^ the Act of October 6th, 1917, on thefile at ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^ ^Burlewm' Powmwter General. ] uwihi uj 1 I llj^V I I n^ff B I I I I liwAa ^^ ^^^ ^^ ^^ ™ *n 11 M»• ■■■ nllll llfistttStOMv AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGCAGfc ONLY "Attttrtattt NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI —--1 ■ ■ I . ■ ■■ .................I.^i.. ^ I ' i' 1 " ' "'" ' " Policija in sodnija v ostrem sporu. V teh dnevih, ko policijski načelnik Clevelancfa z are tacijami na debelo skrbi za to, da zgine Sodoma in Gomora iz našega mesta ter se poboljSamo vsi stari in mladi grešniki, je veselo znamenje, če $e razne oblasti stepejo med seboj. Tako ima vsaj občinstvo nekoliko oddihljaja in zabave. Sedaj je nastal pre pir med policijskim načelnikom in tajnikom mestnih sod nij. Policijski načelnik Smith pravi, da ne more aretirati dovolj gamblerjev^bootleger-jev. munšajnerjev, potepuhov * in aruge golazni, ki za strup-l* ljuje Cleveland, ker mu tajnik mestnih sodnij ne izdaja dovolj hitro zapornih povelj. Policija ne more aretirati . brez sodnjega dovoljenja, in tajnik sodnij, Peter j. Henry pa ne more dovolj hitro pisati vseh zapornih povelj, za katere prosi Smith. Smith se je izjavil, da je pretepeni torek prosil za 80 zapornih povelj, toda v pondeljek ta teden še nrdobil teh povelja roke; m medtem pa aretirati ne more. Pa še nelcaj druzega je zraven. Policijski načelnik pravi da imena onih oseb, katere hoče on aretirati, so predlo-lajpjniku sodnij, da se iz-oP zaporna povelja. Medtem pa, ko je treba čakati 7 jw- dni na zaporno povelje, dobi- * jo dotične osebe "veter7', da pospravijo žganje, jakata, karte in dr. prepovedane stvari, in ko konečno pride policija z zapornim poveljem je v hiši dotičnega grešnika -vse tako lepo pospravljeno kot v nebesih. Policija mora oditi z dolgim nosom, Radite-ga očita Smith tajniku sod- Kralj v nevarnosti, Amerikanci streljajo 1 London, 30. nov. Amerikan • ski "strelci", so se pojavili na : Irskem in nadlegujejo angle-l ške oblasti, glasom poročil, - ki so dospela sem. Policija je i prepričana, da so irske revo-[ lucijonarne organizacije na-, jele številno ameriških ropar-> jev in "gunmen ov", ki so zaprisegli, da ne odnehajo, dok ler ni Irska svobodna. London, 30. nov. Policija je odredila obsežne priprave, da I se obvaruje življenje angleškega kralia, kateremu strežejo iftki "SinnfejnovcP' po življenju. DoČim so irski revolucionarji prej omejili svoj delokrog na Irsko, so se preselili sedaj na Angleško, kjer nadlegujejo državne in civilne*' oblasti. Več kot 400 policistov je odbranih^ da straži palačo, kjer stanuje angleški kralj. Poleg teh policistov je tajna policija postavila v kraljevo palačo več sto strežnikov, vrtnarjev in drugih poslov, ki niso druzega kot detektivi. Vsaka oseba, ki se približa kraljevi palači, se mora podvreči Btrogi preteka^ vi. v Ministerstvo je, naprosilo časopisje naj nikar ne tiska, kje se mudijo posamezni ministri, ker bi s tem dajali priliko irskim revolucionarjem, da toliko laglje "poiŠČI-jo" dotične ministre ter postrele. Policija v Londonu je vsa zaposljena, da straži javne uradnike. Vsak član parlamenta je dobil telesno stražo. Nobene ženske ne pustijo v pajlament. Angleži so -aretirali na Irskem v snem 1 dnevu nad 1000 Ircev. PoŽi- ■ gi, umori in ropi so na dnevnem redu. o—.— nij, da ima on svoje prste vmes, toda tajnik je nanrulil policijskega načelnika, da se obnaša kot majhen fantek, ki joka, ker mu mama ne pusti, da bi mrcvaril domačega mač ka. Kako daleč gre danes policija z aretacijami, kaže dejstvo, da je napadla Moose -Gub, ki je bil od svojeaa obstanka nedotakljiv, in kjer je bivši župan Davis se najraje zadrževal. — Vi imate uro v žepu, toda dostikrat niste vedeli, ali gre prav ali ne. Odslej naprej bo-dete imeli "kažipota", ki vam bo vsak dan povedal koliko je natančno ura, in po tem "ka- r šipotu'' lahko naravnate svojo uro. Rev. F. Odenbach, eden prvih astronomov Amerike, Ri je prdfesor astronomije v kolegiju šv. Ignacija na 1911 W. 30th St. bo povzročil, da se bo oddal vsak večer ogromen električni signal s poslopja kolegija. Ta signal še bo prikazal natančno ob 7.55 zvečer, pet minut pred 8. uro. Videl se bo po celem mestu iir po vsej okoli 25 milj daleč, štiri minute bo signal kazal naravnost kvišku v zrak, eno minuto pred osmo pa se bo začel vrteti, in točno ob 8. uri zgine. To bo čas, da naravnate svoje ure, ki bodo potem točne. 1. dec. se da pm signal. V poletju se signal prikaže od 8.55. zvečer. — Paul Gunka, 1254 E. 55th St. je slep in brez prstov na roki. V torek je prosil za državljanske papirje. Preživi v se z izdelovanjem me^lj. — V torek je dospel v Cleveland Eamon de Valera, "pred sednik irske republike". Po- 1 svetoval se je z raznimi Irci * glede položaja na Irskem. I , ' : ■ v- '{ * M » — Izvanredno zanimiv pevski koncert priredi v nedeljo društvo Edinost v Grdinovi dvorani s sodelovanjem šest pevskih društev, kar pač jamči, da bo program nenavadno dobor izbran ter da bo občinstvo imelo priliko slišati krasne pevske točke, kot jih že dolgo nismo imeli. Sledeča društva sodelujejo pri koncer tu: Dr. Lira, moški in ženski zbor, dr. Zvon, moški zbor, dr. Soča, moški in mešan zbor, dr. Jadran, moški zbor, dr. Prosvjeta, moški zbor. dr. Zarja,, moški zbor. Na progra mu ie osemnajst točk v dveh delih, in sledeče pesmice bodo proizvajane: "Oblačku*', Bratje v kolo", "Mi vstajamo", "Soči", "Noč na mo-ru", "Jaz pa vrtec bom kopala", "Na trgu", "Naša zastava", "Lunica", "Domovina", "Zvečer'"Molitev Hrvata", "Slovan na dan", in še nekaj drugih. Vstopnina k koncertu je samo 75 centov, in ker bodo sodelovale najboljše pevske moči iz Clevelanda, : Collinwooda in Newburga uredništvo prijazno opominja rojake, da napolnijo dvorano 1 in nagradijo pevce za njih < trud. Začetek je. ob 7.30 zve- 1 čer. Ne pozabit3 torej v nedeljo na pevski zbor dr. Edinost \ v Grdinovi dvorani. — Na velikih plakatih, ka-j tere je razobesilo pevsko dr. Edinost po naselbini za svoj koncert, ki ga priredi v nede- ] ljo, 5. decembra, je pri točki '3 13 izpuščeno ime društva, ki 1 proizvaja dotično točko. Pe- 1 sem "Domovini" poje dr. 1 Zarja, kar naj občinstvo vzame naznanje. i t- Tekom prihodnjih dveh mesecev se bo znižala cena 1 mleku, kakor naznanjajo ] % Moralisti pripravljajo ostro pokoro Washington, 30. nov. Moralisti,-reformisti in hinavci pripravljajo za ameriški narod vroče obkladke in puri-tanske pozabljene šege in običaje. Vse čimdalje bolj zgleda, da bo ves ameriški narod pod magičnim pritiskom nekaj višjih sil, ki bodo žvižgale, narod pa bo moral natančno plesati. Z vso resnostjo se sedaj pripravljajo razni kongresmani, da čimprej speljejo postavo, ki bo prepovedovala železnicam vo žiti ob nedeljah, nadalje zaprli bodo vse trgovine absolutno ob nedeljah, vse poštne urade ustavilo, se bo sploh vsako poslovanje. Ljudje, ki to zagovarjajo, so člani tako-zvane "Lord Alliance'in hočejo upeljati enake čase ob nedeljah kot so jih imeli v Ameriki ob puritanskih časih. Koncem decembra,pa se zberejo v Washingtonu vsi "reformisti" in drugi javni hinavci, ki trdijo, da je čas, da se Amerika zopet pripelje na pot "kreposti ifl čednosti". Odkar je najvišja sodnija izjavila, da ima kongres pravico določevati kaj smejo državljani piti, so reformisti mnenja, da je prišel čas, da kongres ukrene še aruge postave 'ki bodo "poboljšale" človeka. Sedajno zasedanje kongresa bo jako ugodno za reformatorje, ker republikan ska stranka je dobila tako večino pri volitvah, da se lahko drzne vsega. Dve leti ne bo volitev v kongres, in v tem času se da mnogo narediti. Glavne točke programa teh reformatorjev so sledeče: Zvezina vlada mora kontrolirati vse slike v gledališčih premikajočih slik. S postavo se morajo zabraniti vse igre. V Washingtonu mora v nede ljo biti vse zaprto. Naredi se zvezina postava, ki bo določevala, kako se vršijo poroke, razporoke in kako se sodi po-ligamijo. Postava prohibici-je se mora spolnovati tudi v vseh onih kajih, kjer prebivajo Amerikanci izven Zjed. držav. Ako se ameriški držav Ijan spozna krivim, da je kje drugje kot v Ameriki kupoval, prodajal ali pil opojne pijače, se ravne tako kaznuje kot bi to storil v Ameriki. Po vseh javnih šolah naj se uvede čitanje sv. pisma, v vsaki šoli naj se razobesi 10 zapovedi. Za temi reformami so v prvi vrsti baptistovski in me-todistovski reformatorji. V-prašanje pa je, koliko potrpežljivosti ima Amerikanec, in kako dolgo ga bodejo poli- tikarji lahko vlekli za nos. • — Naši rojaki, ki prihajajo zadnje čase iz 9tare domovine so veliko bolj hitri