Vsakdo vilva) vse sadove svojega dela ln marljivosti! " " Rokopisi M M vračajo. — Plača in toll se v Ljubljani. — Uredništvo In uprava |e v Ljubljani v Kolodvorski ulici it. 7. — Telefon inter. it. 3606. — Račun pri peitni hranilnici it. 14.1M. Kmet, delavec ln obilnih naj bodo narodu vodnik! lJ\ Izhaja vsako sredo. Naročnina: za celo leto Din 30'— za pol leta „ 15'— > za inozemstvo za celo leto Din 50'— inserati po tarifu. - Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Kaj smo videli in doživeli vPragi? Češko-slovaška kmetska stranka je priredila od 15. do 20. maja v Pragi povodom desetletnega obstoja samostojne države, češko - slovaške republike veliko slavje. To slavje je obstojalo pred vsem iz velike poljedelske razstave, kongresa vseh kmetskih strank Evrope in največje kmetske parade, odkar postoji svet. Ob tej priliki so uporabili Čehi in Slovaki vsak trenutek, da so nam razkazali vse, na kar so lahko resnično ponosni, pa tudi vso gostoljubnost, s katero so pokazali, kako ljubi in dragi so jim gostje, a še najbolj: Slovenci in Hrvati. Ob tej priliki so priredili gostom na čast slavnostno sejo s tremi pre* davanji češke Kmetske akademije, slavnostno predstavo največje češke opere »Libuša«, velik koncert različnih čeških in slovaških (največ) kmetskih pevskih društev. Tu sta nastopili tudi dve hrvatski pevski društvi in sicer naravnost vzorno. Nadalje so izvršili polaganje temeljnega kamna za novo zgradbo ministrstva za kmetijstvo, polaganje temeljnega kamna za spomenik Premislu Oraču (na čast kmetskemu stanu), pet slavnostnih banketov z bogatimi govori, polnimi aktualne gospodarske in politične vsebine, razkazovanje kmetskega muzeja in zbirke dragocenih učnih pripomočkov za vse kmetijske šole, ogledovanje vzornih velikih, srednjih in malih kmetskih posestev, kmetske zadružne industrije, kakor sladkornih tovarn, tovarn za ka-vino primes, zadružnih paromlinov, zadružnih pekarn itd. itd. Kmečka parada (slavnostni sprevod) je trajala 4 ure in 20 minut. Samo jezdeci so jezdili mimo nas pet četrt ure in to po štirje vštric. Pešci po štirinajst in šestnajst v eni vrsti. Godb na pihala je bilo v sprevodu 110. Vse pa — moški in ženske — v slikovitih narodnih nošah. V sprevodu in med gledalci je samo na Vaclavem trgu stalo nad 400.000 ljudi. Iz tega si je vsaj približno mogoče predstaviti vso veličanstvenost cele prireditve. Nekaj tako velikanskega je nudila tudi razstava po svojem obsegu in vsebini in navzoči tujci se niso mogli načuditi. Sam sem čul Francoze, Angleže, Holandce in Italijane, ko so zatrjevali, da je kaj tako velikanskega zmožen podati in prirediti samo kulturen in samozavesten narod v češkoslovaški republiki. Poslanec angleške delavske stranke je bil tako navdušen, da je sklenil napisati za zapadni svet, zlasti za Angleže in Amerikan-ee, knjigo o kmetskem pokretu v srednji Evropi in nas je naprosil, če nas sme v svrho nabiranja podatkov obiskati tudi v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Pravi, da nas je tam proglasilo čilutsko kapitalistično novinstvo za boljševike in neznalice. Ker pa je naš skromni »Kmetski list« premajhen za opise vseh velikih stvari, ki smo jih videli in doživeli v štirih dneh v zlati Pragi, se hočem omejiti samo kratko na ono najvažnejše, kar je dobro, da si zapomni vsak slovenski kmet, ki ljubi svojo zemljo in spoštuje svoj stan. Kaj pomeni kmetijstvo za človeški rod? Češkoslovaški minister javnih del dr. Spina (Nemec z Moravskega, predsednik nemške kmetske stranke) je, udarjajoč temeljni kamen za novo zgradbo ministrstva za kmetijstvo, izgovoril glasno sledeče besede: »Agri-cultura fundameutum et origo omnis culturae generis humani.« (Poljedelstvo je temelj in začetek celokupne kulture človeškega rodu.) Vsi smo imeli vtis, da stoji in živi ves češki in slovaški narod v tej zavesti in da je Praga, kakor nekdaj za nacijonalno idejo, tako danes ognjišče in žarišče kmetske misli za vso srednjo Evropo. V sprevodu je bilo na stotine napisov, ki so izražali vso globoko filozofijo kmetskega pokreta, a najbolj so mi šli k srcu sledeči: »Ljubezen do zemlje, ljubezen do naroda.« »Zvestoba zemlji, zvestoba državi.« »Hočemo zemljo, red in mir! Dajemo kruh.« »Kdor kmeta zaničuje in mu nasprotuje, ta zastonj moli: daj nam naš vsakdanji kruh!« In vsi pozdravi, vsi vzkliki, vse godbe vse morje ljudskega navdušenja je prekipevalo tega duha. Praga je ostrmela, razumela in sprejela. Ta in tak narod je zgradil državo, jo drži in jo bo nosil v prihodnjost. Ta in takšen narod pa je poklican, da stvori novo, centralno Evropo, Evropo miru, reda in dela. Zemlja potrebuje reda in miru, da daje kruha. In kaj nam je bolj potrebno, nego to. Bolni duhovi pa neprestano govore samo o vojni. Razvoj in moč čehoslovaškega kmetskega pokreta. In ob prizorih, ki prekose sleherne sanje mladih duš, mi je vstajalo vprašanje: Kako je to mogoče? A odgovor sem držal v roki, v knjigi: »Československe zemšdšlstvi se zfe-telem k jelio včdeckym zakladum. (češkoslovaško poljedelstvo na znanstvenem temelju.) Kmetijsko šolstvo. V letu 1927/28 je ta mlada država, upravljana po veliki večini v kmetskem duhu, vzdrževala: 6 visokošolskih kmetijskih fakultet, 1 poljedelsko akademijo, 14 višjih kmetijskih šol, 31 višjih poljedelskih, enoletnih kmetijskih šol 8 in strokovno-kmetskih šol 128. Nadalje špecijalnih višjih eno in nižjih 9, vrtnarskih, sadjarskih in vinogradniških 11, gospodinjskih šol 52 in enajst gozdarskih šol, skupaj 272 šol za pouk kmetijstva, za 111 več nego jih je bilo na tem ozemlju za časa pokojne Avstrije. Razven tega pa je bilo v minulem letu še 874 kmetijsko nadaljevalnih šol, katere je obiskovalo 40.388 učencev. Ob nastanku nove države je bilo takih šol samo 28 in v proračunu za nje samo 962 Kč. Letos pa je za te šole v proračunu predvideno 4,200.000 Kč. In pri nas? Edino slovensko srednjo kmetijsko šolo, ki