DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 30
Maribor, sreda, dne 14. aprila 1937
Leto XII
Nova bremena!
V	vrtincu
V	zadnjih mesecih je nastal v Evropi pravi vrtinec diplomatičnih akcij, ki navajaijo dva razloga za svojo živahnost.
Prvi razlog je svetovni mir, drugi gospodarsko sodelovanje.
Razloga sta oba jako utemeljena in tudi mi ne moremo imeti zaradi obeh nikakršnih pomislekov. Zakaj, prav mi neprestano povdarjamo potrebo, da se narodi med seboj sporazumejo in sodelujejo.
Za socialistično delavstvo in naše strokovne organizacije pa vendar nastane vprašanje, v kakšnem duhu se vodi in se bo vodila politika sporazuma in sodelovanja. Storjeni sklepi saminasebi v duhu sodelovanja so načelno sprejemljivi. Vendar je pa važno tudi, kakšen bo nadaljnji razvoj tega sodelovanja. Ali se bo sodelovanje razvijalo v duhu demokracije ali ne in kdaj dobi delavstvo in državljani posameznih držav politične svoboščine? Ali se bodo spoštovale pri tem sodelovanju tudi pravice in dolžnosti delavstva, ki ima pravico da v tem sporazumu aktivno sodeluje politično in gospodarsko.
Tu, mislimo, čaka delavstvo velika misija. Razvoj bi šel po poti delavskih in narodnih interesov le tedaj, če bo delavstvo čuvalo in ščitilo svoje gibanje in svoje organizacije ter si priborilo s svojo moralno silo potrebni vpliv na razvoj.
Ni ga bilo skoraj vašnejšega preporoda v človeški družbi kakor je današnji, ki grozi delavstvu s suženjstvom. In v važnem trenutku mora biti delavstvo na svojem mestu. Kako silno škodujejo zdravemu razvoju vsi vplivi, ki skušajo razdvajati delavstvo, mora v tem važnem trenutku uvideti ne le zavedni, ampak vsak delavec, vsak pameten človek. Naloga delavstva v sedanji dobi je edi-no le, da je edino, složno in da trezno kuje z delom v tem duhu svojo usodo.
Vsak vpliv torej, ki hoče cepiti delavsko gibanje, je tembolj v sedanji dobi delavstvu sovražen in strup, ki ga sipljejo nasprotniki delavske sloge na delavstvo.
Jugoslavija In Turliia
Obisk predstavnikov turške vlade v Beogradu
V	Beograd sta prispela na obisk Predsednik turške vlade Izmet Ine-n* »n zunanji minister Rudži Aras.
Namen obiska je poglobitev prijateljskih odnošajev med obema državama.
bodo menda tudi o
stališču Balkanske zveze glede vprašanj, ki se tičejo Sredozemskega morja.
Kartel kvasa — bi rad podkupil drSavo
da bi smel bolj odirati konzumente
Pred par leti smo poročali, kako oderuške so cene kvasa, ki jih določa kartel kvasa. V zadnjem času je bilo izdano nekaj novih dovoljenj za izdelavo kvasu. Kartel bi rad nove koncesije preprečil, zato je ponudil državi 40 milijonov, če za deset let ne dovoli novih koncesij ter sme kartel podražiti kvas za Din 2.50 kg. Kartel bi državi podaril dve tvor-nici, 'eno za koks iz lesa, eno za blago za vojne namene. Ponudba baje ni uspela. Tak je blagoslov kartelov.
S 1. aprilom t. 1. je stopila v veljavo banovinska trošarina na limone, pomaranče in drugo južno sadje, ter na vse dišave in začimbe, kakor poper, cimet, žefran, vaniljo, kumin, janež itd. Izvzeta od banovinske trošarine je le — paprika, ki je domača začimba t | »tniL kutMih uk
Tudi vsa obleka in čevlji, izdelani v tovarnah, podleže tej novi skupni banovinski trošarini. V poštev pridejo največ izdelki tvornic »Bata«, »Tivar« in »Soko«; te tovarne so imele največ odjema s strani delavcev in nameščencev, ker prodajajo obleko, sicer slabše kvalitete, za ceno, ki jo slabo plačani delavci in nameščenci zmorejo.
Bremena nove skupne banovinske trošarine bo, kot vedno, nosil reven konzument. Pa so še druge potrebščine, ki so se podražile.
Papir se je zadnji čas podražil za 15 odst. Povišanje je nastopilo v času, ko so se papirničarjem po večmesečni stavki znižale mezde za
okroglo 10 do 20%,. Povišanje cen papirju gre na rovaš kartela, ki so ga ustanovili podjetniki, da lahko poljubno diktirajo cene papirju in papirnatim izdelkom. Sedaj pa so udarili na papir še skupno banovinsko trošarino v znesku Din 15 za 100 kg
Iz statističnih podatkov je razvidno, da smo imeli leta 1936 sijajno žetev. Dovolj žita bi moralo biti za domači trg in še izvozili bi ga lahko. Čudno se nam pa zdi, da kljub temu cene moki niso ustaljene. Na žalost in škodo konzumenta se cene dvigajo. Krivda, kakor vedno in povsod: dogovori mlinarjev in veletrgovcev — špekulacija.
Cementni kartel, o katerem se zadnje čase precej govori, prodaja cement v inozemstvo po 18, mi pa ga moramo plačevati na drobno po 60—70 para za kg, kar zlasti občuti revež, ki si s svojimi bornimi prihranki gradi lasten domek. Tožimo o pomanjkanju stanovanj, govorimo
o stanovanjski higijeni itd., obenem pa dopuščamo, da se draži stavbeni materijal in s tem zavira gradnja novih, zdravih in udobnih stanovanj. Nikogar ni, ki bi posegel v gospodarstvo in ga skušal preurediti tako, da bi državljani imeli korist od dobrin, ki so bile izdelane iz naših surovin in na račun najnižjih mezd naših delavcev.
Novih bremen ljudstvo ne bo zmoglo, ako se ne bo izboljšala zaposlitev in povišale mezde ter plače. Brez tega bo konzum padal, naraščala pa bo revščina.
V	takih prilikah so razredne strokovne organizacije, ki vodijo boj za izboljšanje mezd in plač delavstvu zlasti potrebne, potrebna je pa tudi popolna svoboda združevanja,
Delavstvo, razmišljaj o tem, organiziraj se, naroči si »Delavsko Politiko« in pripravljaj se, da $ fc*
 11*.
u.
Opozicija in zunanja politika
Dogodki v zunanji politiki, predvsem obisk grofa Ciana v Beogradu in ratifikacija prijateljske pogodbe z Italijo ter neposredno na to prihod predsednika ČSR dr. Beneša v Jugoslavijo, so zelo razgibali naše javno mnenje.
Končno je bilo na nedvoumen način povedano, kakšno zunanjo politiko vodi vlada dr. Stojadinoviča.
To priliko je izrabila tudi združena srbska opozicija in je tudi sama zavzela svoje stališče. Da je to stališče pravilno in da odgovarja ljudskim željam in stremljenjem, se je videlo pri sprejemu grofa Ciana in nato ob prihodu dr. Beneša. .»
Stališče združene srbske opozicije je spravilo iz ravnotežja samega »Slovenca«, ki ji radi tega očita — skrajno nelojalnost. Glavni njegovi napadi so naperjeni proti prvakom te opozicije in bivšemu poslaniku Živojinu Balugdiiču.
»Slovenec« pravi, da se v drugih državah smatra kot samoposebi umevno, da se opozicija napram vladi obnaša lojalno zlasti na polju zunanje politike.
To je res. Da bi pa tudi sleherni čitatelj vedel zakaj je temu tako in ne drugače, bi moral »Slovenec« še nekaj dodati: uveljavljeno je namreč demokratično pravilo, da vsaka vlada obravnava vsa količkai) važna politična vprašanja na ta način, da informira opozicijo in se z njo sporazume, nakar šele slede odločitve.
N. pr. v Angliji se vlada zaveda tega, kar pravi »Slovenec« čisto pravilno, da mora na polju zunanje politike država oziroma narod nastopati kot celota, pa naj pripada tej ali oni stranki. Še več! Angleška
vlada skrbi za to, da tudi v važnih notranje političnih vprašanjih doseže enotnost in da se manifestira volja naroda kot celote.
Kako »Slovenec« misli o dolžnostih opozicije vemo in je le škoda, da se ni razpisal tudi o njenih pravicah.