za pridobivanje državljanskih papirjev kot pa stari naseljenci. Tu imamo rojake, ki so deset let v Ameriki, pa se niso še pobrigali za prvi papir. Nasprotno pa rojaki, ki sedaj prihajajo iz domovine, komaj čakajo, da hitijo na sodnijo po papirje. Domen Vintrt, 18 let star, je prišel šele pred par dnevi z doma, I pa je že bil na sodniji in ima papir. Mnogo jih prihaja v j naš urad, kjer jim preskrbimo vse potrebno, da pridejo do papirjev. Tudi dekleta se jako zanimajo za državljanske papirje. — štiri oborožene avtomobile s strojnimi puškami za lovitev roparjev dobi cleve-landska policija 1. jan. ^iM+Jati&i** <• ■ •••- Mnenj« časopisja v stari domovini glede sramotne pogodbe Iz starokrajskih listov prinašamo dines natančneje besedilo nesramne pogodbe, katero je jugoslovanski zunanii minister TrumbiČ podpisal "v imenu kraljevine SHS z Italijo, in s katerim sporazumom je prodal uradno Italiji 600.000 Jugoslovanov. "Slovenec'* z dne 14. nov. poroča r Belgrad, 13. nov. Iz Mar-gherite je došja nastopna brzojavka, ki je mestoma po-mankljiva: Nocoj je bila pod pisana pogodba, ki se glasi: Italija in kraljevina SHS usta navijata med seboj režim iskrenega prijateljstva in sosedskih oanošajev za skupne koristi obeh narodov. Kraljevina Italija priznava konsti-tuacijo sosednje držaxe, dosežene kot najbolj vzvišen cilj vojne, ki jo je vodila. Med obema kraljevinama se določa nastopna meja, ki gre od višine Peč (kota 1511), do vi§ine Jalovec preko Planine Ponikva po razvodju med So čo in Savo do vIEne Triglav a (2863) do višine Kuk, preko kote 2086, od tam proti višinama Porezn in Blegaš, tako da Železniki pripadejo Jugoslaviji, potem preko Belka planine, Bičke Gore, Pleteša kota, 1099 Čabrtnska - Liza, potem vzhodno ;bd Snežnika kote 8l7,66050?1tolovoral pot - jama Pastorela. Mesto Zader, Arbanesi, jCrno, Bo-kanjec, en del občine Diklo se priznavajo kot setavni del Italije. S posebno konvencijo se bodo določili zajemni od-1 nošaji. Priznajo se istotako Italiji otoki Čres, Lošinj, La-1 stovo in Pelagruž. Vsi drugi otoki pripadajo Jugoslaviji. I Italija in kraljevina SHS priznata svobodno tin neodvisno državo Reko, ki jo tvori ves "corpus separatumNa nje| nem teritoriju gre mejna čfjta od Kastva na cesto sv. Matija' Reka. Kolovozna'pot, ki vodi' preko Matulja proti Reki pripade Jugoslav^i. Na zapa-du pripade mejna črta do morja pri Preluki. > Se nekaj drugih pojasnil k ' temp. Gora Snežnik pripade s »Italiji. Posebne komisije bo- j ; dejo mejo še natančneje za-[ znamovale. Člen VI. te po-. godbe zahteva, da dva meseca l potem, ko stopi pogodba v . veljavo, se sklice skupna kon r ferenca, na kateri bodete obe . vladi stavili pogoje, po kate-| . rih bi se moglo doseči najbolj . prisrčne odnošaje {!!!) medi f obema državama v gospodar-i ! skih in finančnih vprašanjih, j Člen VII. pogodbe pravi:' Jugoslavija priznava na ko- > rist v Dalmaciji živečih Itali-. janov in njih interesov gospo . darske koncesije, ki jih uži-. vajo Italijani, 2. pravico na . Jugoslovanskem ozemlju ži- > večih Italijanov, da v enem . letu optirajo za italijansko . narodnost, pri Čemur se za-. ščiti bivališče, uporaba jezi-, kadn vere. Pogodba se sesta- t vi v italijanskem in srbo - hr-; l vatskem jeziku. V slučaju [ nesporazuma je veljaven italijanski tekst. Kar je najgr-i še pri celi pogodbi je dejstvo, - da so jugoslovanski poslanci . se izjaviH, da so italijanske » zahteve pravične! ! ! Tozadevno piše ljubljanski ■ "Slovenec"' z dne 12. novembra: Včeraj je bil v S. Marg-, herita zadan slovenskemu 1 ljudstvu smrten udarec. Najmanjšemu plemenu Evrooe * imperialistična diplomaci- ... ■ ■ -J' s:'--' tšjKi-STt. ja Italije tiropala tretino njegove zemlje. Gorica, Ajdovščina, Tolmin, Kobarid so izgubljeni, izgubljen je Trst, izgubljena Reka, izgubljen Zader, izgubljeni so otoki Čres, Lošinj, Lastovo, izgubljena domala cela Notranjska s Postojno. Nasilje, ki se je zvršilo na slovenskem ljudstvu, je šlo glede zapadne meje celo preko zloglasnega londonskega pakta, ki so ga bili sklenili oni moderni civilizirani roparji, katere naziva svet kapitalistične velevlasti. Da so se zaščitili takozvani "višji" interesi, je bilo treba napraviti operacijsko mizo za prolet^rsko slovensko ljudstvo na razkošni italijanski rivijeri. Je-li bila usoda našega Primorja žc prej premišljena in sklenjena? Je-li bilo zato potrebno, da se je na zah tevo Italijanov Slovenec izločil in izključil od mirovne delegacije? Njegovi protesti bi pač motili gladek potek diplom a tičnih pogajanj in za "vezniške^velesile bi še-morda celo užalile. Neizmerna potrtost, smrtna žalost je prevzela srca našega zaničevanega, ogoljufanega, osleparjenega ljudstva. Nikdar več ne bo moglo pozabiti, da je bilo izročeno od gospodov Vesniča, Trumbiča ht Stojahoviča—t teku 4$ brez boja svojemu poginu. Ta tri imena bodo ostala vž-gana v srcih Slovencev in njihovih otrok na vekomaj. Mogoče so se morali gospodje I delegatje podvreči italijanske mu ukazu, morda so morali I pogoltniti nasilje in ponižanje, ki je bilo v Rimu priprav I Ijeno, nikdar pa ne bo moglo naše ljudstvo pozabiti in razumeti, da so dali zastopniki naše države femu sramotne-mn dokumentu svoj podpis. Ako so razmere že take, da se ' moramo ukloniti pod italijanski diktat, potem priznajmo pred celim svetom, da je to diktat, ne pa mirovna pogod-Jba. Naši delegatje naj prepu-ste Italijanom, da izvrše svoj j rop po svoji volji, nikakor pa ne bi smeli dati svojih podpisov za tak rop. I Naj se pa zgodi v S. Marg-heriti kar hoče, naj gospodje Vesnič, Trumbič in Stojano-vič "mirovno pogodbo" podpišejo, slovensko in ftnratsko 1 ljudstvo ne bo nasilja v Marg-I heriti nikdar, pod nobenim I pogojem priznalo. Zemljo, ki bo prišla pod oblast italijanskega imperializma, smatra-! mo prej kot slej za bistven I del Jugoslavije, katerega drže Italijani krivično zasedenega. Naš cilj naših otrok mo re biti le eden: z neomahlji-vim, • železno organiziranim delom moramo pripravljati tla za osvobojenje, ki mora ! priti, ako je pravica pravica, krivica še krivica. ■■ ■ » — 315 oseb čaka sodbe na policijski sodniji radi prohi-bicije In igranja. 1 — škrlatinka -se Širi v mestu. 14 novih slučajev je bilo proročanih v torek. Tudi ošpice in davica se precej širijo. — Mestna ordinanca za bolj strogo izpolnjevanje prohibi-cije, je zopet propadla. Sedaj so že trikrat jo spravili v zbor nico, toda sprejeta ne more biti. Pravijo da je protipo-stavna. 1 * — Mesto je kupilo 90.000 ton premoga za vodovodne naorave. Plačalo ie po $3.90 fono. Koliko ste plačali vit iiif^ M Lahi podijo d'Ann-ttnzija z otokov. London, 30. nov. Kot se ftoroČa sem iz Milana, je dobil italijanski general Cavig-lia povelje, da iztrga d'An-nunziu iz oblasti one otoke, katere je reški bandit pred kratkim zasedel. Poleg tega se opazuje g>banje redne italijanske armade na celi črti, katero so imeli Italijani zasedeno od premirja sem. Italijanska armada je dobila tudi povelje zasesti Črto pri Ka-stvi, katera deli "Reško državo od Italije. D'Annunzio je izdal na svoje bandite proglas, v katerem pravi, da je nevarnost velika, in da je on in njegovi banditje pripravljeni umreti raje kakor pa bi zapustili, kar so zasedli. _«_ * —4Jrivec, katerega je treba iskati danes je Paul Sotola 2973 Woodhill Rd. Za $1.00 vas je lepo obril, postrigel lase in poleg tega je vsakdo dobil še en kozarec jakata pri njem. Vse skupaj samo wreir doMlr. hi ker je bil tako usmiljen in radodaren, ga je sodnik kaznoval v torek na $200 kazni. Sotola se je pritožil. — Sodnik Sawicki se je izjavil, da prj komur dobi policija dva kdtlička za kuhanje Žganja, dobi večjo kazen. En kotliček: *100, dva kotlička : $200. — V sredo dne 1. Dec. 1920 se vrši skupna sejd direkto-rija S. N. Doma in Icluba društev S. N. Doma. Pričetek ob 8 uri zvečer. Vsi direktorji ter zastopniki društev in člani kluba so vabljeni, da se gotovo udeleže te seje, ki je važna, ker je zadnja pred konferenco. — Vsem onim, ki so naročili SUHO ROBO iz starega kra ja se naznanja, da so brošure že dospele iz Ljubljane. Dobijo se pri Fr. Hudovernik, 1064 E. 62nd St. — Cena kruhu se je znižala za 1 cent pri hlebcu. Cene moki so močno padle. — Pismo ima pri nas John Pestotnik. — Pismo ima pri nas Franc šepec. — Pismo ima pri nas Frank Škabar. ^ — Pismo ima pri nas John Per. n-- * WELSONOV PRI VATNI TAJNIK. Washington, 30. nov. Joseph Tumulty, privatni tajnik predsednika Wilsona zad njih 8 et je dobil ponudbo od predsednika, če hoče sprejeti mesto predsednika apelatne-ga sodišča v Washingtonu. PONZI DOBI 5 LET. Boston, 30. nov. Charles Ponzi, ki je ogoljufal več kot tisoč oseb