovenskog naroda u Istri — ne može da bude članom jedne organizacije, u kojoj su zastupani elementi, čiji^se interesi u svakom pogledu kose sa in-teresima našeg naroda. Glasila »R. k.« šire ideje, koje nisu u nikakvom skladu sa boljitkom našeg naroda. Mi u borbi za naša najprimitivnija prava imademo političko društvo »Edinost.« Tu moramo biti svi u bratskom kolu salcupljeni: Predlaže skupštini, da se preko ovog pitanja predje na dnevni red. Nežič veli, da bi bili ljudi sakupljeni u »R. k.« morali kao prestavnici potlačenih nastupiti sa svim mogučim srcdstvima kod oblasti protiv krivica koje se našem narodu u svakom pogledu nanašaju. Drug Hreščak odgovara Zlatiču, da nam političko društvo »Edinost« ne može nažalost zajamčiti naše pravice bilo u kojem pogledu, jer je to obrambeno društvo. Ako bude narod razumio naš faktični položaj i ako mu bu-demo znali protumačiti silu, koja nas je nagnala na pri-stup u »R. k.«, onda če sigurno odobravati naš korak. Ne bude li pak centralni odbor »R. k.« poštivao nas kao jugoslov. učiteljstvo, e onda čemo povuči konsekvence. Hreščak se pak čudi drugu Nežiču, te veli, kako može zahtevati da jcdna organizacija nešta poduzima za nečlanove. Drug Diminič se takodjer slaže se drugom Zlatičem, te je mnenja, da če nam narod u potrebi pomoči, te bi zbog toga neoprostivo bilo, kad bismo stupili u »R. k.,« koja se i onako protivi našem Seljaku. Hteo bi znati, je-smo li se sami narinuli ili su nas pozvali u »R. k.« Ako su nas pozvali, znak je da nas trebaju za svoje egoističke ciljeve. Hreščak veli Diminiču, da mi od naroda ne smemo tra-žiti pomoči, jer naš narod i onako doprinaša u znoju lica svoga sve čime bi se moglo sa stanovite strane ober-bediti naš život. Mi smo radenici kulturni, a kao takvi se ne možemo dati na prosjačenja. Drug Flego želi znati, koja je razlika izmedju »R. k.« i socijalističke-komunističke stranke. Hreščak mu odgovara i opetuje, da je dodušc socijali-stička-komunistička stranka kao najjačti član u »R. k.» zastupana, ali iz toga ne sledi, da je »R. k.« komunistička zadruga. Naše društvo biti če takodjer — što o-petuje — učlanjeno kao staleška organizacija, a ništa drugo. Predsednik, drug Medvedič, stavlja na glasovanje predlog Hreščakov za prestup u »R. k.« 48 drugova beše za, a 8 protiv pristupa. Iza glasovanja drug Marko Zlatič ostavlja dvoranu sa primedbom, da čemo za posledice našeg koraka pred narodom odgovarati. Predsednik mu odgovara, da s največim ogorčenjem odbija ovu insinuaciju, te veli, da smo radili, da radimo, te da čemo raditi za naš narod, pa ako ustreba, prolit čemo zanj i krv svoju i život dati. (Odobravanje). V. Tajnik Opašič čita pravila za novo »Društvo jugo-slovenskih učitelja Istre,« koja se uz neke preinake pri-hvačaju. Drug Licul čita: Potpisani revizori računa imenovani od predsednika na glavnoj skupštini dne 8. VIII. 1920 pregledali su društvene račune i pronašli sve u potpunom redu. Predlažu zato, da se odboru, odnosno blagajnici, podeli apsolutorij. (Nežič m. p., Licul m. p. (Prima se.) VI. Sirotič veli, da se prigodom izbora odbora kanimo osobnosti. Središte našeg glavnog odbora mora biti tamo, kamo dolazi večina učitelja, a to je Pazin. Opašič mu odgovara, da če biti ipak bolje, da se od-l bor izabere u Voloskom s razloga, što imade tamo najviše članova, što imade u tom kotaru najviše sposobnih i radinih drugova, te što odavle mogu biti u najboljoj sveži sa drugovima iz Krka. Stanič se podudara sa Sirotičevim