leSo. VI, St. 234.
PoStnlna platana v gotovini.
V Ljubljani. ¥ forak 17» &kf®bra 1922.
Posam« št, 1 Din.
MPSE
Glasilo Socialistične stranice J&s@osi@tfif&.
Čebele ustavile lilifsko topilnico!
Vem, da bo marsikateri zmajal z Stavo nad tem naslovom in si bo mislil: j^pet kaka neslana šala«. Toda verjemi-s> ljudje božji, da bi človek v današnjih, ako prekleto resnih časih — oosebno za j*e|avstvo — ne pisal neslanih šal o če-rift * ako ne bi obstajala resna nevarnost, da ustavijo čebele v najkrajšem asuobrat litijske topilnice! Da bodo so-!V£i o celi stvari poučeni- jim najprvo °lasiiimo nekatera dejstva, j. VI itiji je podjetje »Topilnica za svi-kaVa'n srebro<<- Dodjetje zaposluje sedaj . kili 70 delavcev — kovinarjev. Podjet-u. Pa so hoteli lastniki razširiti tako, da tii;iZar,.os^’0 najmanj 500 kovinarjev in t„ !°Vl’h družinskih članov. Ruda, ki se pl?'.v t!>Pilnici, vsebuje nekoliko % žve-sk 'n ^.° ^vePt° uhaja v dimastem stanju jj0.2' v*sok tvorniški dimnik, se spet str-
V	,r.a?prši v okolici na vse vetrove, sestn-u topilnice poseduje nekoliko po-ka,-	y in menda tudi neki uradnik ne-
bel PanjeY ^ebel. Dejstvo je, da te če-2ej preveč dobro ne prospevajo in da so suh ^0<?Vr^ene naglemu poginu. To so je 7rr ejstva. In sedaj poslušajte, kaj se vi v^P^ilo. Posestniki čebel so združeno Žv i tožbo Pr°ti topilnici, češ. da so bef mni ^rivi na^iemu umiranju če-3- Topilnica seveda tudi ni mirno vtak-v'a te obtožbe v žep in začela je teči in sedaj teče dolgotrajna tožba, katere t,ro§ki	gredo menda že na milijone. Nas
la ,	a ne bi nadalje prav nič zamma-
brri	ne ^ lastniki topilnice izjavili, da
° v najkrajšem času prisiljeni obrat
popolnoma ustaviti in vse delavce odpustiti, ker ne morejo več vzdržati bremen, ki jih ta tožba povzroča. V tem trenotku pa, ko grozi delavstvu in to ne malemu številu, katastrofa, da bo prišlo ravno na zimo ob kruh in bo postavljeno na cesto in to radi nekoliko poginulih čebel, je naša sveta dolžnost, da se javno pečamo z zadevo in tako še v zadnjem trenutku morda rešimo uboge delavce pred grozečo katastrofo.
Nočemo si lastiti pravice nezmotljivih sodnikov in posegati v tok sodnijske razprave — vendar čutimo v sebi moralno dolžnost, da opozorimo na nekatera dejstva, ki bi zamogla povedati vzrok, zakaj čebele ravno v tem kraju ne morejo prospevati. Mnenje čebelarjev, strokovnjakov glede litijskih čebel je sledeče:
1. Najizdatnejša paša litijskih čebel je jelševa paša;
2. Litija in nje okolica leži v križišču dveh nasprotnih vetrov:
3. Skozi Litijo teče velika tekoča reka Sava, ob kateri je tudi veliko paše za čebele;
Dalje so čebelarji-strokovnjaki prepričani :
l. Jelševa paša je za čebele najnevarnejša, ker jim povzroča vsakovrstne bolezni — posebne driske, kar lahko umori do 10 procentov čebel, ki se ž njo hranijo;
-L Ako čebela težko obložena zaide v križišče vetrov, omaga in pogine;
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan,
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 312. Ček. rač. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer sa ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
3. Čebele, ki hodijo na paše ob tekočih vodah, pri najmanjšem vetru in težko obložene omahnejo in se utopijo v vodi. Radi tega velja tudi v čebelarstvu princip, — postaviti panje kolikor mogoče daleč od vode;
4. Čebela sc pred vsakim dimom umakne in odleti. (Stara resnica, znana vsem pravim čebelarjem.)