Sicer pa je zelo pogrešno, ako »Slovenec« vodi debato o zunanje političnih vprašanjih tako površno in milo rečeno — netaktno. Bilo bi mnogo boLjše, ako bi skušal dopovedati italijanskemu fašističnemu tisku, ki piše o teh zunanje političnih dogodkih, da so njegove informacije netočne, <1» s * tittg
m j Naj citiramo:
»Giornale d' Italia« ipiše pod naslovom »Nap-ori Prage, da se obdrži družba male antante. — V trenutku še ni mogoče ipovedati ničesar pozitivnega o rezultatu, ki ga bodo imela prizadevanja dir. Beneša v Beogradu. Ton beograjskega časopisja, kakor tudi izjava kneza-namestn. Pavla ibodo mogoče nekoliko pomirili Pariz, vsekakor pa i® boljše, ako v Parizu počakajo, kakšen bo resničen zaključek tega (dr. BeneSe-vega) potovanja.«
In sedaj, ko je potovanje dr. Beneša zaključeno, pa piše oficijelni tržaški »Piccolo«:
».Potovanje dr. Beneša ie ostalo
brezuspešno.«
O teh stvareh, ki jih čitajo ljudje dan na dan v italijanskih listih, ki nemoteno prihajajo v našo državo, naj bi se »Slovenec« razpisal predno očita nelojalnost drugim.
Poraz belgijskega fašizma v Bruslju
V Bruslju se je v nedeljo, dne 11. t. m. vršil dvoboj med demokracijo in fašizmom' ob priliki nadomestnih volitev v belgijski parlament. Boj se je bil med predsednikom vlade Van Zeelandom, ki je bil kandidat vseh demokratičnih strank in voditeljem katoliških fašistov, takozvanih reksi-stov (križarjev) Degrellom.
Degrella je podpirala industrija in italijanski ter nemški fašizem. V prid mu je bila tudi potrpežljivost demokracije, ki je dopustila, da je, računajoč z neumnostjo volilcev, lahko agitiral z lažjo, obrekovanjem in psovkami.
Degrell sam in še bolj njegovi zavezniki so bili prepričani, da bo
Ni nezaposlenosti, kjer odločajo
Zgled Švedske in Finske.
Na Švedskem, kakor smo poročali, ni nezaposlenih delavcev. Enako u-godne gospodarske razmere ima še ena dežela, in sicer- Finska, soseda Svedije. Že od jeseni, izvzemši krajših sezonskih vplivov, na Finskem skoraj ni nezaposlenih delavcev. — Delavci, ki bi slučaijno ne imeli dela, zaposli država pri izrednih delih.
socialisti s kmeti
Pojavlja se celo pomanjkanje delavcev, zlasti strokovnih, v posameznih strokah. Industrijska produkcija se je od 1932 dvignila za 32 odstotkov. Izvoz se je povečal za 20 odstotkov, zlasti papirja in celuloze. Ustanavljajo se nove tovarne in dela načrtno. V državi odločajo socialni demokrati in kmeti.
belgijski katoliški fašizem zadal smrtni udarec belgijski demokraciji. Zato je vse z nestrpnostjo pričakovalo izida volitev, ki so obetala postati tem bolj zanimiva, ker je v Belgiji uvedena volilna dolžnost.
Izid volitev pa je presenetil vsa pričakovanja demokratično usmerjenih strank:
Van Zeeland je dobil 257.840 glasov ali 75.89 odst., Degrelle pa 69 tisoč 534 ali 18.05 odst., torej niti ne ene četrtine.
Francoski »Le Populaire« je pisal pred volitvami, da bodo te volitve pokazale: ali je fašizem v naraščanju ali v opadanju. Ako bi dobil več kot eno tretjino glasov, je to znak rastoče nevarnosti, ako manj, se bo moglo reči, da je ta nevarnost v Belgiji v opadanju.
Nemški fašistični tisk dolži nekega belgijskega škofa, češ, da je on s svojim proglasom na vernike preprečil Degrellu volilni uspeli. V resnici pa to ni res. Tako tolmačenje poraza belgijskih fašistov je potrebno nemškemu fašizmu v njegovem boju s cerkvijo doma; belgijski fašizem se ima za svoj poraz zahvaliti svobodoljubnemu in demokratičnemu razpoloženju volilcev.
Belgija je obračunala z domačim fašizmom in pri tem udarila svetovni fašizem.
Vladine čete v ofenzivi pred
Nacisti v vseuilllSki Četrti zajeti
Iznenada so v petek, dne 9. t. m. prešle vladine čete madridske obrambe v napad na fronti, ki se razteza med Aravaco preko Casa del Čampo in Carabanchel Alto na za-padnem bregu reke Manzanares, ki teče mimo Madrida.
Ofenziva vladinih čet, ki je pričela po hudem topovskem ognju, je imela kot prvi cilj obkolitev nacistov v univerzitetskem naselju, na vzhodnem bregu reke Manzanares, kamor so prodrli pri prvi ofenzivi generala Franca na Madrid, dne 7. novembra 1. 1. in se v obliki klina zarili v mestno pomerje.
Vladine čete so izvedle operacije s severa proti Francoskem mostu, ki vodi preko reke Manzanares v uni-verzitetsko četrt in z južnega dela Casa del Čampo proti sredini oz. severu.
Boji, ki so divjali tod, so bili silno krvavi. Vladinim četam se je posrečilo, da so zavzele hriba Garabi-tas in Camarinas ter s tem presekale vsako zvezo nacistične posadke v aniverzitetski četrti.
Istočasno so v Carabanchel Alto, ki so ga osvojile že v začetku preteklega tedna, zavzele čete madridske obrambe vojaško bolnico, ki leži dalje proti vzhodu in dve vasi: Cerrode ter Aldomovar.
Zapadno od Madrida pri Escori-alu, do kamor poteka fronta v poševni liniji od glavnega mesta in tu zaokrene v loku na pogorje Guadar-rama, so vladine čete z napadom precej izboljšale svoje položaje.
Brez dvoma je cilj vladine ofenzive pred Madridom vreči sovražnika iz neposredne bližine mesta čim dalje nazaj. Teren, na katerem se odigravajo boji, je pa silno utrjen. Zato je treba uspeh republikanskih čet, ki so prodrle par kilometrov daleč naprej, tem višje ceniti. Zdi se tudi, da se je general Miaja odločil za ofenzivo, hoteč s tem prekrižati nakane generala Franca, ki je mogoče sam nameraval kakšen napad.
Veliki uspehi republikancev v Slerri Noreni
Nacisti se na svojem begu po ponesrečeni ofenzivi pri Pozoblanci, severno od Cordobe, še vedno niso ustaviti, dasi so republikanske čete prodrle že 60 kilometrov daleč proti zapadu v smeri Penaroja, ki je središče drugega rudarskega bazena v Sierri Moreni.
Prodirajoč v tem pravcu so vladine čete že prekoračile mejo pokrajine Badajoz in se združile s četami, ki operirajo severno od pokrajine Cordobe v Estramaduri.
Napredovanje vladinih čet v pokrajini Badajoz proti portugalski meji bi lahko dovedlo do tega, da bi od nacistov zasedeno ozemlje bilo razpolovljeno in bi severni del ne imel več zveze z južnim delom ter bi bil Francovim četam pred Madridom in vzdolž reke Tajo, ki teče proti Lissaboni (glavno mesto Portugalske) odrezan vsak dovoz.
Ofenziva generala Miaje pred Madridom ima lahko tudi ta namen, da podpre napredovanje vladinih čet
Madridom
skozi pokrajino Badajoz proti portugalski meji, s tem, da veže nacistične sile, da ne morejo izpred Madrida na pomoč v Estramaduro in Badajoz.
Ustavljena nacistiCna ofenziva pred Bilbajom
Z veliko reklamo započeta ofenziva nacistov pod poveljstvom generala Molle na fronti pred Bilbajem je deloma uspela samo iz južnovzho-dne strani od mesta Vittorije, Sedem kilometrov pred mestom Durango pa se je ustavila. Baski so prešli v protinapad in so povzročili med četami generala Molle silen pokolj, ker so napadali v hribovitem svetu iz zasede.
Ofenziva vladinih čet iz baskiške pokrajine proti Burgosu je zastala 45 do 50 km od mesta.
Oživela Je končno tudi ara-gonska fronta
kjer so začeli Katalonci napadati pri trdnjavi Huesci in so pri Tardiento, ! med Saragosso in Huesco zavzeli ! višine pogorja Sierre Alkubjere.