mnenjem, te veli, da bi ipak najbolje bilo, da se ui sadanje prilika, glavni odbor nalazi u Pazinu. Medvedič se slaže sa Opašičem, te predlaže sledeči odbor: predsednik: F. Baf (Kastav), tajnik:: Ivo Šepič (O-patija), blagajnica: M. Kinkela (Matulje). Za kotarske predstojnike behu izabrani sledeči drugovi: Buzet: V. Šepič (Buzet), Pazin: V. Zidarič (Pičan), Labin: M. Diminič (Šumbreg), Volosko: A. Rajčič (Opatija), Po-reč-Motovun: I. Nežič, Pula-Vodnjan: Žmak, za Krk-Lo-šinj prepušta se izbor tamošnjim drugovima. Predsedništvo preuzima drug V. Zidarič. VII. Za glavno zborovanje »Saveza« 5. i 6. augusta behu izabrani sledeči drugovi: za Pazin: Zidarič, Jericijo, Diminič, Monas i Sufič; za Buzet: V. Šepič i Sirotič; za Pulu-Vodnjan: Žmak, a za Motovun-Poreč: Nežič. Za polit, kotar Volosko — prema zaključku kotarske sednice u Matuljima dne 1. VII. 1920 — biraju se: Bal, Kinkala, Haidinger, Marija i Marušič, a za otoka prepušta se tamošnjem učiteljskom društvu. VIII. Naučne osnove, glede kojih Medvedič veli, da ih je Savez odbio s razloga, što ne odgovaraju pedagoško-didaktičkoj svrsi, a najmanje našoj narodnoj školi. Učitelj je duša škole. In znade iz prakse, što je dobro, a što je zlo za našu školu. Za taj posao hoče se vremena, pro-mišljanja i napornog rada, a ne rada bez temelja i kr. parija. — U 20. veku — u veku narodnog samoodredje-nja — ne bi smelo biti robova (odobravanje). Na jezik, veru i kulturu imademo pravo, radi toga moramo imati i školu slobodnu, školu za narod, a ne za burokraciju. Takova nam škola mora biti zagarantovana in ako anektirani budemo. Opašič mnije, da se pri sastavljanju naučnih osnova možemo sasma osloniti na braču Slovence, koji su se več dali na posao, te je nade, da če početkom buduče škotske godine biti oni. gotovi sa tim velevažnim poslom. Stanič obaveštuje skupštinare, da se je u voloskom kotaru izabrao odbor, koji če sastaviti naučne osnov*. U taj odbor su izabrani drugovi: A. Rajčič, F. Baf, A. Mar-čelja, te družica Kinkela i Hajdinger. Mnije, da sama stvar ne če zadati odboru mnogo posla, jer su sastavljajači iskusni i sposobni školni^i, a osobito drug A. Rajčič, koji se več dugo vreme tim poslom bavi, te si je za našu školu velikih zasluga stekao (Medju klici: Neka nam ga Bog poživil) Prva sednica tog odbora biti če 12. t. mj. Opašič je mnenja, da se i na današnjoj skupštini iza-bera odbor, koji če sporazumno raditi sa onim na Voloskom dotično sa bračom Slovencima. Naš jn odbor skorazumen sa merodavnim faktorima o uredjenju naučnih osnova, radi toga pozivlje sve drugove, koji su priredili naučne osnove na temelju službenih u-puta i naloga, da ih izruče ne oblastima, več dotičnom odboru. Pozivlje trojicu drugova, koji bi bili voljni sude-lovati pri sastavku naučnih osnova. Medvedič predlaže u taj odbor drugova: G. Licula, L. Stihoviča i D. Lukeža (Prima se). 2. Glede škotskih knjiga veli Medvedič, da je odbor prosvedovao kod Governatorata, da se u naše knjige pa-čaju ljudi, koji sc u posao ne razumiju, te je naš »Savez« predložio popis onih profesora i učitelja, koji bi bili voljni i sposobni urediti naše knjige. Merodavni faktori su ponudu prihvatili, te imenovali odbor, koji je učiteljstvu poznat iz »Uč. Lista«. Oblast nam je dala za taj teški posao vrlo kratko vreme (do 31. 