To, kar smo navedli, je mnenje priznanih čebelarjev-strokovnjakov.
Da žveplo škoduje čebelam tudi v trdem stanju, tega menda ne bo nihče trdil. Dobro bi bilo vprašati, dovolite to opazko, ali so res ravno litijske čebele tako nespametne, ea letajo ravno skozi strupen žvepleni dim, medtem, ko se ognejo najmanjšemu puhu iz najmanjše pipice. Potem bi morale res to delati iz vzroka, da postanejo mučenice, ali pa iz zlobnosti, da uničijo litijsko topilnico.
Dobro bi bilo tudi dognati: 1. koliko čebelarjev je bilo v litijski okolici pred vložitvijo prve tožbe in koliko jih ie sedaj; 2. koliko medu se je pridelalo tamkaj recimo eno leto pred vložitvijo prve tožbe in eno leto po vložitvi tožbe, vpo-števajoč seveda povprečno letino v teh dveh letih.
In sedaj še eno besedo in to je za nas glavno, kar hočemo. Konstantirajo naj, ali donaša teh par panjev čebel, ali topilnica, ki bi lahko zaposljevala do 500 ljudi, narodnemu gospodarstvu več kori-risti in kaj je več vredno za splošnost. Kovinarji, glejte, kdo vse ogroža vaše življenske interese!
^^ARIJA AMBROŽIČ:
Kudarieva usoda.
. Poletni čas je; radovedna luna po-jjieda čez goro. Njeni žarki padajo v kotno, kjer se v kotu skriva majhno rudar-1{o. mesto. Prijazne dvonadstropne hišice anjajo protj vzhodu. Lunini žarki se ča-°bno zrcalijo v okencih. Hišice čepe dru-
Poleg druge; nekatere leže višje, ne katere pa se hulijo ob vznožju holmov, ki °bdajajo to mestece.
Pozno je; po prašni cesti se vleče le 3pa tam kaka utrujena senca. Tam pred ais*co^sedi rudar. Podpira svoj uveli obraz ? koščenimi lakti, uprtimi ob kolena. Globoko je zamišljen, tako da niti ne opazi, kako pristopita k njemu žena in hčerka, bodeta poleg njega. Žarek veselja obsije njegov obraz, ko začuti gorkoto dvoje, nJemu nad vse dragih teles. Toda kmalu j^r.^opet zamisli; mučijo ga skrbi. Kje do-. i živila zase in za svoje otročiče? Dra-pnja dan na dan večja, zaslužek majhen vedno enak, on sam pa se stara pri sem tem stradanju, njegove moči pojemajo vsled težkega dela. Mati in hčerka krbo opazujeta očeta. Njiju obraz ie bo ‘
ječ in upajoč — vidi se njima, da imata neko prošnjo do očeta na srcu. Plašljivo in prestrašeno toži hčerka očetu, da nima obleke. Oče se obupno nasmehne. Toda kmalu se vzdrami. Deset dni ne bomo jedli kruha, pa bo za obleko. Grenek je sicer ta sklep, toda ljubezen premaga vse. Mati in hčerka si pogledata v oči. Pri tem pade njiju pogled na nebo. kjer se skriva luna za črn in gost oblak. Prosita očeta, nai vstane in naj gre žnjima spat. Težko mu je zapustiti klop. Pred desetimi leti je tulcai prvič sedel s svojo ženo. Tedaj sta bila še brez skrbi in zato tudi srečna. Sedaj pa jima .ie življenje težko breme. Vendar pa mu J'e težko, ločiti se od te klopi, na katero ga veže tisoč spominov. Nekaj mu pravi:	»Zadnjič	sediš	na tej
klopi.« Prve kaplje padajo. Toda nekaj, sam ne ve kaj. mu šepeta na uho: »Zadnjo not v svojem življenju sediš na tej klopi; ne boš je več videl.« Dež pada: vsi trije se povrneio v hišico. Lačni in bedni gredo spat. Ne zaspijo z zaupanjem v srcu. ker lačni delavec nima več upanja...