sem jo bil s toliko muko ustanovil, so po »zaslugi« naših slovenskih »zaslužnih« mož prenesli v Srbijo. Ko pa sem vstavil za kmetijske nadaljevalne šole prvih 60.000 Din v proračun za kmetijstvo, sem jo dobil z loparjem po glavi v domačem časopisju. Kako mali in bedni smo in zato še tako daleč! Čehoslovaško zadrugarstvo. V zadrugarstvu smo videli sledeče: Cen-trokooperativ se zove centralna zveza vseh zadrug na področju republike, ki je bila ustanovljena 1921. leta. Ta je razdeljena na 12 okrožnih zadružnih zvez, v katerih je bilo 1. januarja 1928 včlanjenih 9586 kmetijskih zadružnih podjetij z več kakor enim milijonom zadrugarjev. Temelj češkemu zadrugarstvu tvorijo kreditne zadruge, katerih je v državi 5827. Koncem leta 1927 so imele kreditne zadruge vlog pet in pol milijarde Kč. Zadružno blago, produkte in potrebščine, so kupovala in prodajala »družstva skladištni« (blagovne zadruge), katerih je bilo v minulem letu 382, ki so prevele v enem letu nad 200.000 vagonov kmetskih pridelkov in kmetskih potrebščin ter imele dohodkov nad 2 milijardi Kč. Med drugim naj omenim, da je 372 mlekarskih zadrug prodalo in podelalo v sir in surovo maslo nad 200 milijonov litrov mleka, ter da je 256 zadrug za izdelavo špirita produciralo iz kmetskih pridelkov okrog 200.000 hektolitrov špirita, da imajo na Češkem 34 zadružnih tovarn za kavin dodatek (cikorijo) ter 57 mlinskih in pekarskih zadrug ter 1270 strojnih in električnih zadrug, ki so elektrificirale že skoro celo državo. Splošno kmetijsko gospodarstvo. V gospodarstvu v splošnem smo videli, da je to razumno, racijonalno, sistematično, znanstveno. Polje obdelujejo po najnovejših preizkušenih metodah, sade in sejejo samo to in toliko, kolikor in česar najboljše vnov-čijo ali pa predelajo, kar najbolj uspeva s pogledom na podnebje in zemljišče in kar je najbolj dobičkanosno. Nikjer trdovratne konservativnosti in zaostalosti! Najboljša gnojila, najboljše semenje, najmodernejše orodje, najboljša živina, najlepše konje in svinje, naj-dovršenejše melijoracije, najpraktičnejše iz-.koriščanje zemlje, dela in časa. Iz lastnega dela lastni krompir ali koruzo, preko zadnJž-ne špiritne tovarne na svetovni trg špirit in kvas in močna krmila ali pa. iz domače sladkorne pese lastni sladkor preko zadružne tovarne direktno v roke konsumentov. Brez posrednikov in parasitov! In v politiki ? Tako zdrav, kulturen in samozavesten narod mora tudi na najvišjem mestu človeškega udejstvovanja imeti svoj glavni del. Sami priznavajo v svojem jubilejnem delcu »Republikanska strana zemčdčlskčho a malo-rolnickeho lidu« (Republikanska stranka zemljedelcev in malih kmetov) v uvodu, kako je do tega prišlo. Tam pišejo: »Svetovna vojna, katera je vpregla vesoljno človeštvo skoro vseh civiliziranih narodov ali v strelske jarke ali pa v tovarne za oboroževanje, je pokazala v drugi polovici svojega trajanja vso važnost kmetske proizvodnje. Poklic kmetski: pridelovanje kruha so pričeli ceniti šele tedaj, ko je kruha primanjkovalo. Kakor nenaden blisk ob hudi uri je posvetilo v glave vseh vojujočih spoznanje, da vsa industrija, vse velikanske tehnične pridobitve in izumi ne morejo rešiti naroda in države, če ni dovolj kruha ali če ga celo primanjkuje. Čez noč je postalo vsem jasno, da z največjimi, žrtvami na življenju in materijalu pridobljeno zmago pomanjkanje hrane čez noč spremeni v največji poraz. Povojna gospodarska kriza je to spoznanje še poglobila in oči vesoljnega človeštva obrnile so svojo pozornost na temeljno proizvodnjo, na kmetijo in poljedelstvo. Vse to je povzročilo, da so se kmetje zdramili po celem svetu, da so se zavedli svoje važnosti, moči in pomena kot stan, kot posebna edinica za obstoj naroda in države. In tako so kmetje uvideli iz dosedanjega svojega razmerja do državnega organizma, da je njihova dosedanja pozicija v človeški družbi vse premalo uvaževana in upoštevana, da imajo premalo ali skoro nič upliva na življenje teh družabnih organizmov, na njihov razvoj in napredek, zlasti ko dajejo za življenje teh organizmov največji del. Prišli so do prepričanja, da jim daje družba mnogo dolžnosti in le malo ali skoro nič pravic. Zakaj, čemu tako? so se spraševali. In so prišli do odgovora, da so sami krivi, ker so premalo ali celo nič za-htevaili, ker niso branili svojih pravic, ker niso postavljali zahtev, za katere so bih opravičeni in so vso skrb za javne posle prepuščali drugim. Iz tega spoznanja je po vojski vzrasla stanovska kmetska zavest in iz te zavesti kmetsko gibanje in kmetska politika.« Čehoslovaška kmetska stranka in njeni voditelji. Danes v desetem povojnem letu je v češkoslovaški državi najmočnejša politična gru-pacija kmetska stranka pod vodstvom Anto-nina Švehle, ki je sam kmet, njemu pa zvesto ob strani stoji Slovak dr. Milan Hodža in mnogi drugi. Predsednik kmetske stranke Švehla je skoro tudi vso dobo ministrski predsednik in baš tej kmetski politiki se ima država zahvaliti, da se je postavila na tako zdrav in soliden temelj in da vlada v njej razmeroma na splošno gospodarsko krizo celega sveta še največje blagostanje. Razven Švehle so v vladi še štirje kmetski ministri. Celo vojno ministrstvo vodi ves čas kmetski minister Udržal, ki je sam tudi kmet po poklicu, in vendar je armada med vsemi povojnimi državami najboljše urejena in najbolj solidno preskrbljena. Predsednik parlamenta Maly-petr, član kmetske stranke, je bivši mali podeželski gostilničar, eden tistih, ki jih pri nas v Sloveniji najbolj preganjajo. Tudi minister je že bil in to za notranje stvari, pa vsi pravijo, da mnogo, mnogo boljši nego naš vele-učeni gospod dr. Korošec. In vendar so ti preprosti možje iz kmečkega naroda pokazali tolilko svojega dela, da so zadivili stare angleške in francoske parlamentarce. Železna kmetska organizacija in disciplina. Veličastven slavnostni sprevod je pokazal notranjo organizacijo te