'VI. t. g.). Nazorove čitanke odgovaraju posvema prilikama naše škole. RazumA se, da štiva, koja potsečuju na pokojnu dinastiju Habsburg moraju se iz čitanaka eliminirati. Računice trebače skratit i urediti prema novim prilikama. Mojpamo dalje nastojati, da nadjemo nakladnike, koji ne če knjigama udariti židovske cene, jer je naš narod siromašan. Dok se pak ureda nove knjige, mi možemo mirne duše upotrebavljati stare uz poznate nama preinake. Opašič preporuča svim drugovima, da pri sastavljanju knjiga bu,du odboru pri ruci savetom i radom, jer svi čemo sve učiniti za našu školu, a preko nje i za naš narod. Stanič veli da bi najbolje bilo,, da se knjige tiskaju u Beču, jer bi tamu najjeftinije bile. Iznaša kako ima drug A. Rajčič zgodan predlog, da bi se do uredjenja novih knjiga mogao svakih 8 ili 15 dana izdavati za našu školu i decu poseban listič, u kojem bi bilo navedeno celokupno gradivo, koje se u to vreme u školi urelo i kako bi se to imalo — suspehom — provadjati. Zidarič je osVedočen, da to ne bi uspelo radi posebnih prilika, u kojima se nalazi škola i učitelj, a na koja valja da se učitelj obazira u školskom radu. Drug Leonardis veli, da su se drugovi Slovenci dali več na posao oko sastavljanja knjiga, ali uza svu željeznu valju i marljivost, knjige na če biti gotove pre meseca marča 1921. Do onoga roka rabit če se stare knjige a za povest služit če im kao priručnik »Zgodovina Italije« od V. Bandelja. Priporuča da se na isti način uredi i za hr-vatske škole. 3. Obuka talijanskog jezika na našim školama. Drug Ivo Zlatič predlaže: a) neka se na uvadja u pučke škole podučavanje tudjih jezika, b) neka se ukine ili ba-rem Ograniči na najkrače vreme i samo na najstarija go-dišta podučavanje tl. jezika u onim jugoslovenskim pučkim školama, u kojima se dosada taj jezik podučavao1) Drug Sirotič je istog mnenja, te veli, da se uspeh po-dučavanja tal. jezika opaža jedino u onim krajevima, u ') Vidi Zlatičev članak u »Uč. Listu« od 1. srpnja. * kojima naša deca dolaze u kontakt sa talijanskim živ-ljam. Drug Zidarič je protivnog mnenja, te spominje, da je u Šumbregu, u čisto hrvatskom mestu imao priličaiv uspeh u talijanskom jeziku. On je protiv posvemašnjeg u-kinuča tog jezika u našim školama, jer uz dobru volju biti če i uspeha, i ako ne bogzna kakvog; nama je taj jezik potreban a vlaže se Zlatičem, da se eventualno o-graniči poduka tog jezika na najstarija godišta. Drugovi Zlatič, Sirotič i Zidarič složiše se, što je i skup- ština prihvatila, da se sa obukom tal. jezika u jedno- i dvorazrednim pučkim školama pčoima u 5. šk. g., a u školama sa 3 ili više razreda u 4. šk. g. , Kolegica Sufič predlaže, da se sve moguče poduzme protiv nameravanim imenovanjima posebnih učitelja za poduku talijanskog jezika u našim školama, jer se to protivi zakonu, a i najelementarnijim pedagoškim principima. Opašič veli, da je odbor protiv toga prosvedovao, a učinit če se i u buduče sve muguče. Zlatič veli, da mi imenovanja ne možemo zaprečiti, ali zahtevati možemo i moramo, da se svim učiteljima, koji taj jezik podučavaju dade posebna nagrada. (Prima se.) 4. Školski pečati; službeno dopisivanje. Drug Bolonič predlaže, da poštu su šk. tiskanice dvojezične mogu takodjer biti dvojezični i školski pečati. Mesto »scuola po-polare croata« nek se upotrebljava »dirigenza della scuola popolare croata« dotično »uprava hrv. pučke škole.« (Prima se). Drug Diminič veli, da bi več skrajnje vreme bilo, da možemo sa oblastima dopisivati u jeziku škole. Preporuča odboru, da se ponovno zauzme kod odlučujučih faktora za tu našu pravednu stvar. 