za milijone dolarjev z obljubo, da jih v kratkem naredi bogate, je dobil 5 let zapora. Večinoma so bili osleparjeni Italijani, rojaki Ponzija. KAJZERICA UMIRA. Doom, Nizozemska, 30. nov. Augusta Victoria, bivša nemška cesarica, ki je trpela že dalj časa na akutni bolezni je na smrtni postelji. Zdravniki ne priČakujejo.Ha bi pre bdela to bolezen. Kronprinc je bil brzojavno poklican k bolniški postelji svoje matere. Po novem leto pride normalno stanje Plače se morajo znižati zajedno s padanjem cen, se je izjavil novi izvoljeni kon-gresman Theodore Burton v Clevelandu. Kdorkoli pravi, da morajo ostati plače pn starem, d očim se cene potrebščinam znižajo, to govori v lice gospodarske postave« Tega ne govorim, je dejal Burton, mogoče iz pomanjla nja spoštovanja do delavcev, Mi vsi si prizadevamo, da plačamo delavcem kolikor največ mogoče. In v našo lastno korist je, da tako delamo. V pravem pomenu besede smo vsi delavci. Toda če govorimo danes, da morajo plače ostati iste kot tekom vojne, do-Čim se cene potrebščinam znižajo, tedaj ne poznamo gospodarskega problema._Na dalje se je Burton izjavil, da sedajna kriza v trgovskih krogih, posebno v onih, ki izdelujejo in prodajajo obleko, bo končana okoli novega leta., Vsi ekonomi, ki poznajo gospodarski položaj v Amferi-ki, so mnenja, da se fed do po novem letu razmere uredile in ves položaj bo šel normal* no naprej kot pred vojno. in-. 1 » • — Sledeče kazni so bile naložene na sodniji kršilcem prohibicije: M. Curilovič, delavec, je imel žganje doma, $200, Jos. Repich, delavec, kotliček, $100. odpuščenih $50, Mike Gulic, saloonkeeper, je imel žganje, '$200, John Jakšič, delavec, kotliček, $100. Jos. Jun&č* maši-nist, kotliček, $100. Oni ki prodajajo, dobijo po $200, oni ki delajo pa po $100, tisti pa, ki pijejo, dobijo samo $5 ali kvečjem $10. Taki so danes časi. — Gospodična Katrca Me-kish na 1906 Potter ave. je bila 19. nov. kaznovana, ker je kuhala žganje. Do 20. nov. bi morala plačati $100. Ker pa ni plačala, je šel policist v pondeljek na njen dom, da iztirja, pa je dobil Katrco zopet pri kotličku, kjer ie kuhala žganje. Rekla je, da mora hitro kuhati, da ~ proda žganje in tako plača kazen, ker druzega denarja nima. Policist jo je znova aretiral in sodnik Silbert jo je obsodil na $200 kazni, če ne more plačati pa 30 dni zapora. — Ako potrebujete javnega notarja, edaj se obrnite na Ed. Kalish, 6106 St. Ckur ave. — V Cleveland so dospele prve papirnate obleke iz Nem čije in Avstrije. Na razstavi : jih imajo v trgovski zbornici. Obleke se prodajajo od 16c. 1 do 60c. Par hlač se dobi ie 1 za 10 centov. Ženski pred-' pašniki po 20c. Take obleke pravijo, da trajajo en tedent ako ne gre dež. — Obravnava proti sodnikti 1 McGannon se bo začela 14. : decembra. Njegovi zagovorniki bodo sKušali dokazati, da McGannon ni bil na lictt 1 umora ob času, ko se je umor zvršil. V to svrho bo izpovedalo več prič, ki so McGan-nona ob času umora videle na drugih kraiih. McGannon ima najbolj slovečega cleve-landskega advokata za zagovornika. — Žganja bo zmanjkalo v zvezinih skladiščih. Če bi ga vsega vzeli sedaj ven, kar ga je še, bi ga bilo komaj dovolj za vsako osebo za 36 dnij. Vse drugo je že porabljeno. Ni čuda torej, da je toliko kot: ličkov po privatnih hišah. •'AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN BOMB) 1 1 ' " MABOčMIMAl /•Ameriko - - - - M.00 Za Cleveland po polti • |5.00 SEmpo.....15.50 PosameanaiteHlka ■ . - 9t it!^ la <«ur aaj m »eftUja « "AewW* Dwmtai" hii^T sr^rir i o™^. o*. m rf^ »» ,AMBS DEBEVEC. * ^* IfSUBB MONDAY. WDWMPAT AND FR1DAT ^ M bj 25.000 Slmsuus ii tke City of OefeW ui ebewbere. Afortisiig riles onreqiest. Americao inspirit Foreipii Ifme oaly ~ January 5th ItOi, at the peat efflae M g^uS^QhU uader flwAKd March Iri, 1«7*.___ No. 139. Wed. Dec. 1st 1920 iilij Izgubljena igra. "Slovenec" piše: . , • 1 Zavesa, ki je zagrinjala sanmargentsko pogodbo, po- y lagoma pada. Vidijo se nagibi, ki so bili merodajni za naše { delegate, da so sprejeli pogoje, ki so hujši, kakor če bi bih , po strahovitem porazu kapitulirali na bojnem polju. Vidna j pa je vsled tega tudi smrtnousodna napaka, ki so jo napra- \ vili [ S pogodbo o naših bodočih mejah je združena vojaško- f politična konvencija, katere vsebina še ni objavljena (ako < sploh bo v celoti), ki se pa po smislu lahko ugane: Jugosla- j vija in Italija se bosta medsebojno podpirali, ako bi se ures- \ ničila donavska federacija pod vodstvom Habsburžanov. | Pomoč Italije v tem slučaju so pa naši delegati cenili tako i visoko, da so ji žrtvovali celo Primorje, kajti to obrežje, ki { nam je ostalo, je gospodarsko manj vredno in bo treba mi- , lijardnih investicij, da se za svetovn^ promet količkaj uspo- , sobi. _ ( -j. , . s Italija ni rodila samo Danteja, ampak tudi Mac«tua- , vellija. Habsburška nevarnost je Italijanom služila kot sredstvo, da so s prirojeno spretnostjo in pretkanostjo naše delegate zvabili na podpis, ki daje Italiji izvrstno strategi- , čno mejo na vzhodu, nadvladje na morju in glavne gospo- { dareke arterije na nekdanjem jugoslovanskem ozemlju, za kar nam ona daje svojo pomoč — v bodočem. y ...... MTs^samo čudimo, po čemu zdaj laški nannwhsti kn- , <-ijo. Mi bi na njih mestu globoko sneli klobuk pred Giolitti- , jem kajti tako kot on bi težko kdo drugi mogel na ljubezni- , veiši način nadmodriti svojega diplomatičnega nasprotni- , ka. Gospodje Vesnič, Trumbič in Stojanovič s«, prosto izgubili igro pod enakimi pogoji. Opasnost, ki izvira od evantualne vpostavitve Habsbur žanov na Ogrskem in v Avstriji, je popolnoma enaka za Ita- ( lijo kakor za Jugoslavijo. Samo da so italijanski diplomati v Margheriti in gotovo že precej časa pceje (take stvari se ne skunaio v štiriindvajsetih urah) umeli fo spretneje iz-' rabiti s tem, da so naši diplomaciji predočevah, kakšno nevarnost pomeni podonavska federacija ?a Jugoslavijo, ako se leta ne sporazume z Ita ijo! Ker so se naši liplomati u< a-li prepričevalni sili tega dokazovanja, so igro ze zgubili. Drugi na nfih mestu pa bi bil lahko navedel sto razlogov, ki govore za to, da bi se Italiji ravnotako, Če ne se hujše godilo ako bi bila postavljena oko v oko pred habsburško re-vanšo ne da se sporazume z Jugoslavijo, oziroma z vsemi, ki tu pridejo vpoStev. In če Italija tega ne bi hotela razumeti bi bili naši diplomati lahko še nekaj počakali, kajti habsburška nevarnost še ni pred durmi, za enkrat imamo malo entento in zapadne velesile tudi nimajo interesa na tem, da habsburška reakcija prekorači meje Aer dejansko ogrozi mir v Evropi. Končno treba vpostevati veliki odpor, ki bi ga tak poizkus našel v avstrijskih delavskih masah m ki bi dal črnormenim generalom toliko opravka, da bi morali s svojimi maščevalnimi načrti dokaj časa počakati. Zastonj Je o teh stvareh razpravljati zdaj v časopisju, ko bi bila to naloga naših delegatov. Oni so bili dolžni Italijanom dokazati, da se Italija nima revanše me manj bati, nego mi in da razmere še niso tako dfcleč dozorele, da bi mi morali za eventualno pomoč Italije kar že danes p ačati slednji tako ogromno ceno. Rajše naj bi bili nasi delegati Italiji zagrozili! Mi smo že rekli, da Italija za Trst ne bo nikoli sigurna, kaj še za njegovo zaledje, ako bo imela sovražnika v Jugoslaviji in da ne bo na milem svetu nikogar našla, ki ji bo pomagal, če bi prišel močnejši, nego smo mi, narediti z njo račune! Ce se imamo mi bati koga, se ga ima lta-' lija4**ol} in to je tisto, česar gg. Vesnič, Trumbic m bto-janovič niso vedeli naglasiti. Če se Italija resno boji in ce resno misli kdaj na našo pomoč, kakor mi na njeno, zakaj ona ni nam nič odstopila? S čem je plačala našo pomoč v takem slučaju? Prav z ničem, kajti Dalmacija ni nobena koncesija, če pomislimo, da so Italijani dobili itak celo vrsto otokov, ki jo stražijo, mi smo pa plačali z vsem kar se je od nas zahtevalo — skoro z enim milijonom naših dus in dvema edinima našima pristaniščema! Nel Naši zastopniki so bili prosto preplašeni, preparirani in premoteni po diplomatski igri mojstra Giolittija. Kajti, če temu ni tako, bi morali priti do zaključka da so Trumbiču, Vesniču in Stojanoviču Slovenci tako odveč in nepotrebni, da se niso pomišljali jih žrtvovati samo za to, da se sporazum čim preje sklene, četudi to stvarno ni bilo neobhodno potrebno. V takem slučaju seveda ti gospodje ne zaslužijo tistih križcev, o katerih se jim gotovo sanja, ampak prokletstvo prodanih in osleparjenih. Ce pa so bili naivni, naj bi ne bili sli na rivijero. STAVBNA IN JAVNA DELA V LJUBLJANI. > V zadnjih štirih tednih so zidarska dela pri novih zgrad bah vsled suhega in lepega