najbolje organizirane kmetske stranke, ko je za svojim na-čelstvom po praških ulicah korakalo nad 200.000 kmetov in kmetic v svoji kmetski narodni nošnji. Kmetska demokracija srednje Evrope. Skupne seje kmečke-demokracije za vso srednjo Evropo, pa so pokazale, koliko se je ta stranka dvignila že preko domačih tal, kam stremi in kaj pripravlja. In pod skupnim spretnim vodstvom dr. M. Hodža v navzočnosti Poljakov, Rumunov, Bolgarov, Srbov, Hrvatov, Slovencev in Čehov so se utrdile enotne smernice skupne politike za lepšo in boljšo bodočnost centralne Evrope. Iz izjav po-jedinih delegacij, iz referatov vseh udeleženih držav je odmeval en sam klic: k tesnejšemu združenju, ki novi politiki pomirjenja, kompromisa, dela, miru življenja, Toda o tem bo treba še mnogo govoriti in pisati. Poživljeni in prerojeni smo se vrnili zlasti jugoslovanski delegati domov, ker smo imeli priliko se uveriti, da smo bili že sedaj na pravi poti, čeprav nam ni bilo dano doseči čeških uspehov. V premišljevanju, kako bomo naše delo poglobili in razširili, se mi je primeril naslednji dogodek: Od Zidanega mosta dalje vstopi v kupe mlada dama, ki je — po vsem sodeč — prvič potovala v Slovenijo iz vzhodno-južnih krajev. Ker sem imel pri sebi »Politiko« in »Vreme«, mi je stavila več vprašanj o razmerah v Sloveniji. Rekla je, da je Srbkinja, poročena z oficirjem Hrvatom in da potuje k njemu, ker je on začasno v Sloveniji na potovanju. Slovenija, da ji nenavadno ugaja, da je vse lepo, krasno, samo... naprej ni mogla. Bila je nedelja popoldan, že proti večeru. Povsod mnogo ljudij, šundra in vsega. No kaj samo? Kar recite, jo bodrim sme-joč se! Če ne boste zamerili, vse je lepo, samo dve stvari ne razumem. Prvič: zakaj imate toliko cerkva? Kamor se ozrem: cerkev? Za molitev, odgovarjam kratko. Pa dobro, za molitev! Pa zakaj vse samo na hribih? In to na najstrmejših? Ali bi ne bilo lažje graditi v ravnini, kjer bi se ravnotako lahiko molilo? Razlagal sem ji o pokori za grehe, o božjih potih, o lepih razgledih, o turških časih. Ni me mogla razumeti. Bila sam u Francuskoj, u Grčkoj, a i u našoj zemlji, nigdje nema ovako. Čez nekaj časa pa pravi: Pa dobro, ali povejte vsaj po pravici, zakaj vidim toliko pijanih ljudi? Na to nisem mogel nič odgovoriti. Ivan Pucelj. kmetje — na noge I Kmetje v Rumuniji in na češkem. — Tudi srbski kmetje nastopajo proti pokvarjeni beograjski gospodi! — Strahovito odiranje kmetov: za 100 izposojenih dinarjev 1 dinar na dan obresti ali 365 procentov na leto! — Slovenski kmetje, zganite se, ne bojte se! kmeti v sprevodu v Pragi korakalo tudi lepo število duhovnikov. Tudi advokatov, zdravnikov itd. ne zaničujejo, ampak jih spoštujejo — samo komandirati se od nikogar ne Pred 14 dnevi smo poročali, kako velik in veličasten shod so organizirali od pokvarjene gospode zatirani in do kosti izmozgani rumunski kmetje. Nad 200.000 kmetov se je zbralo v Albi Juliji, kjer so slovesno prisegli, da ne bodo odnehali prej, dokler ne treščijo svojih gosposkih izkoriščevalcev ob tla in sami prevzamejo vso oblast v državi, ki je po vseh pravicah samo njihova. Po deset in štirinajst dni (ne ur) daleč so prišli rumunski kmetje, deloma peš, deloma na vozovih, da povedo glasno svoji vladi in vsemu svetu, kdo so in kaj hočejo, in da dokažejo tudi svojo moč, ki je tako velika, da je nobena sila na svetu streti ne more. Pred dobrim tednom so slavili kmetje na Češkem svoje zmagoslavje v Pragi. Na stotine vlakov je vozilo v Prago kmete iz najbolj oddaljenih krajev države in v slavnostnem sprevodu je korakalo nad 250 tisoč v češki kmečki stranki organiziranih kmetov! To je sila, to je moč, to je kmečka zavednost! In korakali so v bratski kmečki slogi katoliški kmet poleg protestanta in nemški kmet in madjarski kmet poleg Čeha in Slovaka! Tu ni igralo nobene vloge tisto trapasto libe-ralstvo in klerikalstvo, ki je v Sloveniji največ krivo, da slovenski kmet še danes zdi-huje pod jarmom jare pokvarjene gospode, ampak kmečka stanovska zavest je združila kmete v češkoslovaški republiki v nepremagljivo stranko, brez katere ni mogoče vladati, še manj pa proti njej. Zato pa imajo češki kmetje od svoje države vse, kar hočejo, ker oni sami odločujejo in jim ni treba moledovati za tisto nesrečno gosposko »gnado«. Na Češkem so kmetje tisti, ki režejo kruh sebi in drugim, ne pa, da bi ga kmetje pridelovali, drugi bi jim ga pa rezali! Take uspehe pa so dosegli češki kmetje zato, ker so imeli korajžo, da so pokazali gospodi hrbet in se postavili na lastne noge. Oni ne zaničujejo duhovnikov, ampak jih spoštujejo, samo komandirati se ne dajo od njih v politiki — to je vse! Pa se zaradi tega vseeno jako lepo razumejq, tako lepo, da je med dajo v politiki, ampak odločujejo o svoji usodi sami, ker se nikogar ne boje!! Giblje se pa kmečki stan tudi v naši državi. Kako je na Hrvaškem, nam je znano. Tam stoje v Hrvaški kmečki stranki organizirani kmetje kot granitna skala za svojim Radičem. Kaj so že vse poskušali razni gosposki pokvarjenci, da bi hrvaške kmete premotili z »vero« ali z »narodnostjo« ali bogve s čem še vse, da bi njihovo slogo razbili, ampak hrvaški kmetje se drže kot nezmagljiva armada! Zakaj? Samo zato, ker se nikogar ne boje, najmanj pa kakšne gospode! Kakor češki, tako tudi hrvaški kmetje duhovnike, advokate, zdravnike itd. spoštujejo, (če so slabi, jih seveda zaničujejo) — toda v politiki se ne dajo od njih več komandirati! To pa na Hrvaškem velikega števila duhovnikov itd. ne ovira, da se ne bi s kmeti prav lepo razumeli in cela vrsta šolanih ljudi stoji v kmečki stranki! Prebujati se je začel tudi srbski kmet (v Srbiji). Nekaj časa se je kmetom v Srbiji godilo razmeroma dobro. Počasi pa je znana bel-grajska »porodica« zasadila svoje požrešne kremplje tudi v svoje lastno meso in začela piti svojo lastno kri. Srbski kmetje so danes izročeni na milost in nemilost takemu