Nesporno je, da se je po porazu na Guadalajari preobrnil položaj na domala vseh bojiščih v korist vlade. Ni več Franco, ki napada, ampak vladine čete, ki zaznamujejo jako lepe uspehe. Izgleda, da ima sedaj vlada dovolj izvežbane armade, ki je dobro oborožena in jo podpirata prvo vrstna artiljerija in avijacija. General Miaja je te dni izjavil: »Hoteli so vojno, sedaj jo imajo.«
seveda ne bo mogoče več ugotoviti in tudi škode ne bo nihče povrnil dr-
žavi.
Domu in
Balugdžič je prejel zadoščenje.
Od »Slovenca« toliko osovraženi in opsovani bivši jugoslovanski poslanik v Berlinu, Balugdžič, je bil odlikovan od predsednika ČSR dr. Be-neša z redom Belega orla II. stopnje. Zato pa »Slovenec« ne bo nehal zmerjati Balugdžiča in ga smešiti. Tako delajo namreč vsi puhloglavci.
Zopet Ta-ta, to pot v Zagrebu. Ta-ta iz Beograda je odprla podružnico v Zagrebu. Zagrebška obrtna oblast je seveda Ta-ti prepovedala poslovanje. Sedaj se bodo natezali par mesecev in potem bo Ta-ta začela poslovati, kot posluje v Beogradu. Je pač križ, ko pa so samo protesti trgovcev, ki vse verja-mi protesti trgovcev, ki vse verjamejo, kar jim kdo obljubi.
Dr. Milan Srskič. V Sarajevu je umrl bivši ministrski predsednik in
večkratni minister dr. Milan Srskič. Bil je radikal. Po 6. januarju je igral
precejšnjo vlogo in je do nastopa Jevtičevega režima sodeloval skoro v vseh vladah. Ko je 2. novembra 1932 postal ministrski predsednik, je poskušal uveljaviti neke svoje teze o likvidaciji diktature, zato se je 23. januarja 1934 moral umakniti Uzu-noviču in JNS.
Kako so se razvile samostojne trgovine v primeri z letom 1929 in 1935: Beograd 3710 leta 1929, 25.134 1. 1935, Skoplje 19.653, sedaj 12.811, Zagreb 22.716, sedaj 18.581, Sarajevo 26.326, sedaj 12.956, Ljubljana 12.798, sedaj 16.252. Trgovine so porasle na področju Srbije od 1920 do 1935 od 24.098 na 41.831, na ostalem ozemlju pa se je število zmanjšalo od 100.234 na 87.682.
Cankarjeva družba v Ljubljani
sklicuje redni letni občni zbor, ki se bo vršil v torek, dne 4. maja 1937 ob 19. uri v društvenih prostorih v Delavski zbornici. Dnevni red je običa- ! jen glasom čl. 12 društvenih pravil. I Samostojne predloge je naznaniti najmanj 14 dni pred občnim zborom odboru. Pristop k občnemu zboru imajo vsi ustanovniki in redni člani. Ako občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se vrši nov občni zbor eno uro kasneje, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih.
Odbor.
Čudna napaka v trgovinski in plovni pogodbi Jugoslavije z veliko Britanijo. Pogodbo so sklenili 12. maja 1927. V angleškem besedilu je zapisano, da so prosti plačanja carine samo novi stroji za tekstilno industrijo, v srbohrvaškem besedilu je pa besedica »novi« izpuščena. Po desetih letih so odkrili to napako, ko so uvozniki starih strojev za tekstilno industrijo že oškodovali državo za milijone in milijone dinarjev. Krivca
Vpokojenci v Čateških toplicah.
Na prošnjo brežiških vpokojencev za znižanje cen v čateških toplicah, je uprava dovolila vsem vpokojencem dravske banovine brez razlike 25% popust za sobe in kopali v času od 1. maja do 30. junija in od 1. septembra do 30. septembra vsakega leta.
Zborovanja o Španiji na Čehoslo-vaškem. Delegacija petih članov s Čehoslovaške, ki se je mudila v Španiji, poroča na ljudskih shodih o položaju. Tako je s. Ernest Paul poročal v Karlovih varih pred polno veliko dvorano. Vsa tozadevna zborovanja obišče obično dva do tri tisoč poslušalcev, ki manifestirajo za zmago pravice v Španiji. Na Čehoslovaškem se na ljudskih shodih vobče poroča tudi o položaju v Španiji.
Strah generala Goringa, Švedski listi poročajo, da je nemški ministrski predsednik Goring odbil zahtevo zastopnika švedskih kulturnih organizacij, da se dovoli nositelju lanske Noblove nagrade za mir Karlu Osietzkemu odhod iz Nemčije. To svojo odločbo je Goring utemeljil s tem, da je Osietzky politično sumljiva oseba.
Izvirne slike iz španskih bojev
prinašajo danes mnogi listi, ki so sovražni španski legalni vladi in podpirajo moralno naciste. Komaj se kaj dogodi v Španiji ali se tudi ne dogodi, že prineso ti listi slike o junaštvih in dobrodelnosti ter o krutosti vladnih čet. Kaj menite, odkod so te slike? Nič enostavne-jega. Pri Monakovem v Nemčiji so ustanovili filmsko podjetje za vpri-zarjanje dogodkov v Španiji. Iz teh filmov jemljejo nemški in drugi listi slike in jih kažejo naivnim čitate-ljem kot slike iz dogodkov v španski državljanski vojni. Na neki sliki je tudi avto z nemško številko II A 4523. Radovedneži so poizvedovali, čigav je avto in so dobili uradno obvestilo, da je ta avto last filmske družbe »Bavaria« v Mona-kovem.
Zopet eden, ki se je odpovedal članstvu kraljevske hiše. Za angleškim kraljem Edvardom je sedaj ru-munski princ Nikolaj sklenil odpovedati se prinčevskemu naslovu. Nikolaj se je poročil z navadno zemljanko, zato je po statutih rumun-skega kraljevskega doma in ustave izgubil članstvo kraljevskega doma ter so ga na seji kronskega sveta il	izključili.
Pomanjkanje na Poljskem. Varšavski katoliški časopis »Kultura« poroča, da trpi v Vilnski vojvodini nad sto tisoč kmetov strašno pomanjkanje. V teh krajih se vidijo strašni prizori, ki so posledica pomanjkanja; tudi radi lakote je umrlo že zelo mnogo ljudi.
A. M. de Jong:
IZDAJA
Otroška leta Mereyntjeja Geysena
Z od jeze stisnjenimi zobmi je stopal Vrč po nasipu, njegov tog in mrki obraz ni izglodal preveč zaupanje vzbujajoče. Toda Mereyntje je ves blažen počival ob njegovih prsih, njegovi boleči nožiči pa je bilo kot postlano v Goortovi veliki roki, ki je skrbno pazil, da je ne bi preveč stisnil. Divji lovec je bil ves poten. Vendar ne od napora, saj je komaj čutil breme, ampak, ker se je zdelo to njemu samemu nenavadno in neverjetno. Vzrok so bile male ročice, ki so se oklepale njegovega vratu, mali obrazek, ki se je skoraj tiščal njegovega, zadovoljen, hvaležen smehljaj in slepo zaupanje tega majhnega, nedolžnega otroka v njegovo dobrosrčnost, v dobrosrčnost razvpitega pohajača, da mu bo v stiski pomagal. Vse to se mili je zdelo tako tuje. Vse to je prišlo tako nepričakovano, nenadoma se je znašel docela nepripravljen v tem skoro neverjetnem položaju, ki je bil brez primere... Vrč ni bil vajen, da bi ga bil kdorkoli kdaj prosil pomoči, sedaj pa, kakor da bi bilo to nekaj samo ob sebi umljivega... Pravzaprav ... da, naravno, pravzaprav je bilo to pa vendarle samo ob sebi’ umljivo, da človek ne more pustiti takega majhnega pritlikavčka, z izpahnjeno nožico brez pomoči sredi poti. Kdo le bi mogel videti v tem kaj nenavadnega in smeš-
nega: navsezadnje človek le ne more biti tako brezsrčen! Toda... kljub temu je bilo' pa vendarle nekaj zelo, zelo nenavadnega... Kako čisto drugače izglodajo oči takega otroka, če jih človek vidi tako od blizu!...