vremena znatno napredovala kljub temu, da se dela na stavblščih le po osem ur. Do zdtj so v surovem zidovju do grajena ter tudi že pokrita naslednja poslopja: trinad-stropiri' hiša Južne železnica ob Renljevi cesti, ki se tudi m it ometava; trinadstropno • uradniško poslopje Jadranske ' banke v Pražakovi ulici ter trinadstropno uradniško poslopje kreditne banke v podaljšani Beethovnovi uli-, ci. Dijaško društveno poslopje na unionskem vrtu ob Miklošičevi cesti je popolnoma dograjeno ter zunai in znotraj ometaoo. Pri glavnih zidovih prve uradniške hiše Jadranske banke v Pražakovi ulici je opaziti, da se je pri polovici vporabila stara zidna opeka demoliranega j glavnega predilničnega po- i slopja, istotako pa se je tudi < strešna opeka tega objekta ] porabila za streho nove hiše, s s čemur se je precej novega < materijala prištedilo. V po- i tresni dobi so bili pa nazori i takratnih tehnikov glede sta-ji rega materijala različni, a v,< tem edini; da se tak stari m** terijal pri novih zgradbah ni smel vporabljati, dasi je, ka-( kor zdaj izvedenci trdijo, še trpažnejši nego novi. Nove stavbe se bodo po šestih tednih, ko se osuše, istotako zunaj in znotraj ometale. Drugo uradniško poslopje Jadranske banke v Pražakovi ulici je dograjeno do prvega nadstropja; za drugo poslopje Južne železnice ob Rfcslje-vi cesti se stavbni materijal dovaža po železnici. V podalj šani Gledališki ulici kopljejo temelj za obširno trinadstrop no ravnateljsko poslopje Trboveljske premogovne družbe, dočim izvažajo prst in gramoz s tega stavbisča po malem tiru v lesenih vozeh v jamo Kolizejskega poslopja, kjer je že precejšen del ž njim zasut. Ob Ahacljevi cesti se Poženelova zgradba na daljuje. Pri tovarni za lep na Martinovi cesti je bilo to poletje zgrajeno gospodarsko poslopje. Zidarjevi pisarniški prostori ob Dunajski Qe-sti so dograjeni in poslopje osnaženo. Fasada je kaj okusno izvršena in nekako v sklad dejana z glavnim poslopjem. Ob podaljšani Erjavčevi cesti je ondotna nova vila že ometana.. Kanalizacijska dela na tej cesti so dovršena; pred glavnim kolodvorom bodo končana ta teden. Most čez Gradasčico pred trnovsko cerkvijo, kojega le-sena ograja je deloma že troh nena in vsled poškodbe zdaj tudi odlomljena, se bo morala iz varnostnih ozirov nadomestiti z železno, kakršno ima spodnji most, ker se pride, kakor skušnja uči, le na ta i nafrn vodnim Dooravam v okom. — Zgradba kanala na podaljšani Erjavčevi cesti je t dovršena. Na Sv. Petra nasi- l ])U si gradi J. Ložar delavni- s eo. — Zgradba nabrežnih zi- ( dov v glavni Ljubljanični v strugi se je pričela od Fran- J čiškanskega mostu nizdol ob Šolskem drevoredu, kjer je * bila dozdaj odprtina. Na -zgorni strani Frančiškanske- t ga mostu pa se ob desnem j bregu betonska dela pri tem 1 zidu nadaljujejo. — Stavbne- 1 ga materijala: opeke, kame- < nja, apna in peska je dovolj 1 na razpolago, ker se dovaža 1 po vodi iz Podpečt, deloma 1 pa po železnici; primanjkuje pa zidarjev. RaZrta druga < adaptacijska dela po mestu -so večinoma že končana. De- j lalo se bo na stavbiščih ob j ugodnem suhem vremenu še -2 do 3 tedne. Umrl je 25 . okt. v Velikih ; Žabljah na Goriškem posest-nik Anton Vrtovec, v starosti 55 let, vsled bolezni, ki si jo je nakopal v vojaški službi. ( j Riga, 27. okt. "Rdeča Ga- i zeta , sovjetski list, piše, da | je 18. septembra prebivalstvo , Petrograda štelo, 706.000 > glav, 296.000 moških in 410. ; • 000 žensk. Deficit od leta I 1914, ko je mesto štelo dva : milijona prebivalcev, znaša ■ torej 1.294.000 ljudi. | • Bolgarski poslanik Savov > o Jugoslaviji. Belgrad, 28. 1 okt. Pariški dopisnik "Prav-1 de" je imel intervju z genera ■ lom Savovom, bolgarskim po J slanikom v Parizu. General * Savov je med drugim izjavil: ■ Bolgarska mora sedaj v glavnem skrbeti za svoje gospodarsko izboljšanje. Naravno je, da se Bolgarska Še ne more definitivno odločiti o svojih odnošajih napram mali en >j tenti. O razmerju med Jugoslavijo in Bolgarijo je izjavil - general Savov: Lahko se re--1 če, da je Bolgarska sklenila, -] da živi v najboljših odnošajih i' posebno z Jugoslavijo, kakor J tudi z drugimi sosednjimi dr - žavami. Jugoslavija, ki je iz-e šla iz svetovne vojne silno * povečana, je sedaj prva drža-e va na Balkanu. Ravno sedaj a se rešujejo težka notranja in zunanja vprašanja In ni dvoma, da se ji bo, ker ima ugledne državnike, od katerih jih poznam precej, posrečilo, zavzeti v balkanskem koncertu narodov zavid^no vlogo. Bolgarska želi, da se obnove prejšnje razmere ter bo storila vse, da se od dneva do dneva izboljšalo odpošaji napram belgrajski vladi. Zato je general Savov izjavil v neuillyski pogodbi, da bolgarski narod najiskrenejše želi mir in da se bo bolgarska vlada na vsak korak pobrigala, da izpolni obveze, ki so jih sprejeli njeni zastopniki, imajoč pred očmi svoj glavni cilj: gospodarski in socialni povzdig vsled splošnega miru. V izvrševanju svojih nalog, nadaljnje Savov, zelo ra-. čunamo na tisk nf. Bolgar-1 skem, kakor tudi v Jugosla-, viji. Tisk bi mnogo lahko pripomogel k temu, da se odno« šaji med obema državama postavijo na solidno podlago dobrega sosedstva. , 1 Naseljevanje v južni Srbiji. Po naredbi o naseljevanju v južni Srbiji bodo naseljenci, ki bodo dobili zemljo v obdelovanje, postali lastniki te zemlje vzroku "10 let, ako jo bodo vestno obdelovali. Njihovi nasledniki bodo imeli iste pravice in dolžnosti. i ZA AVTONOMIJO KOROŠKE. . Kakor se zdi,, so se avstrijski Nemci v zadnjih dobah le nekaj naučili. Oni, ki bi bili preje slovanske dežele najraje izročili vojaški upravi in ki posebno koroškim Sloven cem ne le niso hoteli priznati kot narod — oni isti Avstrijci sedaj — po plebiscitu! — govore za to, da mora dobiti Koroškč~eim Siršfravtonomi-jo, v kateri morajo tudi Slovenci priti na svoj narodni račun. V tem zmislu je pisan uvodnik v "Reichspost" dne 23. okt. Iz tega članka se lahko mnogo nauče tudi naši sle pi centralisti, zato priobčuje-mo najbistveneja mesta. , Člankar — H, Fillunger, bivši konzul-1 dokazuje naj< prej, da je Koroško po plebiscitu končnoveljavno pripadlo Avstriji in izraža trdno vero, da bo ententa skrbela, da se določbe mirovne pogod , be, tičoče se Koroškega, do : konca izvedejo. "Kranjcem | — pravi člankar — ne bo vse . nič pomagalo — odpovedati i se bodo morali Koroškemu, l treznejša vlada jih ne bo . podpirala, ako imajo velesile . dobro voljo. In nad tem ne moremo dvomiti." Potem prehaja člankar na stvar sa-i mo in piše: "Ali je pa Dunaj tudi na- tančno premisli', da je bila ta zmaga predvsem zmaga Korošcev, priborjena na Koroškem in v prvi vrsti za Koroško? Nedeljeno Koroško Je bilo geslo, ki tudi pri koro-1 ških Slovencih (nemčurjihh — Opomba urednika.) ni iz-| grešila svojega učinka. In gospodu dr. Rennerjn in še vsem drugim gospodom moramo staviti nadaljno vprašanje : Ali mislijo, da bi bil izid ljudskega glasovanja za nas ravno tako ugodno izpadel, ako ne bi bila v zadnji uri zmagala pamet in Avstrija ne bi bila dobila zavezno - državne ustave, takrat, ko so kratkovidneži in nergači govorili o farsi in o smešni brzini, s katero se je pospešila rešitev ustavnega načrta ?.. Sedaj velja, da se jamstva, ki jih daje ustava, naknadno ne spakedrajo. Koroška je dokazala svojo zrelost in zapečatila svojo zvestobo do avstrijske države. Koroška bo kos tudi irredentistični propagan di, kateri se utegnejo ljubljan ski gospodje — poznamo jih — komaj odreči. Treba je. koroška tla proti ti propagandi imunizirati. Tako enostavna kakor nekoč pa ta reč ni več. V prejšnjih časih so n. pr. mnoge koroške občine iz last ne pobude nastopile proti u-resiiičenju zahtev, ki so jih spodnještajerski ali kranjski Slovenci vlagali za Koroško. , Izvršeno ljudsko glasovanje pa nas ne sme premotiti, da se ne bi zavedali, da je del koroških Slovencev danes M« . / j '-J - ... . ' 7 " Nevarno je obolel gvardi-jan kapucinskega samostana v škofji Loki, Karel Kemper-le; zadela ga je kap na mož- ,gane. - ( "Mir", glasilo koroških Slovencev ni prenehal izha- ( jati, kakor poroča neki list, ( temuč izhaja dalje. Iz Tržiča. Amerikanska podporna akcija je po preteku več mesecev prenehala, ker so j>ošIa živila. Deležnih je bilo te podpore, ki je delila ' kakao, riž, kruh in fižol,.260 I otrok. Od teh je imelo 155 še ! stariše, 13 je bito popolnoma j sirot, 74 polsirot in 18 nezakonskih. Delavske mladine je bilo 51%, dninarskih 14%, 1 od Invalidov in vojnih sirot 12^, 6% popolnih sirot, drugi od obrtnih pomočnikov, zasebnikov in služkinj. Poleg živil, ki jih ie dala ameriška podporna akcija brezplačno, je bilo še 2300 K stroškov. Prispevala je k tej vsoti