5. Delegatom za službenu pokrajinsku učiteljsku kon-ferencu beše za kotor Pazin na predlog druga Lukeža izabran kolega L. Stihovič, a za izvestitelja našeg glasila izabran je na predlog Zidaričev tajnik društva drug Ivo Šepič u Opatiji. Pošto se nitko više za reč ne avla, predsednik Zidarič zahvaljuje drugovima na današnjem radu, te svima toplo preporuča, dasložno prema svojim silama budu pri ruci odboru u teškom radu. U radu našem je spas naš i našeg naroda. Tovorili! Ali ste že priglasili svolo udeležbo h počitniškemu tečaju? Ste že uredili svoje Izvenšolsko delovanje tako, da bo vspeh zadovoljiv? Pojdite in dobro utrdite ter uporabite svoje zmožnosti, da ne boste samo rokodelci med narodom, ampak tudi pravi njegovi voditelji ŠOLSKE VESTI Komisija za učiteljska imenovanja. Z odlokom od (ne vemo katerega) dne, štev. VI-94/2-1920 je ustanovil tržaški magistrat provizorično komisijo za učiteljska imenovanja, ki naj oceni na podlagi statističnih podatkov (izpričeval, službenih kvalifikacij, itd.) vse prosilce za voditeljska, učiteljska in podučiteljska mesta, ki se imajo oddati v tem šolskem letu na tržaških mestnih meščanskhi in ljudskih šolah. Dekretu je pridejan še obširen opravil-nik za imenovano komisijo, ki si ga hočemo ogledati nekoliko natančneje v prihodnjih številkah našega lista. Za danes naj sporočimo samo v glavnem, da sta ustanovljeni^ dve komisiji in sicer: ena, ki ima oceniti kompetente za učiteljska in poduč. mesta na ljud. in meščanskih šolah, druga pa vse one, ki prosijo za voditeljska mesta na istih šolah. Vsaka komisija sestoji iz 4 članov, katerih eno polovico imenuje mestni magistrat, a drugo pa gen. civ. ko-misarijat. Predsednik obeh je mestni komisar tržaški, o-ziroma njegov namestnik. V komisijo za učiteljska imenovanja so poklicani od strani mestnega magistrata: ravnatelj R. Merluzzi, voditelj A. Lussich (stalna člana) in učitelja Z. Pisoni 'in Ig. Gioseffi (namestnika). Od strani gen. civ. komisarijata so imenovani: voditelj J. Nicolao, učitelj U. Corradini kot stalna člana in učitelja M. Russ in Iv. Pinamonti kot člana-namestnika. V komisijo za voditeljska imenovanja so od strani mestnega magistrata pritegnjeni: ravnatelj R. Merluzzi, voditelj Ig. Zonta (stalna člana) in ravnatelj F. Benolli ter voditelj L. Stefenelli (kot člana-namestnika). Gen. civ. komisarijat pa je poklical v njo: ravnatelja T. Zumina in voditelja A. Lussicha (kot člana) in ravnatelja G. Visintinija in voditelja A. Doff-Sotta (kot namestnika). Prvo, čemur se moramo čuditi pri ustanovitvi te toliko opevane in komaj pričakovane komisije, je to-le: Na slovensko učiteljstvo je slavni tržaški magistrat blagohotno zopet enkrat pozabil, kajti med vsemi gori citiranimi možmi ni najti niti enega Slovenca. In pri bodočih učiteljskih imenovanjih se bo rezal kruh tudi slovenskemu učiteljstvu, ki mora tedaj imeti v tej znameniti komisiji svoje zastopnike, da bo moglo skozi njih usta povedati gospodi na magistratu in gen. civ. koraisarijatu svoje želje in zahtevati obenem svojo pravico. Italijanski člani komisije bodo morda pošteni ljudje in, če je italijansko učiteljstvo zadovoljno ž njim, nam tudi niso na poti. Da bi pa gospodje ocenjali zmožnosti in delo slovenskega u-čiteljstva, ki ga ne morejo poznati in niti umeti, to se upira naši zdravi človeški pameti in našemu čutu pravič- nosti. Od svoje strani odločno protestiramo proti nepravični uredbi te komisije in zahtevamo, da se pozovejo vanjo nemudoma tudi člani izmed slovenskega učiteljstva. Ker pa daje opravilnik