Ob treh je vstal ter šel na delo. Lačen kakor je šel spat. je tudi vstal... Iz stranskega rova, ki so ga napravili šele
pred nekaj tedni, se čujejo gosti udarci s krampom. Ko si drugi malo oddahnejo, dela on dalje, da ne čuti gladu, ki ga muči. Lačen je, toda on že prenese, pa kaj bodo otroci — brez kruha. Nad njim med kamenjem, tramovjem, med razpokami se reži smrt; »Ne boš več dolgo stradal —, te bom rešila te bede. ne boš več stradal, ne boš.« Reži se in mu šepeta: »Le mahaj, ... le koplji,... še parkrat boš udaril, pa bo dovolj. — Da. še enkrat boš mahnil! Stoj!« Tako mu zakliče in se zgane gori med razpokami, tako, da mu pade peščica peska na hrbet! Zamahne še enkrat — pa kakor bi trenil, pade nanj ogromna tri-oglata skala s hruščem in truščem; vmes se nasuje še drobno kamenje in prah. Kratek. zamolkel jek — in vse utihne ... Nekaj metrov od njega oddaljeni tovariš kliče na vse grlo na pomoč. Preplašene beže blede postave rudarjev po rovih..* mimo njih pa naglo beži smrt proti navpičnemu izhodu.--------------
V	veliki dvorani, pri zeleni mizi sedijo gospodje, bogati in srečni. Brezskrbno se pogovarjajo in posvetujejo. Ko pride do njih novica o nesreči v iami. se na-mrdujejo in pripisujejo krivdo le nepaz-
Politične vesti.
+ Tretja številka »Upokojenca« prinaša uvodnik o draginji in vladi SHS. ki prihaja do zaključka, da je potom »vladnega pobijanja aragnie« kapitalizem iz-Prešal iz državljanov že številne miiiarde. Vlada da bi se morala pobrigati za vzdrževanje železnic in drugih javnih naprav. Iz posebnega vabila v listu posnemamo, da se bo vršil prijateljski sestanek vseh upokojencev brez razlike političnega in društvenega mišljenja v torek 17. t. m. ob 6. zvečer v upravništvu »Upokojenca«, in sicer v svrho razgovora o ljubljanskih občinskih volitvah. Upokojence opozarjamo na naše članke o ljubljanskih občin- j skih volitvah, zlasti pa na naš nedeljski uvodnik.
+ V Belgradu so že zaključili določbe uradniške pragmatike o plačah. Uradniki bodo odslei živeli kakor bi bili v nebesih. Tako pravi »Jutro«, ki prihaja sedaj vedno z novimi dobrotami za uradni-štvo — zakaj ljubljanske občinske volitve so pred durmi! V tem grmu tiči zajec!
.+ Slovenska kmečka stranka stoji na stališču, da se ustava ne sme revidirati. Volilci te stranke naj si dobro zapomnijo to dejstvo, ki ga razglaša po Belgradu minister Pucelj. SKS je zopet dokazala, da je v najožjem sorodstvu z gospodi okoli »Jutra«.
+ Na Grškem je položaj zelo tragičen. V Mali Aziji so izgubili Grki okoli 120.000 ljudi, 400 topov, vse avtomobile in sploh ves bojni material, medtem ko so za vojno potrošili okoli šest miliard drahem. Sedaj so državne blagajne prazne. Iz Trači je pričakujejo okoli pol milijona beguncev. S čim jih bodo hranili? Kje nastanili? Glad in kužne bolezni že nastopajo. Še nobena država se ni nahajala v tako kritičnem položaju. In vsega tega je kriva vojna, ki je ni hotelo ljudstvo. temveč kapital!