Vincencijeva družba s' 554 K, Krajevna zaščita decej 594 K, društvo za otroško vafstvo 402 K, dobrotniki, 100 K, tržiška občina je dala drva v vrednosti 650 kron. Kuhale in razdeljevale so živila med deco sestre križar-ke v dnevnem zavetišču, katerim gre zahvala za ogromno delo, ki se je vriilo v pnd naše mladine. POZOR MKARJIJ GROCKIU8TI - -■"• I K ■ iSs -- » >, I*,* fh' • Bomo videli, kako bo Nem ška Avstrija v resnici varovala narodne koristi slovenskih Korošcev. Do zdaj so vse to le lepe besede. Boljseviški agitatorji na Hrvaškem. Belgrad, 29. okt. Oddelek za javno varnost ( pri ministrstvu za notranje stvari objavlja: Orožniška pošfaja v Kapeli poroča na-stopno: Dne 28. okt. sta prišla dva boljševiška agitatorja v Lipovo brdo, občina Kapela, okraj Belovar, ter v hiši občinskega prestopnika Ste-vo šuveljaka zbrala nekoliko prebivalcev in se predstavila kot boljševika s pristavkom, da obst9ja četa 20.000 ljudi (menda na "'Mažarskem) in da, ko bodo šli skozi selo, naj se kmetje ničesar ne boje, ker delajo za narod. Bila sta v vojaški obleki, oborožena z vojaškimi puškami. Po kratkem zadržanju sta dvakrat ustrelila v zrak in odšla iz sela. Obenem sta odgnala sodarja Ivana Murkiča, ker je opozarjal ljudi, naj ju ne poslušajo, ker se ne ve, kdo sta. Iz tega poročila se najbolje vidi, kdo zavaja hrvatske kmete na stranska pota in v čegavem interesu je, da -se hrvatski kmetje bunijo proti svoji državi in redu v njej. postal tuji (?t) propagandi \ dostopnejši. V Ločah v rože- j škfem okraju n. pr. slovenska i večina niti na dan glasovanja ni hotela dovoliti, da bi se nabili nemški volivni oklici. Samo koroška dežela in ko- j roški deželni zbor bosta v položaju,' da vršita uspešno delo, vedno vpoštevajoČ V. odstavek mirovne pogodbe (varstvo manjšin). Samo v celovškem deželnem dvorcu sklenjena ureditev šolstva bo našla med Slovenci Rožne doline potrebno zaupanje. Šolski odloki z Dunaja v pet-1 desetih letih niso zadovoljevali Korošcev niti tam, kjer so dovoljevali Slovencem večje jezikovne pravice, nego so jih ti v interesu svojih o- j trok sami želeli. Koroško je 1 treba pač — v kolikor je to^v | moderni državi iz gospodar-' skih razlogov mogoče — prepustiti Koroščem. To ni nika kor "reakcionarna'' zahteva. Združene države Severne 1 Amerike tudi niso reakcionarne. In Koroško ni samo mejna dežela^ Ona je postala nfejna krajina. Mejne krajine uspevajo, kakor uči .feku-šnrja, najbolje, ako jim pušča vrhovna država čim največjo politično in gospodarsko svo bodo. Za$p TJUstimo Korošce i kakor v obrambnih bojih, da ravnajo po svoje. To bo na korist Koroški in celi Avstri- POTOVANJ* V STARI MAJ. Ako ato aamjaiil potovati ▼ atari kraj in obhajati praznika t krofu aroilk dmKih, potem Ja wdaj Caa da s« odločite aa odhod in al preakrfelt« pantik in drugo. Za ta slo- Paononia; 18. nor. Belvedere; S. dae. f Argentina in 22. dec. President Wilson. To so vsi parnikl, U credo direktno na Trat. (Ako pa hočete iti na Gotovo in potem s vlakom na Trat, kar Vam raane firme neodkrito ponujajo, Vam pa tudi mi lahko postrežemo). Pilite po rosni rad. PAKNIKI NA HAVRE IN CUERBURG: U. nov. Imperator; 12. nov. ' LA Lorraine; 20. nov. La Toaralne; 28. nov Aqnitania; 25. nov. Caronia; 27. nov. La Savoie; 1. dee. La Ftance; 4. dec. Rocham-beau; 9. dae. Imperator; 9. doc. Sakaonia; 11. doc. La Lorrine; U. -dec. Aqaitania. * IZ STAREGA KRMA Ja fte priilo na stotin« potekov — bfatov, sester, otrok, startiev, nevest, prijateljev itd„ ta katere Je naia tvrd-ka napravila potrebne listine in Jim poslala, oziroma preakrbela karte. Številna zahvalna pisma pričajo, da naša tvrdka stori aa pot-> nike toliko, kolikor s* sploh da storiti. Mnogi rojaki kupilo v svojem kraju karte aa svoje sorodnike, a ko isti pridejo v New Tack in inmjo sitnosti na Ellis Islsndo, pa naa prosijo aa pomoč. Treba Je, da na to vnaprej mislite in si tako prihranite nepotrebne sitnosti in stroške. Aid ste toraj namenjeni dobiti kako osebo is ataraga kraja, potem Vam in Vašemu potniku v korist, da naši tvrdU poveriti- tozadevne posle. POŠILJANJE DENARJA, te od nekdaj pošiljajo ameriild rojaki svof 1 cem v atari kraj denarna darila H praznike, v tem veČJi meri pa bodo to storili sedaj, ko Je v starem "kraja potreba toliko večja. Tudi v tem slučaju Vam more biti naša tvrdka ni razpolaga. Naše cene so vedno med najnižjimi In tudi v točnosti Aa zaostaja naša tvrdka med najtočneišimi. Za nadaljna pojaaaila pišite na: , LEO ZAKRAJŠEK, 7» — ttk' AVg, NKW YORK CITT ANCHOR LINE SACALABMA Odplove 28. dec. v Dubrovnik in Trst Cena DL razredu: ' Dubrovnik....................... $125.00 Trst.....................$115.00 in $5.00/vojnega davka. V vašem mestu je nai zastopnik. Pojdite k njemu. — — w% v* v ! Za Dozic. i ^ • i j) \ j) ' ( \ Ako želite, da pride vaša denarna pošiljatev ob pra- i ^ vem času v staro domovino, da se izplača vaiim dragim j ? za božične praznike tedaj se posluiite našega denarnega . n zavoda, ki je po svoji stari zanesljivosti najbolj ooznan < 5) Slovencem kot najbolj zanesljivi zavod za pošiljanje j » denarja. < I - ( I % Izplava direktno v Ljubljani V močni zvezi smo s pet največjimi ljubljanskimi j S) bankami, imamo pa tudi zveze s celo Hrvatsko in ostalo 1 I Jugoslavijo. Drafte izplačuje Slovenska Banka v Lju- < 2) bljani. v ( y \ 1 s * 1 ^ Pri nas dobite vsa pojasnila glede^witovanja v sta- ? ro domovino in smo zastopniki za vse prekomorske črte ( I Premoženje te banke znaša šestindvajset milijonov. , I Vložite svoje prihranke v to močno in varno banko. n » I . Odprto od 9. zjutraj do 7. zvečer vsak dan. 11!? Lake Shore Banking ArTrust c«. I E. 55th STw & ST. CLAIR AVE. I IN SEST DRUGIH PODRUŽNIC. I I NAZNANILO PRESELITVE. 1 Dr. 2upnik se Je preselil zjcobozdravnlškim uradom od 6127 St. W i Clair Ave. naši31 St. Clair AvšTns vogal 62. ceste, nad novo sloven- H sko bsnko, ti tj te vhod ns 02. cesti. Glejte na napis j DR. ŽUPNIK J Ako hoCete zanesljivega zobozdravnika, obiščite dr. Župnika, ki (J ! se osebno zanima za vsakega bolnika. Dr. 2upnik prakticira že se> jjl i 1 dem lat v te) okolici. - * Uradne ore: od 8:30 zjutra) do 8:30 zvečer. Ob nedeljah od 8:30 - 12 Nujni slučsji vsak čas. Pokličite Crest 7M L jjj ______________% DELNIČARJEM S. N. DOMA. Redna letna delničarska SEJA SLOV. N. DOMA . se vrii DNE 8. DEC. 1 jao„ V LASTNI DVORANI, ŠT. 3. Pričetek točno ok t ari zvečer. ^ Vsi pooblaščenci druStev in delničarjev, kakor tudi possmezni delničarji so uljudno vabljeni, da se fotovo vdeleie te seje, ki bode vains za nadaljni razvoj S. N. Doma. Pridite vsi. L. Medvetek fin. tajnik. Main 1441 * Tel. Central 8821 W 3u£ilxa,el S. Ceafrezln ODVETNIK SE PRIPOROČAM VSEM JUGOSLOVANOM. 114 ENGINEERS tPG. Cleve«^ Okto SBSBSBKsc- si.'ms^.,!-,. • h • - ' jSloveniji z* leto 1919. število ^^Ptelf nezakonskih 3554, oseb. Po starosti jih je ipmrlo: do enega meseca 1704 Ho enega leta 26.46, do 5 let MI369, od 5 do 15 let 1289, od p5 do 30 let 1717, od 30 do 50 Bet 2085, od 50 do 70 let 3964, Kad 7Qjet 4732. Vsled raznih ^Hnil, ubojev in umorov pa I DAROVI u cerkvico sv. Mohorja v l ^Črneči raai fara ar. Kril so darovali sledeči roiaki: Po $5; Frank Zevnik, Michael Pin-UK0i& Janez Kučič, Frank Zagorc, m John Znlič, Matija Stipanič, Janez Prah; po $3: Bernard Martič; po §$2^0: Peter Vintar, Joie Pincollč, 11* Joie Haiainger: po $2: Michael Po-točni k, Matija Olovec. Martin Kvhar, Michael Klemenčič. Janez Prah, Jo-tlef Božič, Matija Zulič, Janez Vege!, iAaton Turk, Michael Milakovič, Pe-f *r Milakovič, Ta vel Vukčevič, Nikoli laj Latkovič, Danlef Stibič, Tomaž liavarovlč, Karol Pissnaki, Frank Je-ifttle, Martin SintiČ, Michael Boilč, Martia Kučič; po $1.50: Janez Piftek IjWasai Sim rak; po $1: Anton Kolenc, fMichael Vintar, Janez Pincolič, Fr. iiOkički, Michael Setnikar, Janez Jen-Vaokovič, Matija Hrastar. Ludvik Zu-L^pančič, * Anton 01 tir, Janez Ceaar, ■filartin Golobič, Frank Matjažič, Jo-IfiT Kuhar, Frank Glavič, Tomai I^Krolč, Milan Vukmlrovič, Tomaž ti GrubaČ, Peter Latkovič, Peter Buk-L -vič, Tomaž Stanič, Nikolaj Baatašič, I Miiofi Bratelj, Janez Delimarič, Janez rSkulj, Anton Kodrih Matija Hegler, Peter Stanič, Miloš Vldovlč, Janko Stanič, Vlade Bašič, Peter Bratel), Janko Latkovič, Ilja Latinčič, Peter JVUlakovič, Anton Stanišič, Marko .. Cardanič, Tedi Herakovič, Ivan Zsa-' tsek, Apolonija Tomšič, Justina Zevnik, Frank Zorič, Peter Kodrič, Ja-nez Kodrič, Frank Polanc; po 75c: I Jožef Lustik; po 50c: Michscl Dra-Rgan, Anton Drtčnik, Feliks Jerfle, I Martin Skedelj, Anton Prijatelj, An-: ■ ton Smrekar, Janez Galič, Frank Be-PietUS, Frank Vrabec, J<»ef Major, Janez Glavič, Janez Kordič, Agnes ; Zaviršek, Jožef Blatnik, Janez Gros, Jožef Skufca, frank Tckavčit, Dako Strmac, Janko Kordič, Daka Polak, Mare Bratečič, Ignac Rebič, Štefan Petak, Matija Pincolič,' Jožef Kos. % Lovrenc Mohar, Matevž Modic; po t 25c: Jožef Mekanda, Nikolaj Latin-I -čič, Anton Simončič, Jože Unetič. T".....Skupna svota znaia $147.75.