Smehljajoč se in nekoliko v zadregi, ga je vprašal napol osorno, napol dobrohotno:
»Ali se me nič ne bojiš, Mereyntje?«
»Ne, prav nič,« je odgovoril mali brez oklevanja. »Niti najmanj ne! Ti me vendar neseš... in predno bo tema, bova pa doma, he?« /
I ako, tako dečko!« je vzkliknil Vrč in se je sam sebi nemalo čudil, kako je mogel biti tako prijazen z otrokom in to neposredno po dogodkih tega nesrečnega opoldneva ter razburjenju, v katerem se je še pravkar nahajal. »Tako, tako fantiček, torej sc bojiš teme?... Najbrž uganjaš kakšne hudobije, da te je strah?«
1 oda potepuh še ni bil navajen šaliti se z otroci, zato je, ne da bi hotel, zvenel njegov glas tako, da je Mereyntje smatral njegove besede resno. V dno duše prepričan o svoji malopridnosti je vzdihujoč odgovoril:
»O, da, Vrč, in še kakšne ... joj meni, res ... velike hudobije uganjam!«
Začuden je gledal Vrč v resni, žalostni obrazek. Mereyntje je opazil začudenje in nemir v teh sivozelenih očeh, ki so zrle vanj čisto od blizu, vendar ni hotel, da bi kar naenkrat izgubil naklonjenost svojega močnega rešitelja. Da bi stvar nekoliko olepšal, je brž dostavil:
»Toda, glej, Vrč, jaz ne morem nič za to.
Kako rad bi bil res priden in dober ... toda vrag, ta hudobnež, je, ti vendar veš ..., ki vse to dela!«
»1 ako, ta dela to?« je vprašal Vrč in se je moral nehote prikrito smejati resnosti, s katero mu je dečko o tem pripovedoval; obenem pa je ves začuden pomislil; Kaj vse roji po glavici takega majhnega človečka! Glasno pa je rekel:
»Ali pa ti to tudi res natančno veš, ti mali vsevedež? Ali si ga že kdaj videl, kaj?«
»Jaz ne!« je odgovoril Mereyntje ves prestrašen. »Njega vendar ni mogoče tako lahko videti! loda župnik pravi in cerkovnik, pa stara mati m mati ter ... ter tudi vsi ostali! ...«
»Ha-ha-ha!« se je rogal Goort, »le verjemi, da se vsi lažejo, kot pes teče. Vraga ni in tudi, če bi bil, ne bi imel z vsem t c ni' nobenega opravka. Malo poreden že smeš biti, le ... to ni tako hudo... malo si še neumen, dečko!«
Mereyntje ga je začudeno pogledal z velikimi očmi, v katerih se ze zrcalilo zaprepaščenje. Kaj je rekel Vrč sedaj?... Kaj tako nespametnega pač še ni nikoli slišal! Kako le je kaj takega mogoče?... On je bil vendar že velik, odrasel mož, pa da še niti tega ne ve, kako je urejeno na svetu in zakaj se stvari dogajajo tako in ne drugače!... Za trenutek se je zdelo Me-reyntjeju, kot da mu je pamet zastala. Toda v njegovih malih možganih se mu je takoj posvetilo odkod ta njemu tuja pojava pri Vrču. Kako pa naj neumni Vrč pri vseli svojih čudnih življcnskih navadah sploh kaj drugega ve?
(Dalje prihodnjič.)
7g MišUv UcfrU-v
Trbovlje
Občinski proračun
Pod tem naslovom se spodtika nek dopisnik v št. 74 »Slovenca« z dine 2. aprila ob proračun trboveljske občine. Takoi uvodoma pravi; »V socialističnih listih toliko hvaljeno občinsko gospodarstvo se je obravnavalo na proračunski seji, napravilo pa je koj v začetku zmeden in neresen vtis.« — Člankar zaključuje svoj dopis tako-le:
»Zato lahko rečemo, da novi občinski proračun ne zadovoljuje ne v so-cijalnem, še manj pa v gospodarskem pogledu. Radovedni smo, kaj bodo storili sedaj tisti »gospodarski« krogi in obrtniki, ki so pri zadnjih volitvah pomagali marksistom vseh struj do zmage in večine na občini — ali ibodo k takemu občinskemu gospodarstvu kar naprej molčali, kakor so na proračunski razpravi in za vse glasovali?«
Mi k temu neresnemu dopisu dodamo tole: Ali je člankar tega demagoškega dopisa morda že pozabil oa preteklo leto, ko je bila tudi njegova kompanija zastopana v občinskem zastopu in mu pela slavospev, sedaj ga pa blati? Dragi »oipozicijonalci«, naše občinsko gospodarstvo ni bilo hvaljeno samo v našem socialističnem listu, temveč tudi v vašem krščanskem. Lansko leto, dne
2.	februarja je sklical s. Klenovšek, bivši in sedanji župan trboveljske občine, sestanek občanov v »Delavskem domu«, na katerem je podal poročilo o zgodovini in delu občinske uprave.
Po tistem sestanku je priobčila »Delavska pravica«, glasilo krščanskega delovnega ljudstva v št. 5 z dne 6. februarja članek, v katerem pravi:
»Z delom naše občinske uprave se strinjamo. Prepričani smo, da je delo težavno, ker so po stalnem skrajšanju proračunov potreibe viedino večje, manjka pa vedno denarja. Ugotoviti pa moramo, da je edino v naši občinski upravi morda v celi banovini delo složno, kjer marksisti in zastopniki bivše SLS (sedaj JRZ) s pametnim gospodarstvom z malega gradijo veliko. To je mogoče le v slogi. Torej s tem ni rečeno, da katoličan ne sme ali ne more v gospodarstvu delovati iz marksisti, kateri imajo v gospodarstvu, če so uvidevni, dovolj smisla, kar nazorno kaže skupnost v naši trboveljski občini. Tako delo pozdravlja vsak občan, pa ga tudi mi krščanski socijalisti.«
Tako je takrat zapisala posestrima našega katoliškega »Slovenca«. Izgleda, da sta dopisnik in njegova družba na to že pozabila, niso pa naši delavci, kmetje in obrtniki, ki sedaj še bolje poznajo »značajnost« nasprotnikov.
Ko so bile razpisane volitve v našo občino za dne 6. decembra iprošlega leta, in se abnormalnemu apetitu krščansko soc. kritikastrov iz povsem razumljivih razlogov ni ugodilo, je pričela ta krščanska gospoda izlivati cele golide gnojnice na tisti občinski zastop, v katerem so preje sami zadovoljni sedeli. Kar se pa tiče kritike proračuna in občinskega gospodarstva, vam povemo, da bodo, kadar bo prilika, delavci, kmetje in obrtniki sami najbolje znali oceniti (delovanje sedanjega občinskega zastopa, in to bolje, nego vaša cenjena opozicija.
Občan-marksist.
Zagori« ob Savi
Tako se godi brezposelnim. Občinska uprava je 20. marca na občinski deski objavila »Objavo«, v kateri je dala dluška svoji krščanski pravičnosti. Občina ije prevzela od cestnega odbora pripravljanje gromoza. Toda ali je to socialno, zaposliti ljudi, ki so mesece in mesece stradali za iborih Din 8 do Die 10 na dan? Ni čuda, da se nas ni prijavilo zadostno število za to sužensko delo. Gospodje v svoji krščanski ljubezni zaposlujejo pri javnih delih restavraterje, ki so ijim že preje priborili pri gasilcih menda celo generalsko saržo. Vprašamo samo, zakaj gospodje z generalsko saržo, zmožni visoke vojne taktike, ne bi napovedali boja kamenju v Stopah in 'bi občinski upravi vsaj na tem ipolju priborili lovorike, potrebne za poveličanje njihove velike krščanske pravičnosti. Brezposelni smo storili potrebne korake in naprosili Delavsko zbornico, da po svojem reierentu ugotovi na licu mesta, kakšno je delo in iprotestira pri banski u-pravi. Povdarjamo, ,da nismo idelamržni, saj vedno in povsodi pr osiino zaposlitve. A ne zaposlitve za Din 8 na dan. Če imajo gospodje premalo plače, Ui znaša več j ur jev mesečno, tudi nam ne 'b0 iprerveč Din 24 na -dan, ne i^lede na to, da imamo zakon o minimalnih mezdah. Trdinno, ,dia tudi ni pravično, da se smatrajo ,za ‘delomrzne tisti, ki so voljni dela odšli v rudnik Stanovsko, pa nis-o -mogli vztrajati. Vsak rudar in vsa javnost ipozna razmere rudnika Stanovsko, sam odposlanec občine ie povdarjal, da so razmere nevzdržne. Sedaj pa gospodje pretakajo solze, ker so morali 'plačati voznino za povratek rudarjev. Povemo Vam jjosipiod-je z iobčine, da bomo, če Iboste objavljali takšne objave, kmalu vsi ipolni krščanske pravičnosti, umirali na cesti, blagodareč Vašemu socialnemu delu. Brezposelni.