komisije vsem kompetentom za učiteljska mesta pravico, da vsak posameznik lahko odkloni po dva člana te komisije, priporočamo našim učiteljem, ki so na stvari zainteresirani, da se poslužijo te pravice in odklonijo te člane z gori omenjeno motivacijo. Naše učiteljsko društvo in po njem tudi »Zveza« pa morajo storiti nemudoma potrebne korake, da enkrat že preneha to krivično postopanje z nami. Vprašanje verskega pouka V šolah zasedenega ozemlja je precej razburilo javnost. Duhovi so se ločili in bi se še bolj, da ni okupacijska oblast ubrala poti narinenja, oktroiranja, z drugo besedo, da se ni lotila rušiti enega osnovnih državnih zakonov čisto samovoljno. Zanimivo je, da imajo v Nemčiji boj radi istega vprašanja že od prevrata sem, od novembra 1918. Doslej še ni odločen, ker so dežele ponekod močnejše od državne oblasti. Zadeva gre seveda še dalje, ker je pruski minister Haenisch z naredbo 27. nov. 1918. deloma že izvedel ločitev cerkve od države. V odporu so nemški katoličani in protestanti solidarni. Zbor svečenikov sv. Pavla, organizacija jugoslov. duhovnikov v zasedenem ozemlju, ima tudi odsek za šolstvo. Načelnik je: Cigoj L., vikar v Štomažu, udje so: Fon J., župni upravitelj v Ajdovščini, Hočevar I., žup. upr. na Ustju, Črnigoj Fr., žup. upr. v Kamnjah in Pavlin Al., kaplan v Vipavi. Radi stališča italj. socijalistične stranke, naj se šola iztrže iz rok buržuazije in naj ne imata država in cerkev nikake besede v šoli, piše Zbornik (mesečna revija Zbora) v 4. številki sledeče: »....tudi slovensko učiteljstvo, se zdi, je na isti poti v socijalistični tabor, kamor je že stopilo ital. učiteljstvo. Odločujočo besedo zastran šole bomo morali reklamirati ljudstvu, obenem pa poskrbeti, da se ne bo peščica brezvercev predstavljala za »ljudstvo« ter nam vsiljevala brezversko šolo kot ljudsko šolo. Le po tej poti bomo mogli tudi komunistično učiteljstvo uspešno opozoriti na dolžnost do naroda in njegove vere Osvojimo si v tem pogledu program krščanskih strank v romanskih deželah, ki se proti šolskemu monopolu potegujejo za »svobodno šolo«, v katerih ima krščansko ljudstvo prvo besedo glede smeri vzgoje.« Bo prišel čas, ko bomo morali o vsem tem obširno govoriti,. zaenkrat nam ne pusti naš — urednik.*) Šolsko leto 1920-21. Iz verodostojnega vira smo izvedeli, da bo pričelo prihodnje šolsko leto 1920-21 z dnem 1. oktobra t. 1. Za one kraje, kjer še niso dani vsi pogoji za uspešen pouk, se sme podaljšati rok počitnic najkasneje do 20. dnč istega meseca. | V poročilo o ustanovni skupščini »Udruženja jugoslov. učiteljstva,« ki smo ga objavili v 12. številki našega lista, se je vrinila neljuba tiskovna napaka. Število udeležencev tedanjih učiteljskih dni ni 1500, ampak okroglo 5600, kar da seveda sajnemu kongresu še vse lepše lice. Opozarjamo vnovič, da poteče dne 8. t. m. rok, ki je postavljen za naznanitev vseh udeležencev počitniškega tečaja, katerega priredi »Zveza« svojim članom v drugi polovici tega meseca. Naznaniti se je pri predsedniku tov. A. Gernveku, Sv. Ivan, hiš št. 950, (pri Trstu). Generalni civilni komisarijat je odredil, da se plača učiteljstvu, ki poučuje verstvo in ženska ročna dela, 100% remuneracija k dosedanji, ki datira menda še v XIX. stoletju. Sto odstotkov! Pa se bodo še vedno našli nezadovoljneži, ki venomer mrmrajo, da je učitelj najbolj izkoriščani Plače na obrtnih šolah so bile v minolem šolskem letu tako urejene, da nista dva učitelja enako plačana. Višek upravne