------ V- Lepa-hvala vsem darovalcem. Frank Zevnik, Michael Pincolič, | Janez Kučič, nibiralci. — Cleveland, 3o nni/fmhri 1020 ZAHVALA. Spodaj podpisana se tkkreno zahvaljuje mdruštvom, ki so mi tako točno In pošteno Izplačali smrtnino "rs T rsnjkim mojim možem. Zshvaliti se moram dr. Dosluženccv. dr. Sr^a Je-EaaMSfSftt dr Srca Marije < staro), in "Kfpoaebej dr. Dbslulehcev,"kl so ca--rovsll še posebno svoto ter g. Virsn-I tu, ki se je potrudil pri tem »n prlne-* ael dar. Naj mu bo izrečena iskrena zahvala, kakor tudi vse mdruštvom Je posebej, in priporočam rojakom -omenjena društva. JERA ZAKRAJSEK. NAZNANILO.___ v Uradno opozarjam člane dr. lugo-I Slovan, št. 21. SQZ. Lorain, O. na prihodnjo sejo, ki se vrši 5. decembra v navadnih proatorih. Prosim, Ja *e val brez izjeme udeležite, ker )e glavna seja. Vssk naj se zanima za društvo, ker imamo, vsi enake pravic«, : toraj val enake dolžnosti. Volitev u-t rad ni kov za prih. leto se vrši na te) aeji In objednem prosim, da vsakdo poravna svoj dolg, ker iellm oddati iiste račune prihodnjemu tajniku. TA»NIK. IMAMO H1AB, na katere je treba * 1 j Szzzzzzzzzzzzxzzzxzzzzxzn JAVNA ZAHVALA. Slavonic Immigrant Bank 436 West 23rd St. New Tork, N. Y. Spoštovani goapodla:-Pri prejemu prejemnegs potrdila o denarju, katerega sem preko vaša banke pred par tedni poalal očetu V. Bogdanu v udeako, aem se jako razveselil, ker sem izvedel, da je denar tako hitro bil izplačan, na katerega Je oče telko čakal. Hvala. Vem, da bi ml ne bila nobene banka ali denarni zavod tako hitro moje pošlljatve are* dil. Priporočam vas vsem svojim rojakom, katere bom opomnil, da ae bodo v prihodnje na vas obračali in ielim vam v vašem poslu najboljši napredek. Spoštovanjem Nikolaj Bogdan, 80 Denton St. Hamtrack, Mich. 17. sept. 1020. jarau-s*1" , 436 West 23rd St. New York, N. Y. Zelo aem ae razveselil, ko sam pro-> jet prejemno potrdilo, da je mojrat i Martin Majatorovle iz Broda, Doljnt Lapac prejel po vašem poaredovanju poslani znesek od 8820 jugoslovanskih kron. katere sem mu poalal pred t nekaj tedni. i Ne ostaja mi drugo, kakor da se I vam in vašim ljudem najlepše zahvalim. želim vsem, kateri imajo a poši« ijatvaml denarja opraviti, da se na i vas obrnejo in lahko ste prepričani, i da bodo poatrefenl. kakor nikjer drugod. Jaz sam vaa bom vaakemu toplo priporočil, vaš Jurij Majstorovič Battle Creek, Mich. "19. Sept. 1020 r > Premislite dobro, komu boste vrofili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke L Maj ftivimo v tuu NEGOTOVOSTI in ZLORABE, vsak skuša poetati hl*» [ tofftt, ne gleda na flvojegt bližnjega. Razni agent je in zakotni bankirji rastejo por—i | kakor goba po daiju. i f V tab teaih a« sUvijo v denarnem prometu nepričakovane zapreka starim li kirih | nlm in premoinim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoča b- po^ti svoje neutemeljene obljube, je veliko rpralanje. j ) Naie denarne poiiljatve se zadnji čas primeroma sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanealjivo izplačujejo. - . i • ' ■ ■. Denar nam podati je najbolje po Domaatic Postal Money Order, ali pa po New York Bank Draft „ -ma Frank Sakse* 82 Cortlandt St. New York, Nv Y. 1 f A I W - J er^lL^ X-žarki preiskavaza $1.00 C^^lHH ^MKy^) C# ,u bo,al' brtl •llra kaj ^vafa bslyen. aH kolike ate ie okopa« ^riHIII W Nikar ne zgubite upanja, ampak pridite k meni Jaz zdravim vsakovratns Ipscialne bolezni mošklk in teask, zajedaš pa baletni krvi, tošs ftalodea obisti, jeter, pljuč,- mišic, srca, nosu in grlu. S pomo< jo X larkev, elektrteitete in mejega najbelj mederneas zdrsvlienjs. bodete postsli belili v najkrajšem mogot em času. Pri nas ni nobenega ugibanja. Skrivnost mojegs uapeha je mota skrbns met> da preiskave, da doienem, kat vas boll. ja. main a. iarke atroj, mikroskop in kemično analizo ter vse zn< nstvene metode, da pronaldem vzrok vsšegs rroltia Ali ste slabič? Pridite k meni, j a/ vam pornanam' Moje posebno proučevanje metod, ki *e rabije ra evropsklk klinikah v Berlinu, Lendonu, IJunaiu Pa rizu in Rimu in moja dvajsetletna skušnja v zdravi i- a|n skalnih In kroalMh boleaaih aseškth ta šoaak m dsja prednost pri zdrsvljenju In moji uspehi se hill U ke sadevohivL jaz rabim veliko krvm sredstvo 606 in 914. Vse zdrs*ljenje absolutno brez bolečin. VI se ls hko zaneaete na poštene mnenje, pošteno poetroise ta nsjboiše zdravljenje za cene, «1 je morata plačati. ie vata boleiea neozdrsvluvs. vam takol p« vem. Ca Ja sadravljiva, kadete ozdravili v nslkratšaia on»u. Govorimo slovensko. , fc- - v DOKTOR BAILEY "aPECIJALIST 5511 Euclid Ave. blizu 55. reel* Room 221. Drugo nad otrese. CWv^mC, Mšs Uradne ure od 8:30 zjutraj do 8. zvečer. V nedelje od 18. de I. Tekom treh tednov ' ' ■ jjjjjjjj.....—jjjjj—j——....._______—j......,. ^ • se izplačujejo denarne pošfljatve v staro domovino poslane po SLAVONIC IMMIGRANT BANK, 436 W. 23rd St., New York, N. Y. ki je pod neposredno kontrolo bančnega ministarstva države New York Kdor z našim posredovanjem pošlje denar svoic Kdor z našim posredovsnjem pošlje denar svoj treh tednov in mu polijemo po prejemniku denarja lastnoročno podpisano prejemno potrdilo v teku šestih tednov. Po nss poslani denar se izplačuje v nakazanem znesku brez kakšnega odbitka za kakršnekoli stroške. Obstoje sicer Banke ki računajo stroške za pošiljanje pošilialcu in prejemniku, a mi ne računamo nobenih stroškov za to. Cene, ki Vam jih ponudimo v Jugoslovanskih kronah ali dinarjih izplačujemo v celoti in ne računamo za to nobenih daljnih stroškov. Cene denarju oglašujemo v listih, kar Vam je dokaz da ao iste najcenejše in da ne računamo enemu več, drugemu manje. Druge banke pravijo, da tudi one pošiljajo denar po najnižjih cenah, pa tega ne oglašujejo v časnikih, kakor mi, ker bi se na ta način videlo, da so njih cene višje od naših. Kadar ste poslali denar v stari kraj, tedaj vzemite list v roke In poglejte naše cene od tistega dneva, katerega smo mi od Vss denar ptejeli in boste videli, da imo Vsm računali po trinih cenah dotičnega dneva. Ce pa pošljete denar po drugih bankah, - Vam oni računajo po njih volji, ker njihovih cen ne znate in vrh tega še odbijejo precejšen znesek za stroške od svote ki jo ima naslovnik prejeti. Ako vzamete to v obzir, boste videli kdo deluje najoenejše in najpoštenejje. Naša banka je DR2AVNA BANKA -e vplačanim kapitalom od $100.000.0 » ^'to'frpla&mim rezervnim fondom od $30.000.00. — in ta cel kapital In rezervni fond je poroštvo za gotovo in točno izplačilo posls-nega denarja v starem kraju v teku treh tednov. Vsa izplsčevsnja denarja v Jugoslaviji nadzoruje osebno naš tamnshsjaječj se glsvni blagajnik g. Pavlovič. Razun najhitrejšega in najtočnejšega pošiljanja denarja prodajamo PREVOŽNE LISTKE ZA VSE PARNIKE preko Atianskega Ocenana, Sredozemskega in Jadranskega Morja. Neposredni smo zsstopniki vseh psr-niških druStev in pri nas lahko dobite najboljši proetor na parniku ako nam to za časa naznanite. Blizo naše Bsnke nshsjs se 10 hotelov ki prejemsjo izključno le nsše ljudi ns hrsno in prenočišče, v katerih je zs celo posluibo določena zmerna cena, preko katere ne sme-noben hotelir računati, ako ieli naše potnike prejemati. V teh hotelih ste kakor doma, tu najdete svoje rojake, ki potujejo v stsri kraj, hotelir Vas popelje ns konzulat, pomaga Vam vse potrebno pri potovanju, tako da se Vsm ni treba za drugo \ brigati in vas končno povede ns psrnik z Vašo prtljago. Dobivamo potnike iz starega kraja v Ameriko in vam dajemo navodila za to brezplačno. Pripravljamo potnikom pase (potna dovoljenja) za stari kraj in pomagsmo dobiti vse druge k temu potrebne spise. gj^' MI NISMO NAVADNA PARNUKA POSLOVNI CA TtiMVEČ DRŽAVNA BANKA. in zato nimamo prenočišč, ne kuhinj in ne hotelov, ker se prsve bsnke ne bavijo s hotelirskim poslovsnjem Pobrigali smo se pa zato, da naših potnikov ne bodo nepošteni hotelirji skubili in strigli, temveč ds bodo I prišli v dostojno hišo ksr nam jamči naš imenik s 10 hoteli. Slavonic Immigrant Bonk, 436 West 23rd Street New York, N.Y. SLOVENSKI NARODNI DOM. CLEVELAND, OHIO RAČ^N ZA MESEC OKTOBER, 1920. (Dohodki: Društva so vplačala 113 račun delnic..... ..........$14^.35 članstvo je vplačalo na račun delnic ................. 514.85 Najemnina...........................^........... 