Rufe
Tvornica za dušik se širi na }u(S-
poročajo, da misli bosanska električna d. d v Jajcu skupno z ruško tvornico za dušik zgraditi tam novo tovarno dušika. Bosanska elektroindustrija pa jo baje že doslej udeležena z delnicami pri ruški tvornici’za dušik. Pri enih kot drugih je pa seve udeležen nemški in drug tuj kapital, ki tudi odloča v celem podjetju.
Ljubljana
Občni zbor Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico se je vršil 10. t. m. Kmetska posojilnica je bila največja zadnutga v Sloveniji. Po pravilih je ibila zadruga z neomejeno zavezo, po svojem poslovanju pa je bila velika banka. Ko je nastopila denarna kriza, je tudi kmetska posojilnica ustavila izplačevanje vlog. Na sobotnem, obenem zboru je zmagala dosedanja uprava. — Za ta občni zbor je vladalo med vlagatelji veliko zanimanje. Stvorila se je posebna opozicija, ki jo je vodil stavbnik Miroslav Zupan, član občanskega kluba JRZ. Zupana poznajo tudi bivši zadružniki stanovanjske zadruge »Here«. Opozicija je izdala poseben letak, ki težko obtožuje dosedanje načelstvo (ki pa ga ne mioremo ponatisniti. Qp. ured).	Letak
pa 'hondo obremenjuje tudi Zupanovega klubskega tovariša JRZ, ki je celo član glavnega odbora JRZ. Opozicija je pred občnim zborom imela shod pri »Levu« in je (priredila skupno demonstracijo pred hišo Kmetske posojilnice. — Sanacijo Kmetske poso-
jilnice vodi poseben državni komisar. Za vlagatelje in dolžnike je torej precej vseeno, ali je zmagala dosedanja uprava ali opozicija. —■ Pač pa se ljubljančani, ki dobivajo pozive za vstop v JRZ, vprašujejo, kdo vodi pravo JRZ zadružno politiko. — Ali bivši 'organizator »Here« ali član glavnega odbora JRZ, ki ga g. Zupan tako hudo napada?
Kakšna nova afera a la »Technische Union« na vidiku? Izgleda, da je »jugoslovanski« fašizem samo še lutka v rokah nemškega fašizma. Poznavajoč svojo lastno »ti-—>-»--►(, skuša ta fašizem, z mošnjo v roki čim bolj privezati srvojega jugoslovanskega pobratima nase. Te dni so ljudje opazovali poznanega (gromovnika jugoslovanskega fašizma v Ljubljani, ki ije hodil po ulicah v spremstvu nekega silno s.umljivega tujca. Vršili so se tudi neki tajni razgovori, o čijih vsebini še ni ničesar znano. Ljudje se muzajo in vprašujejo: »Mogoče se obeta kakšna nova afera a la »Technische Union«?«
Maribor
Od česa naj živi vpokojenec? Procedura glede odmere pokojnine je nekaj naravnost neverjetnega, kakor dokazuje naslednji slučaj: Neki železničar je bil razrešen službe proti koncu avgusta 1936. Že s 1. septembrom mu je bila ustavljena plača, ki je bila edini vir njegovih dohodkov. Od tega časa in do danes ni prejel še niti pare pokojnine, niti ne vpokojitvenega dekreta. Ni treba še posebej dokazovati, da tako zavlačevanje z izstavitvijo dekreta in odreditvijo penzije ni prav v ničemer utemeljeno. Znano je, da so svoj čas vpokojenci že prvi mesec, ki je sledil dnevu vpokojitve prejeli dekrete in penzijo, To bi bilo tudi sedaj lahko mogoče, zadostuje, ako bi ministrstvo izdalo nalog podrejenim organom, kako morajo reševati take zadeve in šlo bi. Najmanj pa, kar bi mogli zahtevati je, da se vpokojencu do izstavitve dekreta nakazuje vsaj plača v približni izmeri penzije, S tem bi ne bil proračun niti najmanj obremenjen. Ako pa je to po zakonu nemogoče, bi se vprašanje lahko rešilo ali z amandma-nom fsi' n- L »* t t AŽotjSic ♦ «	'I,	I	t	oz. z novelo k zakonu
o državnih in prometnih uslužbencih, ki bi jo i parlament i senat gotovo odobrila. Mi se le čudimo, da se na to ni spomnil še noben narodni zastopnik, za katere so državni uslužbenci 5. maja 1935 morali glasovati.
Predavanje, »Vzajemnost« priredi v sredo, dne 14. t. m. s pričetkom ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice predavanje. — Predava profesor V. Kralj o novodobnem gledališču. Vabljeni so vsi sodrugi in prijatelji, zlasti oni, ki se zanimajo za gledališče in ki sodelujejo v naših dramatskih odsekih.
Kam z blaznim človekom? Dokler ne bo dozidan novi paviljon banovinske bolnice, ni mogoče kam spraviti duševno bolnih ljudi, niti ne začasno, do prevoza na Studenec. Te dni se je dogodil naravnost tipičen slučaj. Neki železniški zdravnik je napotil pacijenta, za katerega je pa sumil, da bolezen samo hlini, na opazovanje v bolnico. Par dni na to je bolnica pacijenta odpustila iz oskrbe. Prišedši domov, je mož ponoči pričel kazati znake slaboumnosti in ogrožati domače. Domačini so se zatekli po ipomoč na policijo. Policija jim je odvrnila, da ne more ničesar ukreniti, dokler se ni kaj zgodilo ter jih napotila na rešilni oddelek. Rešilni oddelek je sporočil, da brez zdravnikove odredbe ne more stopiti v akcijo. Ko se je posrečilo najti zdlravnika, je ta odločil, da naj rešilni oddelek izvrši prevoz. Sedaj pa je rešilni oddelek izjavil,
da prevoza ne more izvršiti, ako bolnica poprej ne pristane na to, da slaboumnega sprejme. Bolnica zopet odgovori, da ponoči takih bolnikov ne sprejme, ampak šele zijutraj. Med tem je umobolni doma divjal, nazadnje pa se je vendar nekoliko vnesel.
V strahu so domačini prebili noč, Zjutraj pa je nesrečnež nenadoma skočil s postelje, pograbil suknjo in stekel od hiše v neznano smer. — Take razmere so res žalostne. Za umobolne bi moral biti v bolnici vendarle prostor. Saj se lahko zigodi največja nesreča, predno je mogoče takega človeka spraviti na varno.
Planinska in izletniška zadruga »Prijatelj Prirode« sklicuje za pondeljek, dne 19. aprila s pričetkom ob 20. uri v društvenem lokalu Ruška cesta 7 svoj redni občni zbor. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika; 2. poročila funkcionarjev in podelitev raizrešnice;
3.	volitev novega odbora; 3. razno. — Načelstvo.
Mariborsko gledališče
Shavvova dramska kronika z epilogom »Sveta Ivana« je dosedaj brez dvoma najboljša oderska uprizoritev letošnje sezone.
V tej drami je Shaw izborno predočil kontraste med pojmovanjem srednjeveške cerkvene hierarhije in posvetne gosposke, ki končno gresta roko v Toki k skupnemu cilju, ter zdravo prirodnostjo preprostega, mladostno navdušenega dekleta iz srednjeveškega religioznega miljeja. Tema dvema različnima, toda vzporedno delujočima silama mora Ivana podleči ter zgoreti na grmadi. Resnemu problemu je dodal Shaw svojo znano zdaj vedro, zdaj posmehljivo in žgočo noto, ki doseže svoj višek v epilogu. Karakteristika in tipizacija nastopajočih številnih oseb je izredno plastična in so jo igralci prav dobro pogodili. Sveta Ivana Elvire Kraljeve je bila podana s takim razumevanjem in s tako delikatesmostjo, ki ie last le tistih umetnikov, ki so prežeti z resničnim in globokim stremljenjem. Spretna iin »motrena režija J. Koviča je prišla do polne veljave.
Gostovanje igralca J. Markoviča iz Zagreba v Nušičevem »Dr«. S kreacijo glavne osebe Života Cvijoviča je Markovič prepričal tudi mariborsko gledališko občinstvo, da je njegov sloves najboljšega interpreta Nu-šičevih junakov povsem upravičen. Njegova čudovito naravna igra je na mah prevzela gledalce, ki so mu napeto sledili do konca. Pa tudi na soigralce je očividno vplival, tako d a je bila ta predstava mnogo boljša kot sicer.	—e.