neusmiljenemu oderuštvu, kakor ga nikjer na svetu več ne poznajo! Belgrajski in drugi mestni oderuhi zahtevajo od kmetov za izposojeni denar po 1 dinar na dan obresti za 100 izposojenih dinarjev, ali po 365 procentov obresti na leto! Ni čuda, da je danes tudi srbskim kmetom zavrela kri in da tudi oni nočejo o svojih gosposkih »radikalih« in »demokratih« nič več slišati, ampak da vpijejo na shodih: »Raztrgajte menice, potem pa hajdi nad Beograd, da pobijemo kožodere in derikožek (0 tem glej še posebni članek, op. ur.). Kako pa je v Sloveniji? Mirno lahko rečemo, da kmečka misel tudi v Sloveniji lepo napreduje. Ne tako sicer,, kakor bi bilo želeti, ampak vendar. Slovenski hrast raste počasi, zato pa je najtrji! Brez vsakega pretiravanja pa lahko rečemo, da je v srcu mnogo, mnogo več kmetov na naši strani kakor pa v naši organizaciji. Edina in glavna ovira, da naša organizacija v Sloveniji še ni niti od daleč tako močna kakor bi lahko bila, je pa tisti nesrečni in — povejmo po pravici — tisti bedasti strah pred gospodo, ki tišči slovenske kmete že stoletja in stoletja na tla v ponižnosti in sužnjosti, in jih bo tiščal še nekaj stoletij, če se ga pravočasno ne bodo iznebili! Najhujši strah za slovenske kmete je znani strah pred hudičem in pa še bolj znani strah pred »zamaševanjem«. Ta strah je nai-močnejša veriga, ki drži kmete v Sloveniji vklenjene v suženjstvu SLS. Ni res in stokrat ni res, da bi kmetje bili zadovoljni s politiko SLS — pač pa je res in stokrat res, da goni slovenske kmete v tabor SLS samo in edino zgoraj omenjeni strah pred večno kaznijo, če ne bo volil SLS. Glavna politična moč SLS ne temelji na ljubezni do Boga, ampak na strahu pred hudičem! Tako daleč mnogo slovenskih kmetov ža-libog še ni, da bi se spomnili, da jemlje hudič samo lumpe in da je odvisno samo od poštenega in nepoštenega življenja vsakega posameznika, ali bo zveličan ali ne, ne pa od žup-nikovega ali kaplanovega povelja! Na Češkem in na Hrvaškem so pa kmetje že tako daleč, da se hudiča nič več ne boje — in kaj je posledica? Posledica je to, da so duhovni sami organizirani v kmečkih strankah! Potem pa »zamaševanje«! 0 tej stvari v krščanskem nauku ne stoji nič in zato zavestno rečemo, da je to prazna vera, ki si jo je izmislil bržkone kakšen lump in slepar v srednjem veku, da je kmečke ženske plašil! Ta »vera« je ravno toliko vredna kakor tista, da znajo »črnošolci točo delati.« Če bi bilo kaj na tem — o, kdaj bi bili že Radiča »za-maševali« in Puclja in Prepeluha in še tisoč in tisoč naših pristašev! Kakor pa vidimo, še vsi hodijo okoli živi in zdravi, eni bolj, eni manj, in še prav nobenega našega pristaša ni znani hudič nataknil na gnojne vile in ga ocvrl Oderuštvo Nedavno so zborovali srbijanski kmetje v Ralji, v bližini Beograda. Na tistem zboru je zaklical eden od govornikov, dr. Dragotin Jovanovič:. »Na Vidov dan nad Beograd, da pokaže- j mo bankirjem in nasilnikom, koliko nas je in kakšni smo!« In na tisoče kmečkih grl je ponavljalo: »Na Vidov dan — na Vidov dan — nad Beograd!« Prečanska kmečko-demokratska zveza pa se pripravlja na veliko kmečko zborovanje v Sisku, kamor naj bi prišlo 100 tisoč ali pa še več kmetov kakor se je to zgodilo v Alba Juliji. , Prečanski kmetje se še ne pripravljajo za po- j hod nad Beograd, ker je Sisak od Beograda predaleč. Pripravljajo pa se za pohod nad Beograd srbijanski kmetje. In to ravno na Vidov dan, ki je usodepoln v srbski zgodovini. Na ta dan hočejo srbijanski kmetje pokazati, kdo so, kakšni so in koliko jih je! To hočejo pokazati v prestolici države, pred samo vlado! 1>& stvar za vlado ni posebno ugodna. Dokler se vodi borba samo v parlamentu in na strankarskih shodih že še gre. Tudi boja prečanov vlada ne jemlje za tako resno, ker beograjskim vladam nikdar ne manjka izgovorov o »protidržavnosti« naših krajev in o ali pa zakuhal v golaš in ajmoht. Na polja naših pristašev sije božje solnce ravno tako kakor na klerikalna in naša zemlja rodi tako takor vsaka druga, če jo pridno obdelujemo. Še en strah: To je strah pred kanclijsko gospodo! Kanclijska gospoda je bila včasih »cesarska«, »presvitli cesar« pa so imeli nekdaj neomejeno moč. Takrat se je bilo res skoraj treba bati kanclijske gospode. Danes pa »presvitlega cesarja« ni več, danes je določeno, da vlada narod po svojih izvoljenih zastopnikih in kanclijska gospoda nima prav nobene druge naloge in pravice, ali bolje rečeno: dolžnosti, da izvršuje one zakone, ki jih sklene parlament. Zato je strah pred kanclijsko gospodo ravno tako prazen kakor tisti pred zamaševanjem in pred hudičem. To, kar smo tukaj povedali, naj si slovenski kmetje vendar že enkrat zapomnijo in videli bodo, kako silno se bo dvignil njihov pogum in njihova samozavest! Kaj hoče kmetu duhovnik, če ga politično ne vboga? Prav nič mu ne more! Ne na tem, pa tudi na onem svetu ne, če kmet pošteno živi! Kaj hoče ali more kmetu sodnik, okrajni glavar itd., če se mu kmet politično ne pokori? Prav nič in dvakrat nič! Kdor se ravna po postavah, za tega je gosposka nič! Zato pravimo slovenskim kmetom: Ne'bojte se! Nikogar se ne bojte, ker se nimate nikogar za bati! Moško in pogumno pristopajte k naši Slovenski kmečki stranki, brez najmanjšega strahu. Poglejte tisoče naših pristašev v vseh krajih, ki popolnoma mirno in nemoteno žive! Pokažite liberalni in klerikalni pokvarjeni gospodi odločno svoje roge in povejte enim in drugim na ves glas v brk: Mi se ne damo več! Ne enim, ne drugim, ker hočemo gospodovati mi sami! Na take besede vam bodo seveda začeli groziti in vas plašiti in strašiti. Takrat se pa ravno ne smete ustrašiti in se ne smete udati, pač pa morate ravno takrat zarohneti prav po divjaško in videli boste, kako bodo postali ponižni in krotki vsi tisti pred vami, ki bi vas radi v strahu držali in so vas tudi držali zaradi vašega strahu! »avstrijanščini«. Tudi zborovanje v Sisku vlade ne bo