335.50 Razno..................................23,00 Skupaj..........................$915.70 Preostanek blagajne dne 30. septembra 1920........$9x48.70 Dohodki skupaj...._.........$10,064.40 Izd»t ki: Plin in elektrika.................*.................. $6.61 Plače tajnikov in oskrbnika....................... .. 115.00 Naprava novega poda v eni dvorani.......•.......... 317.89 Gospodarske potrebščine............................ 29.93 Zavarovalnina Sip na gostilni........................35-58 Telefonska pristojbina za 3 mesece....................9.30 Razno :........................................... 44.05 Skupaj ......................... $458.36 Preostanek blagajne dne 31. oktobra 1920..........$9606.04 Denar je naložen: / . a. na bančni knjižici Slov. Stavb, in Pos. Dr.........$1077.75 b. na bančni knjižici The N. American Bank & Sav. Co. 1931.92 c. na čekpvnem prometu na isti banki................146 37 A. Libefty Bondi /................... ............6450.00 Skupaj.......................$9606.04 Ludvik Medvešek, fin. tajnik, Frank Butala, blagajnik Račune pregledali in našli v redu: John Centa, predsednik nadzornega odbora, Rosie Er&te, John Žnidarsič, Edvard Braniselj, nadzorniki. • To je zadnji račun ki je priobčen pred delničarsko sejo. Delničarji so vabljeni, da se vdeleže delničarske seje ki se bode vršila dne 8. decembra 1920. da »se pouče o gospodarstvu in/ splošnem napredku našega Narodnega podjetja. Vedno bolj občutimo potrebo primernih prostorov za naše veselice in zabave in za društvene letne seje.Ali ni naša dolžnost da se pobrigamo ter-iffesntčimo-aačmni cilj.. A^ storil svojo dol- žnost, pa bode v kratkem se vzdignil Narodni Dom kakoršnega potrebujqpio. če pa bodete pustili da bode par oseb delalo namesto vseh, poterti pa ne smete pričakovati uspeha. Torej vsi na delničarsko sejo dne 8. decembra, nikdo naj ne ostane doma. Na svidenje na seji, _..............—.................... L. MEPVESEK, fin> tajnik Mesečni račun med krajevnimi društvi in SDl (Asesment štev. X-84-20. oktober.) ' ' DOHODKI , ' 5TR05KI- -st 3 s * 7JT~ f *-aa 1 s 1 i A ' J - * ii t . s* a f I I! Ji S? f J a I -11 h iS n 1 112 1 I * |g " as i; 3 M ig h II H , 1 ur 5 1 $859.08 $409.88 $349.50 $5730 $23.30 $19.10 $293.00 $393.0+ 397 3 132.80 58.58 43.00 10.95 3.00 .25 3.12 3.65 .25 v 77 3 I5«39 70.99 6*50 9-45 4-30 315 k s 63 4. 705.03 376.05 226.00 «0.45 6.00 x 16.38 30.15 23.58 23.58 378 5 172.17 - 78.37, 72.75 1^15 - 4-85 4.05 ) S \ 81 6 150.79 75.51 57.00 10.80 3.88 ' 3.60 42.00 42.00 67 7 139.70 63.39 6o.n 9-15 4.00 3.05 341.50 300.00 41.50 60 8 270.31 117.24 L 120.00 18.60 j ~ .25 8.03 6.30 136 ' 9 304.3a 141.26 121.61 20.70 4,50 1.00 .35 8.10 6.90 9.00 9.00 136 10 276.87 129.03 IM.50 21.30 .50 7.44 7.10 17.00 _ 17.00 145 U 206.01 105.79 '71.50 17.70 5.« 5.90 X19 12 167.87 82.46 66.86 10.30 v .50 4.45 3.40 59.00 58.00 60 k *4 a79-44 «9-34 «6-oo 1*15 1.50 840 6.05 117.00 117.00 127 I 16 27.85 18.05 , 3-75 4.35 .35 1.45 ( 29 17 188.96. 90.06 74-35 "40 4-So 4-95 380 14.00 14.0* 76 147.83 75.39 51.75 9.6o 3.00 1.50 I 3.45 3.20 64 •o 343 73 - M9-4I M7.35 35.65 3.00 v j 9*7 8.55 xi3.00 113.0» 178 « 1 353.78 113.95 105-75 16.65 4-So M*5! 713 1900 , | 19.00 1 113 ($4768,93 $3374.68 $1873-08 l>344..jS-l>30.oo $1.00 $1.50 I $3.oo f$i27,01 $114.85 .35 I[$1046.08 j$3Qo.op [$1046.of [2305" rranK nuaovernia, t»)niK RL • • . + • * BODITE PAMETNI IN KUPITE AR-BU MAZILO ss ru«, izpahke, lil«)«, opekline la Mm bolmai. Ta dobite v lekarni, b denar nazaj, Aa alate zadoroljal. The Ar-Bu Laboratories Co. DRUŠTVO NAPREJ iL $. &NJ>J. Clanetvo je vabljeno, da ea vdeleii prihodnje meaečne seje. U je letna seja, na kateri ae bo rotil odbor za prihodnje leto. Vai na to seji! Seja t4 prične točne ob S. art zj«< tfaj LUDVIK MEDVEAKK, tajnik <140) N I 4 SOBE ae odda v najem, elektrika kopalitte, pralna priprava. 880 Lon-don Rd _(141) BOBA SE ODDA za I fanta bret hrane. 5709 Proeser ave. (143) /\ SOBA SE ODDA za 1 ali 2 faata. Vprašajte aa 1236 E. 9fat St. (140) KRESALO DUHOV. Roman iz irskega življenja. ANGLEŠKI &PISAL P. A. SHEEHAJN. rREVEL DAVORIN CIUHA. ---m- Skozi odprtino se je zavalil ( dim in gospod Hamberton je( čutil, kako mu blažilen tok zraka hladi č^lo. Z zadnjo si-, lo je zbral vse svoje moči, da si s pomočjo svojega reSitelja reši življenje. Toda kako spraviti težke-( ga moža, ki je brez vsake moči? Galwey je vpil skozi dim, naj mu prineso lestve. Ukaz| so hitro izvršili. Toda okno je bilo petnajst do dvajset | čevljev od tal in gospod Ham berton brez vsake moči kakor hlod. Ogenj si ie šiloma delal pot izpod poda; tla in preproge so že tlele, drugod ' so se že dvigali plameni. Tre-1 balo je sfimo še par minut in tla bi se udrla in pokopala oba v razbeljeni peči. Gospod Hamberton je vse videl. Hla-( dni večerni veter, ki je tupa-tam prepodil mogočni dim in povzročil prijeten prepih v gorečih prostorih, mu je vrnil zavest in pogled; vpil je: j "Skoči, Galwey! Skoči in reši se! Ženo imaš in otro-' ke!" Galwey pa ja zagrabil nebogljeno postavo in jo dvignil v medoknice. Tu sta za hip postala. Kadar je potegnil veter, sta lahko videla kr-vavoožarjene obraze v množici, ki je v trenutku, ko sta se prikazala na oknu, začela neizrečeno vpiti. In bili ne bi Irci, če bi ne kričali vsemogočih svetov; seveda nobeden ni bil poraben. I Gospod Hamberton je še enkrat dejal Galweyu, naj se reši in naj njega prepusti u-sodi. | "Saj nima nobene vrednosti, Galwey," mu je dejal s pojemajočim glasom. "Skupaj ne moreva dol. Reši se hitro, dokler je še časJM "Nekoč ste mi storili krivico, gospod,'' je dejal Ned. "Zdaj bi Vam samo rad poka-* zal, kako Vam povrnem." Strašen sum je šinil gospodu Hambertonu skoz možgane. Vsi stari predsodki, ki jih je gojil proti Ircem, so se mu v enem hipu zbudili. Zdaj se bo strašno maščeval nad menoj, si je mislil. Toda v prihodnjem hipu si je zbil ostudno misel iz glave. Ned Galwey je prijel mokro.rjuho, ki mu je varovala oči in obraz pred plameni, odvil si jo je polagoma in jo zavezal okoli gospoda Hambertona. Nato se je spustil na zgornjo lest-vino prečko in zaklical: "Držite se in naslonite se z vso težo na lestvoP' | Nato je pograbil hromo telo in ga povlekel z glavo naprej skozi okno. Niti takrat ni izgubil svoje mimodušno-sti, ko so vpili od spodaj: "Hitro, Ned, ogenj udarja skoz okno in se oprijema lestve!" | Bil je trenutek poln groze, ko je vsa teža gospoda Hambertona legla na Nedove rame. Toda kot delavec in ribič že navajen na nepričakovane napore, je bil Ned tudi zdaj kos svoji nalogi. Trdno se je oprl na lestvo in zdržal sunek. Skrbno tipaje z nogama od prečk^ do prečke, je varno nesel na svojih ramah in rokah onemoglo truplo. Plameni, ki so lizali skozi razbita okna, so ju tu pa tam objeli in jima opekli roke in zapalili obleko. Slednjič sta vendar srečno dospela na tla in omahnila v roke vriskajoči množici.... Gospod Hamberton je velel Maxweltu, ki je bil stavil šele par vprašanj, naj gre takoj k Nedu in povpraša o nje govern stanju. Bilo j£ hujše, kakor so izpočetka mislili. Na potu v gospodovo sobo se je bil Ned parkrat zelo opekel. Levi rokav mu je bil ves j. zgorel, ko je planil z zavito glavo skozi vežo po stopni- "Zdaj bi rad še nekaj pristavil." Oče Cosgrove je čakal. • "Ljudje niso vsi hudobni." ' Počasi, toda ponosno in vzvišeno je zrastel ob morju iz razvalin grad v slogu Lu-1 dovika XIV. Odprli so nove kamnolome. In zrastle so nove hiše in okoli "Velike hiše,t kakor so imenovali gospodovo stanovanje, je prebivalo srečno, pridno ljudstvo, ki je vedno naraščalo; in neločljive vezi zvestobe so je vezale na one,, ki so bili njegovi do-j brotniki in zaščitniki. Ob lepih dnevih je človek lahko videl, kako vozi enoro-ki mož bolnega gospoda v vozičku na izprehod. Ali je enoroki človek vojak t Da. Ali je bil v ognju? Da. In je bil ranjen! Da, in še enkrat da! Nas prijatelj Ned je. Roko so mu odrezali. Toda ne de mnogo. Delati mu ni treba prevei. Gospod Hamberton Naenkrat je premolknil. "Kaj bi mogel?" I "Morda bi mogli dejati gospodu, naj ne .omenja več "krompirja'' in koštrunove-ga plečeta." I To dvoje je namreč gospod Hamberton vedno rabil, da je dražil Neda. V čolnu, na cesti, sploh povsod je mučil ubogega Neda z njegovim ponesreenim poizkusom najti zlato ter se ni zavedal, kako mu je to hudo delo. " I | "Prav, Ned," je dejal gospod Maxwell. "Jaz Vam oblju bim, da ne boste nikoli več slišali o tem besedice!" I "Bog Vas blagoslovi, gospod!" je dejal Ned. Gospod Hamberton, gos-, pod Maxwell in gospa so v. naslednjih dneh često govo-1 rili o Nedu in njegovem čudnem obnašanju, kakor sploh 0 značaju