Celja
Inozemski tovarnar v kleščah zakona.
Ponovno smo imeli že priliko poročati o borbah našega delavstva s tukajšnjo tekstilno tovarno tt. Bergman za uveljavljenje delavske zakonodaje. Vsi protesti delavstva niso mnogo zalegli. Sedaj ipa so vendar tudi tega-le tovarnarja iz inozemstva prijele trde klešče zakona. Predvsem je moral plačati g. Bergman nekemu inozemskemu tkalskemu mojstru radi protizakonitega odpusta okrog 40.000 Din za zakonito odpovedno dobo, za nadure in ipravdne stroške. Pa tudi odlpuščene delavke so g. Bergmana prijele za plačilo nadurnega zaslužka in je moral sedaj odrajtati že lepe tisočake. Delavke, točno si zapisujte vsako nadurno delo. — Nobeno drevo ne raste do neba. Čez 7 let vse prav pride, delavcu pa vsaj ob času od-
pusta za tri leta nazaj.
Z razglasne deske mestnega magistrata.
Zaščitno cepljenje prašičev proti rdečici bo koncem aprila t. 1. Razpisana je dobava vodovodnih števcev. Ponudba do 19. aprila t. 1. Razpisana je služba pisarniškega uradnika pri Predstojništvu mestne policije v Celjiu.
Kino ,METROPOL“ Celje prinaša:
14.. 15. in 16. aprila ob 16.15 in 20.30 uri DUET. Zabaven film o pustolovščinah mlade balerine v Ameriki. V glavni vlogi: Ma-rika Rokk, znana iz filma »Dijak prosjak«. Vsak delavnik olj 18.15 predstave po znižanih cenah. - 14. in 15,- aprila ob 18.15 uri NOČ V OPERI. V glavnih vlogah najslavnejši amer. komiki: Groucho, Chico, Harpo.
Plul
Cvetke iz našega mesta. Branjevka, ki je i/rnela že več let stojnico pri železniškem prelazu, je nc sme vetč postaviti. Kraj, kjer je stala baraka, ije last državne železnice, ki je svoječasno dala dovoljenje zato. V bližini kolodvora ni bufeta in potujoče občinstvo nima prilike, da bi si na poti na kolodvor mimogrede kaj kupilo. Pravijo, da se stojnica iz higijenskih in prometnih razlogov ne sme postaviti. Ako bi se v vseh slučajih vodilo toliko brige o higijeni, bi človek tako (prepoved že razumel, toda drugod se mirno gleda, da se laihko šiva odeje v lokalu, kjer so izložena razna jedila. — Imamo tudi novo stranišče v Slomškovi ul., ki je pozimi zaprto. — t i - *1 • * .. ■ i»»
i. 't-**.**,.	—	Mogoče
je tuidi, da nekdo posreduje službe, ne ut bi imel obrt in izkorišča uboge služkinje. To ni tako daleč od mestne hiše, da bi ne bilo mogoče videti.
Zabukovca
Prepovedano predavanje. Oblast je prepovedala predavanje prof. Iv. Favaja iz Ljubljane ia vlogi delavstva v Evropi, ki ga je prijavila »Vzajemnost« za 11. t. m.
Poročila sta se agilni predsednik »Vzajemnosti« s. Vipotnik Albin s članico liboj-ske »Vzajemnosti« s. Fani Brodančarjevo. Čestitamo! Bilo srečno!
Širite nal list!
Hrastnik
Ljudje, ki se interesirajo za dnevne do-dogke in gospodarski ter politični razvoj v tu- in inozemstvu, morajo danes še čitati meščanske časopise. To pa radi tega, ker mi delavci sami še nimamo lastnega dnevnika. Vidimo pa pri vsem tem, da največkrat ne odgovarja resnici, kar meščanski listi poročajo. Zato je res naša soveta dolžnost, da si tudi mi delavci ustvarimo - naš dnevnik. To bi se tudi dalo napraviti, če bi hoteli vsi delavci malo več žrtvovati za svoj tisk. Akcija za trikratno izdajo »Delavske Politike« tedensko, je, kakor se vidi v najlepšem razmahu. Hrastniški delavci pri tej akciji tudi nismo bili zadnji. (Narobe, štejemo jih lahko med prve. Op. ur.). Kar je pa pri nas najbolj razveseljivo, je to, da je »Delavska Politika« tudi že nekaterim kmečkim fantom prirasla k srcu in da se ne (zadovoljujejo s tem, da so sami naročniki, temveč se tudi potrudijo in pridobivajo nove. Zato kličemo tem kmečkim zidarjem: Le tako naprej, ker le tako si bomo zgradili novo in boljšo bodočnost!
Že dolgo se nismo oglasili v naši »D. P.« o razmerah pri nas v steklarni. Razmere so postale nevzdržne. Res ie, da smo v zadnjem času več delali ali kljub temu se 'godi delavstvu velika krivica. Če se vsemu temu ne bo moglo kmalu priti v okom, bodo videli vsi tisti, ki so trdili, da nimamo ničesar za izgubiti, koliko lahko izgubimo. Krivo je delavstvo samo. To pa radi tega, ker smo pozabili na odkritosrčnost in na pošteno delo med nami. Zato bo v interesu vsakega posameznika in nas vseh, ako bo prenehalo obrekanje in bomo vsi začeli delati pošteno in odkrito za organizacijo. — Družnost!	Steklar.
Slovenska Bistrica
Obrtniki so še vedno zelo kratkovidni.
Preteklo nedeljo so tukajšnji obrtniki imeli občni zbor svojega združenja. Vršila se je tudi debata o pobijanju krize. Glavni krivec krize je »šušmar«, pravijo. In vendar je šušmarstvo le posledica. »Šušmarje« ustvarjajo obrtniki sami, ker vajenca po izučitvi takoj odpustijo in si vzamejo novega. Zgodi se. da mojster ne obdrži pomočnika niti tri mesece, kolikor je po zakonu predpisano. Na cesto vrženi pomočnik gre in dela pri kakšnem kmetu, da se preživi in potem pravijo, da je kriv današnje krize. Ako pa miti »šušmariti« ne more, mora vzeti pot pod noge, trkati in prositi od vrat do vrat kot brezposeln, da ga siti ljudje lahko zmerjajo, češ da je lenuh in delomržnež. Proti »šušmarstvu« pomaga samo zaposlitev. Za vajence zahtevajo mojstri podaljšanje učne dobe na štiri leta radi obiskovanja šole in osemurnika. (V Franciji bi morali potem takem podaljšati učno dobo najmanj na pet let, ker je uveden 40urni tednik. Op. ur.) Ta predlog pa je propadel, ko je s. Sovič dokazal, da se po tukajšnjih delavnicah ne dela nikjer po osem ur, pač pa povsod po 10, največkrat pa po 12 do 14 ur dnervmo, ne da bi vajenci prejemali kakašno odškodnino po obrtnem zakonu. Pravilen se tnam zdi predloig neke šivilje, ki je rekla, da naj se vajenke učijo samo dve leti, ker, če delajo vedno v delavnici, se svoje stroke dobro izučijo. Ta šivilja gotovo ve, da večji del obrtnikov porabljajo svoje vajence za razna domača, poljska in vrtna dela, često tudi za razva-žanje gnoja. Vajenec je za mnoge obrtnike samo zastonjkarska delovna moč. Čudimo se, da so obrtniki tako kratkovidni in mislijo, da vse zlo prihaja od revnih ljudi, ki sami tonejo vsled pomanjkanja, ne pa od kapitalizma, ki je podlaga današnjemu gospodarstvu. Poskusite že vendar enkrat najti pravo sledi
VZAJEMNOS7
Hrastnik
Občni zbit »Vzajemnosti« II, ki se ije
vršil dne 21. marca iv prostorih g. Domitro-viča, je prav lepo uspel. Otvoril in vodil je občni zbor s. Beutl Fr. Centralo je zastopal s. Erenberger, navzoča sta bila tudi ss. idr. Reisman in Jelen iz Maribora. Predsednik s. Beutl je poročal o delovanju društva v preteklem letu. Iz njeigovega in poročil ostalih lumkcionarjev je bilo razvidno, da je društvo od 36 članov pri ustanovitvi naraslo na 73. V novi odbor so bili izvoljeni ss.: Preds. Beutl Franc, nam. Gotz Karlo, tajnik Abram St., nam. Jager J., blagajnik Strašnik E., nam. Krauc Ant., odborniki: Abram Alojz, Haberl A., Kovač O. in Klanjšek K. Nadzortvo; Kelner A., Kovač L. in Zaletel Kristina.