preveč motilo — ona bo mirno nadaljevala svojo škilasto politiko. Toda danes se punta srbijanski kmet! Kadar pa se puntajo Srbijanci, se punt navadno ne konča z govori in z resolucijami. Srbijanski kmet pa se punta iz obupa! Do punta ga ne vodi politika, niti strankarstvo, ampak gospodarska beda. Srbijanskega kmeta so ubili dolgovi in beograjski oderuhi, ki jih varuje sama vlada. Na tisoče kmetov je upropašče-nih, da so se mogle zidati - razkošne palače v Beogradu in v drugih srbijanskih mestih. Za sto izposojenih dinarjev morajo reveži plačevati po 1 dinar obresti na dan, to je po 365 procentov na leto! To je danes navadna obrestna mera. Cele vasi so protokolirane kot »trgovci«, ker kmet v Srbiji ne sme podpisovati menic, toda kot »trgovce« se jih lahko goni v konkurze. Vse jim prodajo na dražbah in prej premožni kmetje so danes — brez-domovinci . . . Država pa se za vse to ne briga. To utegne pa postati usodepolno. Kmečka upornost v Srbiji se vedno bolj šisi. Tudi dosedanji pristaši vladnih strank se upirajo, a vladinovski poslanci se ne smejo nikjer več pokazati med kmeti! Najbolj pa se je uporništvo razpaslo ravno po beograjski okolici. Za enkrat srbijanski kmteje samo protestirajo. Toda če kmet izgubi svojo kočo in svojo zemljo, takrat postane zmožen vsega in je pripravljen na vse! Takrat postane puntar, ki se hoče maščevati, ker ni našel pravice v svoji državi! Uničen kmet hoče, da on sam deli pravico in gorje tistemu, komu bo maščevalnost rezala pravico! (Po »Jutarnjem listu«). iZ STRANKE Kamnik. Občni zbor okrajne organizacije SKS se vrši v nedeljo, dne 3. junija ob 10. uri dop. pri tov. Cerarju. Prosim polno-številne udeležbe. Fr. Kristan, predsednik. Kranj. Seja okraj, odbora se vrši v ponedeljek, dne 4. junija pri Peterčku. Ribnica. Odbor kraj. org. SKS v Ribnici sklicuje za v nedeljo po Binkoštih, to je 3. junija 1928 svoj občni zbor (program po strankinem statutu) v dvorani pri Cenetu v Ribnici ob pol 2. uri popoldne. Udeleži se ga delegat iz Ljubljane. Leskovec. Seja okrajnega odbora se vrši na praznik dne 7. junija 1928 ob 8. uri dopoldne pri tov. Arhu v Leskovcu. Radi važnosti dnevnega reda prosim vse odbornike, da se je gotovo udeleže. Anton Grebene, predsednik. Škofjavas. V nedeljo dne 15. januarja je imela podpisana krajevna organizacija svoj letni občni zbor, na katerem sta poročala dosedanji predsednik krajevne organizacije tovariš Kožuh Josip in tajnik tov. Franjo Špes. Občnega zbora se je udeležilo precejšnje število naših pristašev, kakor tudi nekateri pristaši SLS, kateri so poskušali motiti občni zbor, češ, da ni nastopila krajevna organizacija pri občinskih volitvah v decembru samostojno. Pri občinskih volitvah v decembru je namreč nastopila krajevna organizacija pod imenom Gospodarska stranka in to vsled tega, ker v nekem okolišu občine so gotovi naši pristaši šli na listo sociajalistične stranke. Na obeh listah si je priborila naša stranka izmed 25 devet odbornikov (socijalisti 8 iri SLS 8 odbornikov). Za župana je bil ponovno izvoljen z 18 glasovi tov. Kožuh Josip. Po obširni debati se je na občnem zboru sklenilo, da se v bodoče nastopi pri vseh volitvah pod imenom Slovenska kmetska stranka in se ne bo oziralo na osebe, katere so v načelstvu stranke, a pri občinskih volitvah so kandidati drugih strank. Ako se v bodoče takšne osebe ne bodo držale strankarske discipline, se ne bodo smatrale več za člane krajevne organizacije Slovenske kmetske stranke in se bodo kot takšne opisale pri načelstvu stranke in če to ne bo pomagalo, se bode krajevna organizacija zdržala enkratnih prihodnjih volitev, tako, da se bo lahko videlo, koliko pristašev imajo za seboj osebe, katere si lastijo uspehov trudapolnega dela krajevne organizacije. Končno so se vršile volitve vodstva krajevne organizacije, pri katerih so bili izvoljeni sledeči tovariši ^Za predsednika tov. Kožuh Josip, posestnik in župan, Škofjavas p. Celje. Za tajnika tov. Franjo Špes, gostilničar, Okl. Vojnik p. Vojnik. Odbornikom: Anton Randl, gostilničar in posestnik, Arclin p. Vojnik; Je-senek Franc, posestnik, Bovše p. Vojnik; Špes Matevž, posestnik, Sv. Miklavž p. Vojnik; Hajn-šek Anton, posestnik, Šmarjeta p. Celje; Kotnik Franc, posestnik, Šmarjeta p. Celje; Ža-ger Valentin, posestnik, Škofjavas p. Celje; Veber Josip, posestnik, Trnovlje p. Celje. — Pri slučajnostih so izrekli tovariši željo, da bi se v letu 1928 poletne mesece enkrat vršil v Vojniku večji shod, na katerega bi se naj pritegnilo tovariše iz Nove cerkve, Fran-kolovega in Dramelj in bi se za ta shod naprosilo tov, poslanca Puclja in če mogoče g. Radiča. Beograd!^ v Srbiji. — Tudi v Srbiji poje boben. — Kmetje kličejo: Nad Beograd! Odlikovanja Albina Komaea. Na binkoštni ponedeljek dne 28. maja sta proslavili krajevni organizaciji SKS Št. Vid in Zgornja Šiška pri Žibertu na Trati v prisrčnem in iskrenem razpoloženju odlikovanje predsednika okrožnega odbora SKS v Ljub- ljani tov. Albina Komana iz Vižmarjev. Proslave se je udeležilo strankino predsedstvo s tov. poslancem Ivanom Pucljem in Ivanom Pipanom na čelu. Prišel je tudi sivolasi šolski upravitelj v p. g. Žirovnik, ki je s svojim 20-letnim službovanjem vzgojil ono generacijo kmetskih mož, ki je pokrenila kmetsko gibanje v Sloveniji in v odločilni meri bilo zastopano pri ustanovitvi Slovenske kmetske stranke v 1. 