Ircev. In prišli so do zaključka, da so v obupnih, kritičnih položajih, ko morajo pokazati svojo zve-, stobo in vdanost, skozinskozl zanesljivi, četucii njih čud lahko spravi včasi Angleža do obupa. Če so pri vojakih, jezijo svoje predstojnike v vojašnici do smrti, v bitki pa kažejo največje junaštvo. In taki so tudi v navadnem življenju. "V mojo hišo ne pride več angleški služabnik," je zatrjeval gospod Hamberton. "Pes naj jih vzame! Vi sami ste videli, kako so zbežali." | Ko je začel oče Cosgrove ves ponosen hvaliti svoje lju-j di prijatelju, ga ta ni pustil do Desede. ^ "Jaz bi Vas sicer ne napravil rad ponosnega," je dejal gospod Hamberton, "toda prizjiati Vam moram nekaj. Dejal sem že, če se spominjate, da je Bog." 1 "Da," je odvrnil oče Cosgrove. cah navzgor. Roka je bila 1 strašno opečena. Toda on se 'ni mnogo zmenil za ramo. 1 Gospod Maxwell je kar one-1 mel spričo takega junaštva. Edino, kar je dejal, je bilo: "Držite rane dobro zakrite in pazite predvsem, da ne pri de mokrota do njih. Moja žena bo takoj tu." "Kako je gospodu?" je! vprašal Ned, popolnoma po-zabljaje samega sebe. "Prav dobro, ljubi prijatelj! Dobil je zelo neznatne poSkodbe. Kar ste mu ta ve-' čer storili, ne bo nikdar pozabil." | "On je ljudem mnogo dobrega storil," je dejal Ned. "In to se mu je moralo poplačati." "To se je zgodilo. In Vi se gotovo ne boste nikdar kesa-' li dejanja, ki ste ga storili." I "Jaz nočem ničesar za to,"| je dejal Ned. "Toda morda bi Vi mogji —'J Moonl^ml io rt mm rt lir ni I zen. In ftcdu niti oddaleč ne omeni več "krompirja" in "koštrunovegaplečeta". Vanyte »roje otroke prad nMmirMofent slatina kali)« s , Um, . Pot- ! Navadni kd^^S^' SEVERAL > COLD AND GRIP TABLETS I (Scrarort TtbMl proti pnkMu 1b gripi) i ■o iftMtUtTi M od pomoč pri prtblidu » I toBlkap odTkjadD nan« poaiedko« la i l preprečijo gripo ali IbImboo. Po V Mb g SLAVONIC IMMIGRANT BANK je prodajal« in poslala v« staro domovino jugoslovanske krone in dinarje po sledeči ceni: iooo kron za .. $ 9.10 5000 kron za .. $ 45.00 10000 kron za .. $ 89.00 5C000 kron za .. $440.00 100000 kron za .. $860.00 1000 Dinarjev za $ 34.90 na večje svote dinarjev je cena še manja. V teh cenah so vračunani vsi alroftki. Nikaklh drugih stroškov ne plača ne pošiljatelj niti prejemnik. Cene kronam in dinarjem se vsaki dan menjajo, se dvigajo in padajo.Slavonic Immigrant Bank vam hoče zaračunati ceno po 0-nem dnevu, ko prejme od vas denar. Slavonic Immigrant Bank 436 WEST 23rd STREET, NEW YORK, N. Y. W. K. DRUG COMPANY. EDINA SLOV. LEKARNA v Clevelandu Najboljša zdravila, tbČna postrežba. St. Clair Ave. & Addison* Rd. JOHN KOMIN, lekarnar (x) Dr. Klauser, Edini slovenski ZOBOZDRAVNIK v Clevelandu ima svoj urad v zvezi z dr. Kertiom na 6203 ST. CLAIR AVE Če imate slabe zobe, se o-glasite pri njem. Zmerne cene in zanesljivo delo. # družice, U želijo biti lično oprem- _ '____1- * ^ ■'-«'■ i jene, imajo na razpolago dobro izveŽbano mož v tej stroki, ter vas vsestransko zadovolji s delom. Izdelujem na roko pej- čolane, (Hajerje) lično in po vašem okusit. Cene smerne. Pokličite po Ifefl Phone: NOTTINGHAM 439- R, tli pišite. TONICA GRMNA, 18x15 NOTTINGHAM ROAD ******* ******** JfSlovenski plumber ji!! MELAVEC & BUNOWITZ CO. 1043 E. 61. St. Izvršujemo vsa. plumberska dela, napeljavo kopaliftč, sinkov, atraniftč in drugo, napeljavo kanalov (sewer work). Vse delo je prvovrstno in cene so jako zmerne. , _(Dec, fl.th) - "1 — I Dr. H. 0. Stern, I Dr. i. Hollander zobozdravnika jj 1355E.554 St.ftg.StGair j jj Vstopu 55. cesti ud kkaru i j Ure od 9. zjutraj do 8. zvečer. j I Govori se slovensko. j Obleke, suknje. moške m ženske, čistimo da izgledajo kot nove. Pri-2 nesite čistiti in barvati k Frank-u na East SStti St, ali po telefona nas pokličite, da pridemo ra vaš dom I iskat J CBANK JLCleaner** Dyer* Rosedale CCSkA 1361 & 55th St Cemr* ** , Cleveland, OMo I Slovensko podjetje za čiščenje in barvanje oblek jj CUNARD LINE Kozina plovba i j j S. S. SAX0NIA, 14.000 TON, j odplove 9. decembra i; Cena D. razreda ............ —$180.00 : i* Cena IK. razreda................. $125.00 i !; in $5.00 vojnega davka, DIREKTNO V HAMBURG Cena DL razreda ji Oderburg via Hamburg............$12920 j ;! in $5.00 vojnega davka. ! V vašem mestu je lokalni agent. Pojdite k njemu. i CUNARD LINE, j j S. S. CAR0NIA i S 20.000 ton a \ 1 Odplovi 15. junuarija, 1921. || V TRST VIA NEAP0LJ j j: Tretji razred.....................$104.50 j In $5.00 vojnega davka. V vašem mestu je lokalni agent. Pojdite k njemu. CUNARD UNE - Samo 9 dni do - HAMBURG in PASSAU VIA ENGLAND SJS. Aquitania, 14 dec Cena 3. razredu: ^ HAMBURG .... $125.00 5 PASSAU.......$139.80 in $s voj. davka. I V vašem mestu je lokalni Is, agent. Pojdite k njemu. Pozor, Plumbing! ' Kadarkoli hočete, da m v valili I ( biiah naredi plumba^o^deje^aa jbr- ! S^n^boHS'JJeiSlnoot ^StranMa, ! koptlidča, sinke, Itd. Pojdi to k avojemu rojaku najpr , va, prašna drugje vpraiata. Na|ittra)li 1 (ugoalovanakl plumber v Cleveland a. i NICK DAVmOVICH MM ST. OjUrB^AVKNUK O. s. Princeton 1173 W I _Roeedale 1828 j 7 pozor. I Članom in članicam dr. fcniemberk J se naznanja, da ima drnAtvo svoje la-■ tno rborovanje 5. dec. v dr. dvorani, i i Vse £J«ne in članice N prosi, da aa » fotovo te sele udalele, ker )ih druga-\ £e zadene kaien t smislu pravil. Po-»I zdrav sobratora društva "Žužemberk1 Pooblastila za stari kraj, Prošnje in izjave za dobavo potnih listov iz stare domovine v Ameriko, izdeluje, pri general, konzulatu SHS. registrirani slovenski javni notar IVAN ZUPAN, ! 1951 V. 22. Place, Chicigo, III. Daje aveloet in moč, najboljil - LINIMENT ta vae prilika, otekline, izpahke i^ bolestne milice. NajboljSe sredstvo za drgnanie. Pa vaak lekarnah. I mm®®m>®Q®mmm j KJE j Z najbo^ii slado- J X led in mehke pijače? X j m V Ukani A |F. BRAimUCB,I @ 1353 E 56th STREET • I A vagal St. Claiir A v«. A I S Točna postrežba. Z ; p......... ,mm,mmu m, NE POZABITE! Kadar rabite dobro bri- i tev, škarje, jermen ali rezilne oprave, pridite v mojo trgovino, ker jaz . kot bivši * brivec poznam dobro te predmete. Vse blago pri nas kupljeno, popravljeno ali brušeno, jamčimo. John Tomažič 670 E. 1sand St Collinwood. NEKAJ POSEBNEGA! . 500 predmetov kakor Jih vidita tukaj na vatkteri naslov, da ae pokaže kaj imamo. 10 PREDMETOV ZA SAMO $5.00 Ta presenetljiva ponudba traja aamo ta meaec; zato naroČite takoj, da ne zamudite te velike prilike. Ti predmeti ne bodo vam aamo v pomoč, temveč tudi v veselje. LE BERITE (1) Avtomatična ŠIvanka. Najnovejla iznajdba. Siva kakor atroj; napravi dva ftiva naenkrat, kakor vidite na aliki. Vaakdo popravi čevlje, kamot I. t. d. (2) Protirevmatični prstan. Najboljie sredstvo, da se relite enaki bolezni. (3) 52 kalibra aaaadkraa. Jako pripravna atvar. (4) Molka aH ianaka ara. Lahko jo noaite, ali jo daste prijatelju att J prijateljici. Jako lepo izgleda. W (5) Eksplozivno pare. Nabasano a smodnikom, pa ni nevarno. Samo poskusite, in boate videli, kako zabavo boste imeli. (6) Občudovanja vredna priprava, ki jo rabijo samo detektivi Jako vporabna. Lahko predatavllate detektiva znjo. (7) leni tains ki teraameter. Vam pOve, ako ae boate poročili, ali ako vas dragi ljubi. Pripravna stvar za vaakega, ki je zaljubljen. (S) Avtomatični snaillee nohtov. Vržita proč ftkarjice in ImeU boate nohte lepo člate. (9) Gyroakop. Znanstveni aparat in komična igrača obenem. All ate ia videli kakino atvar stati v zraku aamo? Poakuaite ta predmet, ki vam napravi tak trik. Mladi in stlri ga radi vidijo. (10) Tam buries. Ima lep glaa in dobite doati zabava pri tem. Noben izmed teh predmetov ae ne proda zaae in se )ih lahko kupi samo vse skupaj za to malo ceno. Nikdar.se ne boste keaall ako naročite; in morda — boste hoteli fte drugič. Toda — P02URrTE SE! Samo izreilte ta kupon in ga polljite s 35c v znamkah za poštnino. . Za oatalo boate plačali, kadar dobite blago. Naročniki izvan Zjedinjenih , Dri a v morajo poalati v gotovini. Naalov: WESTERN MERCHANDISE CO., Dept 900 2029 W. CHICAGO AVE. CHICAGO. ILL. Parobrodni lietlri za Evropo UMIkl jz Evrope kupite jih pri ZUPNICK & COMPANY POŠILJALCI DENARJA IN PRODAJA PARO-BRODNIH LISTKOV. 6024 St Clair Avenue, Cfevdand, Ohw Mi smo opravičeni zastopniki za vse najboljše preko-morske linije. NAZNANILO! Naznanja se rojakom, da je slovenski zdravnik ALBERT IVNIK, D. C. 6408 ST. CLAIR AVE. opremil svoj urad z velikim modernim električnim strojem (X-Ray machine), ki mu bo služila za slikanje hrbtenice, ter mu bo v pomoč pri iskanju vzroka bolezni. > Ta priprava je v njegovem delu velikega pomena ter trpečemu ljudstvu v korist. » •. ..cA