Otroškhrozjčkl
v najmodernejši izdelavi
„Wanderer“
pokromana kolesa
motorna kolesa — Šivalni stroji
po zelo nizkih cenah in ugodnih plačilnih pogojih
FrancLeooSa^j-^-*.
Maribor, Aleksandrova c. 39
V ogledalu
Prerokbe »Slovenskega doma« o De-grellu. Belgijski katoliški fašist Degrelle uživa neomejene simpatije »Slovenskega doma«, večernega glasila Kopitarjeve ulice.
V volilnem boju je navijal za Degrella in pripravljal svoje bralce na zmago katoliškega fašizma. Tako-le je pisal:
»To .je vsekakor človek, ki po svojih sposobnostih predstavlja res človeka svoje vrste, človeka, ki mu pač ne bo najbrž dolgo treba čakati, da se uresniči njeigova namera, da pride v Belgiji popolnoma na površje, seveda mu še v bodoče ne bodo ovirali razni podtalni elementi v njegovi lastni deželi, ali pa izven nje.«
(Slov. djom« št. 80, z dne 10. 4. 1937.) Kakoir za naše volitve, je tudi o belgijskih volitvah trdil, da se gre za »Rex ali Moskvo«. Van Zeeland, ki ga je podpiral sam bruseljski škof je torej ibil s svojim podpornikom vred navadtno slepo orodje v rokah Moskve. In če bi šlo po mnenju »Slov. doma«, bi moral Vatikan vsaj škofa takoj ekskomunicirati, škofovsko mitro pa izročiti Degrellu, dokler ne najde primernega kandidata, da bi mu jo poveznil na glavo. Kajti o zmagi Degrella dne 11. 4. ne more biti dvoma:
»Ker tvorijo volilno jedro omenjenih meščanskih strank predvsem srednji in mali meščani, ki se komunizma po pravici boje kot živega vraga, je očitno, da bo neprijetna bratovščina van Zeelanda in komunistov vzela van Zeelandu veliko glasov in jih dala Re-xu, drugi pa bodo oddali prazne glasovnice.« — »Sl. dom« št. 80. »Ponedeljski Slovenec« je ipotem zaključil blamažo svojega večernega kolega s konstatacijo:	»Velika zmaga [belgijskega
predsednika vlade.« Ker je pa v Kopitarjevi ulici vedno tako, da drže s tistim, ki zmaga, bodo prerokbe »Slov. doma« o Degrellu za nekaj časa pozabili in rajše prerokovali o Španiji. Nesreča :j.e le v tem, da se vse narobe zigodi, kot pa si Kopitarjeva ulica želi._______________________________
Črna pri Prevaljah
Predavanje, katerega je imela tukajšnja »Vzajemnost« dne 19. marca, je bilo prav dobro obiskano. Predaval je s. Tone Seliškar in končno še recitiral nekatera svoja dela. Delavstvo ve, ida je njemu ipotreibna poleg telesne tudd duševna hrana. Želimo, da bi Ibilo več predavanj pri nas in da bi nas večkrat obiskali naši kulturni delavci, kakor tudi. da nas obišče še večkrat s, Seliškar.
PREKLIC.
Spodaj podpisani Tominc Ivan iz Stražišča pri Kranju preklicujem vse žaljivke, katere sem izjavil na članskem sestanku dne 10. 1. 1937 napram Kerču Francu ter
izjavljam, da nimam nobenih dokazov proti njemu za kakšno nečastno dejanje. — Izjavljam, da se ta moj preklic objavi v »Delavski Politiki« in »Delavcu« in se zahvaljujem, ker je odstopil od tožbe.
Tominc Ivan, Stražišče pri Kranju.
UradnISkl kotICek
K. V. Črna. Podlistek Toneta Mačka »Slučaj Kumiberger« ni izšel v knjigi, zato Vam je ne moremo poslati.
Vprašanja, ki se tičejo 14 mililonov
Mednarodna tekstilna konferenca v Washingtonu.	delavcev
Dne 2. aprila je pričela v Washing-tonu mednarodna tekstilna konferenca, ki jo je otvoril čehoslovaški minister za socialno politiko s. inž. J. Nečas.
Naloga konference je bila ugotoviti razmere v tekstilni industriji na vsem svetu, razpravljati o socialnem položaju delavstva, ki je zaposleno v njej, kakor tudi o gospodarskih vprašanjih, ki jih ni mogoče obravnavati, ne da bi se ozirali na socialno politične probleme.
Tekstilna industrija šteje med svetovno veleindustrijo, saj je v njej zaposleno 14 milijonov delavcev in delavk. V Zedinjenih državah predstavljajo izdelki tekstilne industrije 9 odst. vrednosti, vse proizvodnje, v Sovjetski Rusiji 13, v Angliji 14. Od
celokupne svetovne trgovine odpade 7 odst. na tekstilije. Silno razvita tekstilna industrija in trgovina s tekstilijami veže med seboj države in kontinente. Na podlagi stanja tekstilne industrije je mogoče presojati gospodarski in socialni položaj širokih plasti prebivalstva, njegove kupne moči in zaposlenja.
Značilno za tekstilno industrijo je, da zaposluje v pretežni večini žene ter moško in žensko mladino, t. j. polkvalificirane delavce. Ako torej hočemo zagotoviti delavstvu obstoj in najširšim ljudskim, plastem normalne življenjske pogoje, moramo posvetiti ureditvi delovnih prilik baš v tekstilni industriji prav posebno pozornost.
Rekruti imajo tudi pravico do mezde
po § 219 o. z. za 1 teden
Doslej se ije pri nas razčistila sodna judikatura glede plačevanja delavske mezde v vojaškem službovanju samo
za čas orožnih vaj, za katere določa § 221 o. z., da mora dobiti delavec po 1 letnem službovanju ob orožnih vajah plačano mezdo za dobo 4 tednov. Isti § 221 izrecno določa, da delavcu ne gre ta mezda za dobo 4 tednov tedaj, če je delavec pozvan k vršenju vojaške službe v stalnem kadru.
Delavstvo je bilo doslej mnenja, da pri vpoklicu v redno vojaško službo nima nobene pravice do mezde napram delodaijalcu. Toda temu ni tako. V tem primeru je namreč delavec zaščiten z določilom § 219 obrtnega zakona, ki ne določa 1 tedenske mezde samo za slučaj bolezni, ampak pravi ta § 219 tudi:
»Isto velja tudi (da namreč obdrži službojemnik pravico do tedenske mezde po vsaj 14 dnevnem službovanju zbog bolezni ali nezgode), če je brez svoje krivde zadržan, o-pravljati službo, iz drugih važnih razlogov, ki zadevajo njegovo osebo.«
Tak važen razlog, ki zadeva slu-žbojemnikovo osebo in ga slednji ni zakrivil niti namerno niti s hudo malomarnostjo, pa je gotovo vpoklic v vojaško službo k stalnemu kadru.
RAZPIS PEL.
MESTNA PODJETJA - MARIBOR razpisujejo za leto 1937/38 sledeča tekoča dela in dobave za vzdrževanje zgradb in drugega:
kleparska, steklarska, pečarska, mizarska, zidarska, pleskarska in slikarska dela, vzdrževanje stolne stolpne ure, dobavo železnine in gradbenega materijala ter dobavo barv in čopičev.
Vsi potrebni podatki se dobijo med poslovnimi urami od 8. - 12. ure pri gradbeni upravi, Frančiškanska ulica št. 8/IL, soba št. 1, kjer je vložiti tudi zapečatene ponudbe do 22. aprila 1937 do 12. ure.
HESTNA PODJETJA - MARIBOR
KONZUMNO DRUŠTVO za MEŽIŠKO DOLINO
r. z. z o. z. v Prevaljah.
Poštni predal štev. 3. Telefon intenirban štev. 5.
Poštni čekovni račun 12.048. Braojav: Kodes Prevalje.
Osrednja pisarna In centralno skladlila v Prevaljah.
Podružnice i
Prevalje, LeSe, Mežica, Črna I, Črna II, Sv. Helena, Guštanj, Muta, pekarna v Prevaljah ter 7 lastnih zadružnih domov r Mežiški dolini.