1919. Ravno možje iz Žirovnikovega gnezda so se postavili na krmilo Slovenski kmetski stranki in med temi je bil eden prvih odlikovanec tov. Albin Koman. Kaj Albin Koman, pp domače »Krove«, za živinorejce ljubljanske okolice, kranjskega in kamniškega okraja ter drugod pomeni, to vedo najbolje povedati tisti, ki so v nesreči in nezgodi njegove pomoči potrebovali. V vsakem težkem slučaju, ko zadene kmeta nesreča pri živini in ko je treba hitre pomoči, je prva odločitev in v rešitev zaupan sklep: Po »Krovca« grem in sosedov edini nasvet: Pokliči »Krovca«. Več kot polovica svojega življenja in dela žrtvuje naš Albin javnemu delu, predvsem delu za siromašnega in v stiski se nahajajočega kmeta. Mnogo je koristil svojim sosedom in dragim s svojim izkušenim svetom. Kot razumen človek in mož poštenjak uživa vsepovsod največje zaupanje, kar mu daje ogromnega dela, katero opravlja samo za ta ljubi »Bog lonaj«. Ta ga kliče k oporoki, drugi mu naprti varuštvo otrok, tretji ga prosi, naj stori zanj te in one korake itd. Albin pa ustreza vsem, če je le v njegovi moči. D OPISI Žabnica. Poročil se je naš tov. Pavel Logonder z gdč. Antonijo Rozmanovo iz Žab-nice v nedeljo dne 20. maja. Tov. Logonder je član Društva kmetskih fantov in deklet ter načelnik gasilnega društva. Novoporočenca sta iz uglednih kmetskih hiš in uživata velik ugled po vsej okolici. Mlademu paru čestitamo in želimo obilo sreče. — Odbor DKFD. Št. Jernej na Dol. Ogorčeni nad Laži-ljubovim dopisom od 17. maja 1928, vam moramo poročati, da je to gorostasna laž, ker je bila že pred izvolitvijo župana Videta poslana prošnja za koruzo ter je bila že tisti dan, ko so bile volitve, že tudi obveščena občina, da jo dobi. Da bi se moral naš župan kaj opravičevati, ni treba, ker vemo, da je nam boljše gospodaril kot bodo sedaj prečastiti gospod iz farovža, ker oni ne bodo trpeli, če se bode doklada in drugi davki zvišali. Kleri-kalizem je navajen samo nas k poštenemu Neprecenljive njegove zasluge, radi katerih je postal pravi dobrotnik vseh kmetov širom naše ožje domovine, je pa njegovo preizkušeno živinozdravstvo. Kaj se pravi imeti bolezen pri živini, vre le tisti, ki jo ima. Koliko živine je ozdravil. Koliko težkih porodov srečno rešil, nad katerimi so že zdravniki obupali. Koliko časa s tem zamudil — na pol zastonj. Na stotisoče narodovega premoženja je s svojim požrtvovalnim delom rešil kmetskemu ljudstvu. Pa ne samo to! Albin Koman je kaj kmalu spoznal, da je kmetu potrebna v prvi vrsti neodvisna politična stranka. In zato se je posvetil najvzvišenejšemu in najvažnejšemu delu v človeškem javnem življenju, posvetil se je političnemu delovanju kmetskega stanu. Prvi je sprožil misel, da se osnuje slovenska kmetska stranka in našel je kmalu mnogo tovarišev kmetov, s katerimi je ustanovil 1. junija 1919 Samostojno kmetsko stranko. Kmalu bomo stopili v deseto leto strankinega življenja in ves čas je neumorno na delu za to, da pridobi kmetu potom politične stranke tisto moč in vpliv, ki mu po njegovi važnosti in številu pripada. Skozi vsa leta je član strankinega načelstva in v predsedstvu ljubljanskega okrožnega odbora. Globoka -vera in prepričanje ga navdaja, da je osvobojenje kmetskega ljudstva, njega napredek in boljša bodočnost mogoča samo tedaj, kadar bo vse slovensko kmetsko ljudstvo organizirano v Slovenski kmetski stranki. Za vse navedeno delovanje v korist svojemu bližnjemu in vsemu kmetskemu ljudstvu je bil tov. Al. Koman že 1. 1926 odlikovan z redom Sv. Save V. stopnje za državljanske zasluge od Nj. Vel. kralja na predlog tov. poslanca Puclja, ki je bil tedaj kmetijski minister. Na binkoštni pondeljek je predsedstvo stranke z bližnjima krajevnima organizacijama počastilo na prijateljskem sestanku Ko-mamovo odlikovanje, ki znači odlikovanje kmetskega dela v obče. Tov. poslanec Pucelj je obširno govoril posebno o političnem udej-stvovanju tov. Komana in o njegovih zaslugah za našo stranko in kmetski pokret. V imenu predsedstva stranke je častital odlikovancu strankin predsednik tov. Ivan Pipan, v imenu kraj. org. SKS Šiška tov. Jos. Černe in v imenu Kmetijske družbe predsednik tov. Ivo Sancin. Gospodična Manica Komanova, sestra odlikovanca, je v krasnih besedah proslavljala kmetski stan in poveličevala delo za njega. Na koncu je spregovoril še sivolasi g. Žirov7 nik, katerega so navzoči burno pozdravili. življenju naganjati in to samo zato, da lahko potem sam po svoje goljufa ter po Lažiljubu kriči in laže. Toda zopet bode prišel dan, ko bode treba odločevati s kroglico, takrat bomo pa zopet poklicali na pomoč g. Roliha, da mu bodo naredili greznico, v kateri bo politično spal večni sen. Selce. Bralno društvo »Ratitovec« praznuje v nedeljo, dne 24. junija 501etnico svojega obstoja. V proslavo tega julbileja priredi Bralno društvo v soboto na predvečer umetno razsvetljavo in bakljado, v nedeljo popoldne se pa vrši Obhod z godbo in naito velika ljudska veselica na vrtu g. Šlibarja. Ker je društvo »Ratitovec« eno najstarejših društev na Gorenjskem, se vabijo vsi, da v čimvečjem številu posetijo njegovo jubilejno prireditev. Podzemelj. V celi ljubljanski oblasti ni občine, kjer bi gospodaril gerent, le pri nas se gerenta iznebiti ne moremo. Občinske volitve so se zdavnaj vršile, tudi župan je bil izvoljen že 30. aprila, a vseeno pri nas opravlja županske posle gerent. Zakaj? Zato ker klerikalni manjšini ni prav, da bi bil v občini župan iz vrst SKS, pa zato vlaga neutemeljene pritožbe proti pravilno izvoljenemu županu, da podaljša življenje gerentstvu. Prva pritožba Martina Lašiča je bila od sreskega poglavarstva kot neutemeljena zavrnjena, ne vemo še, če so se pritožili proti odloku sreskega poglavarja, a eno vemo, da je zadnji čas, da gerent odda županske posle novemu županu. Pritožnik Martin Lašič bo pa imel priliko pred sodiščem dokazati, kdo je bil podkupljen pri volitvi župana. Gorenje Polje pri Straži. Vsled vednega deževja kaže nam slaba letina. Sadja ne bo, žita ne morejo se razvijati, kakor bi bilo treba in nižje ležeče vinograde je uničil spo-ihladni mraz. Pa tudi toča je letos parkrat že padala. Bila ni sicer debela, a dobička le ni prinesla. — Na binkoštno soboto, dne 26. maja t. 1. se je gospa Frančiška Marolt, rojena Erbežnik, po dvamesečnem obisku pri svojih bratih in sestrah ter priletni materi vrnila k svojim v Ameriko. Pred 20 leti je šla kot priprosto neizkušeno mlado dekle v Ameriko; sedaj