modrosti, popolna svoboda! Plačuje se od 12 L do 23 L na mesec za tedensko uro. Kjer je učitelj tudi blagajnik odbora obrtne šole in ni bil zadovoljen z 12 L (pred vojno 12 K), si je kar sam povišal. Seveda so se gospodje, ki delajo vreme, jezili in grozili s tožbo. Med tem se pa že osem mesecev rešuje »zadeva« poviška v Rimu in nadzornik obrtnih šol je že aprila meseca pismeno naznanil, da bo v najkrajšem času rešena. Če bo šlo vse po sreči, tudi v šolskem letu 1920-21 ne bodo še plače urejene. Ali pa se izogne vlada težki nalogi s tem, da ne odpre obrtnih šol. Tudi to bi ne bilo nič — nenavadnega! Število socialističnega dijaštva vedno narašča. Minoli mesec je »Lavoratore« pričel s tedensko rubriko: Tribuna rdečih dijakov. V pozivu pravi: Prišla je ura, da stopijo ‘) Da se bomo razumeli, je stališče našega uredništva v tem vprašanju sledeče: Problem versko-nravne vzgoje in z njo zvezanega verskega pouka v ljudski šoli je tako važen faktor, oblikujoč v največji meri psihično življenje vsakega naroda, da ga ne smemo motriti iz politiško-o-portunističnega stališča ni niti reševati z mladeniško-ne-premišljenim diletantizmom, ampak zreti moramo nanj kot na važno komponento vsega vzgojnega dela v domači hiši in ljudski šoli Ta problem, ki so ga razmišljali največji duhovi sveta, zahteva za-se celega moža in ko se bo ta oglasil v naših vrstah, mu bomo odprli naširoko predale lista. Da bi pa postal naš list v tem vprašanju nekako svobodno torišče za nepremišljene eksperimente vsegavednega in vseobjemajočega diletantizma, ki meče vsevprek: pravo in nepravo, zdravo in nezdravo, resnico in laž, samo dya nekaj pove, to se upira našemu čutu odgovornosti, ki smo jo s svojim delom prevzeli ne samo pred svojimi organiziranimi tovariši, ampak tudi pred ju-goslovenskim narodom tega ozemlja, čigar sinovi smo in čigar pravi vzgojitelji moramo ostati. Pride naj tedaj »cel mož« in potem bomo svobodno govorili! Uredništvo. naši mladi iz katakomb začetka v drznejšo propagando, prevratno radi naše vere. Navdušenje, ki je najlepši cvet mladosti, ne sme usahniti v sivem, blatnem močvirju meščanske naslade in nečimernosti. Naša misel je tako velika, naša vera v socijalistično pravičnost in civilizacijo je tako mogočna, da se nam zdi lahka in prijetna pot, ki jo moramo napraviti. Toda nobenega trenotka ne smemo zamuditi! — Kakor čujemo, je na ljubljanskem vseučilišču tretjina dijaštva v komunističnem klubu, v Belgradu so akademiki-komunisti celo v večini. Stanarina onim učiteljem, ki nimajo stanovanja v naravi, ne odgovarja razmeram. Letnih 300 L v premnogih slučajih ne zadošča in učitelj mora za stanarino prilagati iz svojega. Učitelj brez družine še dobi sobo s štirimi stenami za tistih 300 L, a oni z družino mora imeti vsaj dve sobi s kuhinjo, za kar mora plačati neprimerno več. Potem poglejmo stanovanje v naravi! Prostorov dovolj, še precej čednih, zraven vrt; človek je svoj gospodar. Učitelj brez stanovanja v naravi pa se mora zadovoljiti z vsako luknjo, poslušati mora hrušč gospodarjeve družine in ždeti mimo v svojem kotu, da ne dobi gospodarjevega ukora. Ali je to koristno ugledu učiteljstva? Zato naj nam tam, kjer je le mogoče, oblast postavi lastne šole in dotlej naj se stanarina poviša tako, da bodo imeli učitelji stanu primerno stanovanje. Učiteljska društva naj zadevo vzamejo v roke! Knllžeunost In umetnost. Akademija v »Unionu«. Na akademij’, ki' jo je priredil »Odbor Primork« dime 12. miaijia it. 1.