Zadruga nudi svojim članom vedno sveže blago po najnižjih cenah. Hranilne vloge »prejema centrala v Prevaljah In njene podružnice ter idih obrestuije po najvišji obrestni meri. Prodaja se le članom. Član društva lahko postane vsak. Delež
znaša samo Din 100.—.
Delavke, delavci, nameščenci, kmetje in obrtniki ter sploh vse delovno ljudstvo, kupaijte življenjske potrebščine le v svojih zadrugahI
V	slogi je moč, v delu rešitevl
Tako je razsodilo že tudi ponovno češko sodišče temeljem § 1154 b občega državljanskega zakona, ki se glasi doslovno enako in ga uporabljamo že tudi pri nas v korist rudarjev pri sprečenju službe v slučaju bolezni, odkar so rudarji zgubili pravico do mezde v bolezni v smislu § 219 o. z.:
»Nastop redne vojaške službe je treba smatrati kot važen razlog, tikajoč se osebe uslužbenca, radi katerega slednji ni mogel vršiti službe in kateri vsled tega utemeljuje zahtevek delojemalca do odškodnine ipo § 1154 b o. d. z., pri čemur uslužbenec radi okolnosti, da je vsled nastalega zadržka istočasno prestalo tudi službeno razmerje, ne more zgubiti pravice do te mezde.«
Vsak rekrut, ki je bil v službi do nastopa redne vojaške službe, ima ! torej pravico, zahtevati od delodajalca iz gornjega razloga v smislu § 219 o. z. mezdo za 1 teden. Tak zahtevek zastari šele v 3 letih.
Rekruti, ki so sedaj nastopili vojaško službo in bo zlasti delavcem pri vojakih vsaka para manjkala, lahko tedensko mezdo zahtevajo. Ako jim delodaijalci ne bi hoteli plačati in so morda pri vojakih kje daleč na jugu države, lahko potom ubožnega spričevala zahtevajo, da se jim v slučaju pravde imenujejo pri sodišču u-radni zastopniki iz vrst tamošnjega uradništva.
Ali si le dobil novega naročnika za »Delavsko Politiko", smatraj to za svojo dolžnosti
Umetna gnojilu
za vrtove in polja priporoča tvrdka
ANDRAŠIČ, Maribor
Vodnikov trg 2 trgovska pomoCnlka
simpatična, verzirana v trgovini z mešanim blagom, ki sta zmožna samostojnega vodstva trgovine z mešanim blagom, s primerno kavcijo, se sprejmeta v službo. Nastop mogoč takoj. Prednost imajo samci v starosti od 28 do 35 let. Plača po dogovoru. Ponudbe je poslati takoj na upravo »Delavske Politike« v Mariboru, pod značko »trajna služba«.
Delavski pravni svetovalec
Takse za posredovanje pri občini po nared* bi o gospodinjskih pomočnicah
Vprašanje:	Kot	služkinja v Mariboru
sem bila odpuščena brez vzroka iin brez plačila odpovednega roka. V smislu §a 28 naredbe o gospodinjskih poslih sem nato prosila s priloženim ubožnim spričevalom /pri socialno političnem uradu, kot 'pristoj-nef? občinskem poslovalnem uradu, da pokličejo k zaslišanju delodajalca in poskusijo poravnavo, ker prej ipo tej naredbi ne morem tožiti na plačilo zaslužka pred rednim1 soc iščem. Pri socialno apolitičnem uradu pa so me odpravili z vlogo, češ, da jo moram prej kclckovati z Din 5. Ker pa nisem mogla kupiti koleka za Din 5 in torej sploh začeti nisem mogla pred pristojno oblastjo uveljavljati svoje zakonite pravice. Tudi intervencija pri predstojništvu občine ni zalegla, češ, da imajo od Banske uiprave strogo naročilo, da se mora vsaka vloga kolekovati z najmanj Din 5. Pomagalo mi tudi ni sklicevanje na taksni zakon čl. 5 t. 6, ki ipravi, da siromašne oseibe ne plačujejo takse, če »e plačujejo letno več kot Din 60 neposrednega davka.
Sem državljanka Jugoslavije in Vas prosim pojasnila, kako maj pridem do svoje zakonito zajamčene pravice za plačilo 14-dnevne odpovedne dobe, če nimam Din 5 za. kolek in tudi nikogar, da bi mi brez* pose In i teh Din 5 ipodaril ali posodil?
Ali ni predpisana v tem oiziru izjema vsaj za »socialno politični urad« mestne občine, ki je po mojem mnenju vendar predvsem zato tu, d'a pomaga baš tistim, ki so najrevnejši, brez vsakih sredstev?
Odgovor: Zahteva na plačilo takse ie bila v Vašem primeru neupravičena in protizakonita, kajti 'po določbi čl. 5 t. 6. taksnega zakona ste oproščeni plačevanja taks, ker me plačujete letno več kot Din 60 neposrednega davka. Ne morete ipa si proti neupravičeni zahtevi občine ipomagati, ampak morate takso plačati, če občina noče uvesti posredovalnega postopka ibrez plačila takse. Lahko pa zahtevate povračilo takse v 90. dneh po njenem plačilu. Prošmjlo morate vložiti pri pristojni davčni uprava, nasloviti pa jo morate na finančno direkcijo.
Dedni delež poročene hčere (Gor. Sava).
I, Vprašanje: Ali ima poročena ihči iste pravice do dedščine kot ostali dediči?
Odgovor: Če Vaša žena ob poroki ni doibila že pripadajočega jii deleža kot doto in če je oče umrl brez testamenta, ji gre dedni delež, kakor ostalim otrokom.
II. Vprašanje: Oče je tri leta pred smrtjo prepisal V\ posestva tujemu človeku. Ali morejo dediči zahtevati to K nazaj?
Odgovor: Obči državljanski zakonik sicer določa, da more zakoniti dedič od obdarjenca zahtevati nazaj darilo, ki mu 'ga je dal pokojni. Take vrnitve darila pa morejo dediči zahtevati, če je bilo dano več nego 2 leti pred zapustnikovo smrtjo osebam, ki niso zapustnikovi otroci ali stariši. Vaša žena in ostali dediči torej daritve ne morejo izpodbijati, ker v Vašem primeru obdarjenec ni kak sorodnik.
Dclžnost namestitve vojaškega obveznika, ki je odslužil rok (Prevalje)
Vprašanje: Ko sem se vrnil iz vojne, m.e rudnik ni hotel sprejeti na delo, Vsled' tega sem izgubil na pokojnini nekaj let prispevkov. Ali morem rudnik tožiti za odškodnino?
Odgovor: Zakon nikjer ne ustanavlja za ipodjetje obveznosti, da sprejme delavce, ki se vrnejo iz vojne ali ki so odslužili kader-ski rok in so radi tega prekinili služlbeno razmerje pri podjetju, nazaj na 'delo. Zakon le priporoča, da podjetja (prvenstveno nastavljajo take delavce. Podjetja zato ne morete tožiti za odškodnino.
Preklic pogodbe (Guštanj):
Vprašanje: Z zastopnikom tvrdke za povečanje slik sem sklenil pogodbo za povečanje nekih slik, kasneje sem se pa premislil in z dopisnico pogodbo preklical. Ali sem dolžan slike vkljuib temu sprejeti?
Odgovor: Vkljub preklicu ste pogodbo dlolžni izpolniti in naročene slike sprejeti, če odgovarjajo naročilu. Če jbi slik ne sprejeli, ne da bi imeli za to tehten razlog, ima tvrdka pravico zahtevati od Vas vso škodo, ki ji je nastala radi tega. ker se pogodbe niste dfržali.
Dr. Hodža pojde v Bukarešto.
Dne 10. maja obišče dr. Hodža-predsednik čehoslovaške vlade, Kl,_ munijo.
MALI OGLASI
L^Tn.erentu.1
Franc Kormonnsf aaiLKnrl Rojj
Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače v»eh vrat. Naj-▼«£ia izbira in naibolišl nakup-_
Priporoča se
ŠPECERIJSKA TRGOVINA
Delavski domiuoi.
Maribor, Frankopamnra ulica i.
FRANC REICHER. MARIBOR
Tržaška c. 18, se prip°,bčin8tT* za izdelavo oblek z*	in	dam«	p*
naijnižjih dnevnih cenah. Hrtr« in aolidna
R^rf*ta »zbira modnega blatfa.
najvišjih dnevnih cenah.
JUSTIN GUSTINČIČ - MARIBOR Tattenbachova ul.
ZolMto »alno in povsod kruh In pecloo Iz DeMe potone »Mm g
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.
Telefon 2324