pa je razumna, verna, blaga in častivredna žena. Želimo veselo snidenje z dragimi njenimi v Clevelandu. Dal Bog! Predgrad pri Črnomlju. Kakor povsod, tako imamo tudi pri nas svoje križe in težave. Za pomoč gladujočim je dobila občina nekaj koruze in jo je razdelila nekaterim proti plačilu, nekaterim pa brezplačno. Z razdelitvijo pa niso vsi občani zadovoljni, ker so nekatere res potrebne ljudi bolj slabo preskrbeli. Tudi s cestami imamo neprilike, pa nič ne vemo, kdaj bodo popravljene. Z dežele. Pred nekaj dnevi smo brali, da je govoril minister za socijalno politiko o izseljencih in rekel, da je izseljevanje nepotrebno zlo. To je res, ako bi bile razmere pri nas doma urejene. Dokler pa gre tako kakor gre, si ne moremo drugače pomagati, kakor da hodimo s trebuhom za kruhom v daljnji svet. Minister je dalje rekel, da moramo skrbeti, da se nam naši rojaki v tujini ne izgube. To je vse res in lepo. Toda za to bi morali skrbeti pred vsem naši zastopniki zunaj in pa domači ljudje. Ni ravno prijetno za človeka, ki pride iz Amerike, ko vidi, kako vsi komaj čakajo, kako bi njegove težko prislužene dolarje čim prej pogoltnili, kar se zelo pogosto dogaja. Ali je čudno, če potem tak človek znova zbeži nazaj v deželo svobode? ggf JIH._ ^mednarodni vzorčnivelesejem Ljubljana, 2.-11. junija 1928 600 razstavljalcev. — Vsakovrstno blago. — Ugoden nakup. — Specijalne razstave: automobilska, pohištvena, francoska, kmetijsko - strojna, umetniška, higijenska. Popust na železnicah in parobrodih 50%. Legitimacije se dobe v večjih denarnih zavodih, potniških uradih in po pošti tudi od velesejemskega urada. Ljutomer. Tombola, ki jo je priredilo dne 17. t. m. Sokolsko društvo, je uspela prav dobro. Prvo tombolo (2000 dinarjev) je dobil g. Komomik, adni. po-ruenik v Ljutomeru, drugo {šivalni stroj) Kardinar Josipina, delavka iz Logarovec, tretjo (moško kolo) Kosi Anton, železarski sin iz Logarovec, četrto (vrečo moke) Ana Magdič, kolarjeva žena iz Radomeria in peto (voz drv) Marija Svatin-a, posestniica iz Veržeja. Sokolsko društvo se zahvaljuje vsem cenj. darovalcem dobitkov in vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli do lepega gmotnega uspeha. TEDENSKI KOLEDAR. 3. junija, nedelja: Sv. Trojica. 4. junija, pondeljek: Kvirin. 5. junija, torek: Bonifacij. 6. junija, sreda: Norbert. 7. junija, četrtek: Sv. Reš. Telo. 8. junija, petek: Medard. 9. junija, sobota: Prim. in Fort. SEJMI. 4. junija: Tržič pri Sv. Trojici, Vrhnika, Št. Jernej, Livod, SI. Bistrica. 5. junija: Vače, Koprivnik, Trava. 6. junija: Vinica, Lemberk, Gor. Ponikva. 7. junija: Loški potok, Kapele. 8. junija: Rakitna. 9. junija: Kamnik, Tirna, Žužemberk, Sv. Primož, Breg >•» » «>■< Ni potrebno, da za tako čiščenje izdajete mnogo denarja. „RAD10N" bo to storil brez velike muke. Raztopi „RADION" v mrzli vodi, namoči v tej raztopini krpo in z njo v ravnih potezah briši po razgrnjeni preprogi. -■ - Nadaljuj potem to pranje, toda s čisto mrzlo vodo, izkrtači in izpraši preprogo, pa se bo izgled in barva pokazala, kot da je preproga nova. Buče pri Kozjem. Dne 9. februarja so vozili trije vozniki les iz Lesične vasi čez Buče na postajo Mestinje. Okrajna cesta je speljana močno navzdol. Na cesti se je naredila zaradi nagle izpremembe vremena poledica, kar pa omenjeni vozniki niso opazili, tako da so vsi trije vozovi z veliko naglico zdrdrali navzdol in se končno zaleteli ob neko pocestno kapelico, ki so jo skoraj podrli. Vozniki in konji so ostali na srečo nepoškodovani. Pri tej priliki prosimo okrajni cestni odbor, naj bi poskrbel, da bi bila cesta ob takem vremenu posipana, da se ne zgodi kaka težja nesreča. Sv. Lenart nad Laškim. Politični stolec v naši občini ne stoji prav nič dobro za naše klerikalce. Izmed domačinov jih ni mnogo, kateri bi si veliko prizadevali, da se to popravi; posebno kar se občinskih zadev tiče. Vsi vidijo, da je vodstvo občine v pravih — četudi neklerikalnih rokah. Zato hoče g. župnik s pomočjo tistih, ki se priselijo in ki razmer v občini ne poznajo, dvigniti klerikalni politični voz iz blata. Vsakemu obljubi, da bo župan, če bo seveda pravi čistokrvni klerikalec. Tako je prišlo že v običaj, da je vsak, ki se priseli, takoj kandidat za župana. Ko pridejo pa volitve, pa pravi ljudstvo s kroglico v roki: »Ne!« Pa so fuč. Frankoviču se je tako zgodilo, pa se bo še vsakemu, kdor se zanese na politični barometer g. župnika. Jareninske novice. Konečno so se tudi naši občinski možje toliko izpametovali, da so dali občinski lov na dražbo in bo dobila občinska blagajna v šestih letih lepo vsoto denarja. Dosedanji najemniki pa so lovili skoro brezplačno. — Hud mraz s slano smo imeli v dneh 9., 12. in 13. maja. Skoro polovico nam je pozeblo po vinogradih in sado-nosnikih. Ne vem, če se je kdo obrnil na davčno oblast zaradi odpisa davka. Lansko leto nam je slana uničila nad polovico, pa smo le dosegli neko malenkost na odpisu davkov, četudi je imel vsak škode na tisočake. — Dne 20. maja smo spremili k zadnjemu počitku Petra Žugmana, prevžitkarja v Jarenin-skem dolu. Prehladil se je in v par dneh je bilo po njem. Naj v miru počiva! Iz mariborske okolice. »Kmetski list« je že poročal o samomoru nekega posestnika na Šarmci pri Sv. Ani. Ta se je zgrudil zastrupljen, med dražbo njegovih premičnin, in so potem izvršilni organi vsled nastopivše smrti lastnika dražbenih predmetov ustavili dražbo. V »Slov. Gospodarju« z dne 16. maja pa čitamo dražbeni oklic, ki razglaša, da se bode dne 16. junija prodajalo posestvo njegovih dedičev. Tako bo sedaj prišla njegova družina še ob streho. Tako skrbi vsemogočna SLS za kmetski stan, ki je nastopila proti predlogu kmetske stranke, da se ne sme prodati kmetski družini v nobenem slučaju vse posestvo, ampak, da se ji mora pustiti vsaj hišo in najmanj 5 oralov orane zemlje. Kmalu bodo po zaslugi SLS propadle vse kmetije in prišle v roke gospodi, ki že ima mnogo, posebno vinogradniških posestev v Slov. goricah v svojih rokah. Ptujska gora. Ceste pri nas so v jako slabem stanju. Mimo bivšega g. župana je tako blato, da par konj prazen voz ne izvlečejo, drugje je pa še mnogo slabše. Pa saj ni čuda, da so takšne ceste, ker vozijo mesto gramoza na cesto blato iz cestnih jarkov. Na mnogih krajih pa sploh ni cestnih jarkov za odpelja-vanje vode. Skoraj na cesto stavijo drvarnice, preše itd., a občina tega ni videla! Ako bi se tamkaj mimo napravil jarek, tako bi bil tik novo postavljene preše itd. Stari proračun od prejšnjega odbora je bil vrnjen kljub temu, da ga je delal neki gospod na okrajnem za-stopu, pozabil je namreč na ceste, ker menda ne zna, da so ceste v občini prve. Prosimo novega g. župana in nov odbor, da ceste, katere rabi vsak človek, tudi pravilno popravljajo, pa ne samo tam, kjer se škof vozi. — Cestni nasadi sadnega drevja povzdigujejo vrednost zemlje in lepoto krajev. Zato bi bila naloga vseh cestnih odborov, da jih kolikor mogoče zasadijo. Toda pravilno, da bodo imeli kakšen uspeh v napredku sadjarstva, vendar moramo gledati na sledeče pogoje: 1. Saditi podnebnim in talnim razmeram prikladne vrste. 2. Zbirati v to svrho zdrava, močna, visokodebelna, bujno rastoča sadna drevesa, katerih sad se drži trdno na drevesih itd. Naš okrajni zastop pa menda tega ne zna! In tudi tista ptujska drevesnica ne! Sadi se namreč drevje, katero bi se sploh ne smelo saditi, posebno pa ob cestah ne; ali je to napredek sadjarstva, da se sade drevesa nizkodebelna in slabe rasti, tako da že tri leta rastejo in so vedno enaka, samo toliko, da životarijo. To drevje tudi kmetom prodajajo, a ne pomislijo, da s tem lahko škodujejo kupcu. N. pr. drevo kupi, ga vsadi in neguje, toda ne raste, ne rodi, torej nima zaželjenega uspeha. Ako bi pa sadil pravilno vzgojeno in močno drevo, tedaj mu lepo raste in za 2—3 let že rodi in to je veselje za napredek sadjarstva. Mi sadjarji raje kupimo pri takem drevesničarju, pri katerem dobimo zdrava in močna drevesa ter tudi pravilno in zahtevano sorto. Tedaj bomo imeli veselje za napredek sadjarstva, kajti naši uspehi bodo sigurni in dobičkanosni. Beltinci. Kmetska demokracija je sklicala za nedeljo 13. maja v Beltincih in Dubrovniku dva javna shoda, ki sta kljub klerikalni protiagitaciji dobro uspela, posebno v Dubrovniku. Prekmursko kmetsko ljudstvo je sito večnih klerikalnih obljub in sleparij z vero v politiki in gospodarstvu, sito je pa tudi večno novih in spreminjajočih politično-'strankarskih tvorb. Zato se povsod opaža velika težnja, da se ustanovi taka stranka, ki ima svoj nespremenljiv temelj v zemlji in kmetu, ki to zemljo obdeluje. Iz teh dveh fundamentalnih činiteljev mora biti vzet program politične stranke in na tej podlagi se mora gibati vse gospodarsko in politično udejstvovanje. Taka stranka je v Sloveniji Slovenska kmetska stranka in samo tedaj, kadar bo vse prekmursko kmetsko ljudstvo v njej organizirano, more pričakovati resnično gospodarski napredek, politično veljavo in socijalno enakopravnost. Kajti v tem slučaju bodo kmetje sami o svoji usodi odločevali. Seveda je treba za tako resnično kmetsko demokracijo živahnega in vztrajnega dela kmetov samih in vseh tistih, ki ta kmetski program pripoznajo kot edino pravilen za narod in državo. Tudi v Prekmurju stopa kmet na plan. Listnica uredništva. Radi pomanjkanja prostora ostaneta dopisa Ljutomer in Mala Nedelja za prihodnjo številko. + Fran Barle. V sredo, dne 3. maja je .je umrl starosta Jugoslovanske gasilske zveze g. Fran Barle, ravnatelj mestnega vojaškega urada v Ljubljani. Pokojni je bil doma iz Cer-ikelj na Gorenjskem, sin ugledne kmetske rodbine. Bil je obče spoštovan in od slovenskega gasilstva kot oče ljubljen. Saj je pa tudi pred vsem njegova zasluga, da je naše gasilstvo tako lepo organizirano. Prerana smrt ga je ugrabila v 64. letu starosti. Slovensko gasilstvo mu bo ohranilo trajen spomin. V dr. Koroščevem paradižu. Dne 22. maja popoldne so na potu izmed Bitolja in Resna v Macedoniji napadli Kačaki neki potniški avto. Štirje kačaki so bili oblečeni v žandar-sko obleko, a trije v arnavtsko. V avtu so bili štirje potniki. Kačaki so pričeli streljati in šofer je takoj ustavil. Dva potnika sta srečno pobegnila, a dva so kačaki odvedli s seboj v planine. Žandarmerija jih zaman zasleduje. Tako izgleda Macedonija, v kateri se cedi med in mleko, in v kateri so sami drevoredi in muzika, kakor izjavlja dr. Korošec, radikal-eki zaveznik. Gibanje med našimi zidarji. Vsled net-tunske konvencije bodo polentarji lahko hodili zidat v Jugoslavijo. Pričakuje se jih že letos veliko število. To so izvedeli naši zidarji in so postali silno razdraženi. Lahi doma stradajo in zato bodo pri nas delali -bolj po ceni in naši zidarji bodo ob kruh. Kam naj gredo naši? To naj pove SLS. Sanatorij za tuberkulozne otroke. Na Rakitno sprejme v zdravljenje Društvo za narodno zdravje v Ljubljani še nekaj dece, bolehajoče za žlezno tuberkulozo (bezgavkami). Reflektantje naj se oglase pri podpredsedniku dr. Ž. Lapajnetu v Ljubljani, Prule, Sredina 10. Duhovščina in »Slovenec«. Krivice, katere delajo Italijani Slovencem in zlasti slovenski duhovščini, so strahovite. Prošnje duhovščine za državljanstvo se odbijajo in zato so letos morali zapustiti Italijo nastopni duhovniki: Jakob Soklič. župnik v Klancu, Ciril Poderžaj. župni upravitelj na Bazovici, Josip škoda, ekspozit na Pregarjah pri Hrušici. Josip Knavs, upokojeni duhovnik na Pregarjah, Ivan Gabrijelčič. župnik v Berseču in Dominik Janež, župnik v Studenem na Krasu. — »Slovenec« pa vedno trobi, da mora vzdržati SLS nasproti Italiji brezpogojno miroljubnost. To daje Italijanom pogum za nove krivice. Jugoslovenski Sokolski Savez priredi na Vidovdan, dne 28. junija 1928 v Skoplju ma-nifestacijski zlet vsega sokol s Iva naše države. nK£SW»HOCeTE