+ V Budimpešti je vodstvo ladjedelnice izprlo za teden dni 2000 delavcev, ker so uprizorili pred poslopjem direkcije demonstracijo, to pa zaradi tega. ker ni hotela sprejeti delavskih zaupnikov, ki so se prišli k njej razgovarjat o svojih zadevah.
+ Češko finančno ministrstvo je izdelalo proračun za leto 1923., ki je skoro že — aktiven.
ljivosti ubogega pod kamenjem zasutega delavca...
Zvečer je luna zopet sijala na pročelja rudarskih hišic. Posvetila je na klop. na kateri pa ni več sedel rudar. Ležal je mirno na mrtvaškem odru. Morali so ga takoj zabiti v krsto da bi se kdo od domačih ne onesvestil ob pogledu — na .zmečkano, mučeniško truplo.. Mirno je obsevala luna to mestece, kakor da bi sijala na rai. ki ga delavci itak ne poznajo. A zatemnila bi se za vedno, če bi imela oči in srce. da bi videla in čutila to strašno bedo in gorje, ki ga mora trpeti delovno ljudstvo...
t x \ velikem glavnem mestu stoji palača. V razkošno opremljenem salonu občuduje mlada sobarica svilene in baržu-naste zastore in preproge. Na raznih umetno izrezljanih mizicah stoji in leži nebroi zlatih in srebrnih posodic. Nehote se ji ustavi oko na srebrnem podstavku; obrača ga v rokah; ogleduje ga in sama s seboj poluglasno govori: »Take predmete torej delajo iz tvarine, katero dobavljajo iz rudnikov kjer se ie ponesrečil moj oče.« Velika solza ji kane na pod-
+ Na Madžarskem so fašisti, ki jih podoira:o njihovi laški bratci, zelo močni. Madžarski časopisi pišejo, da nameravajo vreči sedanjo vlado, ki je itak že dovolj reakcionarna.
+ Stavkovno vodstvo na Češkem je objavilo proglas, v katerem pravi, da če ne bodo lastn:ki rudnikov do 17. t. m. ugodili delavskim zahtevam, bodo tega dne proglasili generalno stavko. Podjetniki v Moravski Ostravi so namreč kršili sporazum, sklenjen meseca februarja, ki določa, da se imaio mezde zniževati vzporedno s padanjem cen živilom.
+ Kongres avstrijske socialistične stranke se je začel v nedeljo. 15. t. m., in sicer od D0t io dopoldne dalje. Potem, ko je otvoril sodrug Skaret strankin kongres so bili izvoljeni ss. Seitz. Tomschik, Schneidmadl in Vinzenz Muhitsch za predsednike, ss. Rauscher. Fiihrlinger, Witternig in Linder pa za zapisnikarje. Nato ie govoril sodrug Seitz o političnem položaju, nakar ie podal besedo glavnemu referentu sodr. Ottu Bauerju, ki je re-feriral o političnem in gospodarskem položaju nemške Avstrije. Kongres je nato sprejel tozadevno resolucijo, ki jo bomo še objavili. Kongresa se ie udeležilo okoli 500 delegatov, ki so zastooali po več tisoč organiziranih sodrugov.
+ V Ne.cčiji so bili te dni obsojeni Rathenauovi morilci, in sicer: Ernst Te-hov na 15 let prisilnega dela in 10 let izgube časti. Ivan Tehov na 4 leta prisilnega dela in 1 mesec zapora. Giinther na 8 let nrisilnega dela in 10 let izgube časti, V. Salomon in Nieder oo 5 let prisilne delavnice in 5 let izgube časti, pet drugih pa na zapor od 3 let do 2 meseca. Krivci so poleg tega obsojeni na povračilo sodnih stroškov.
+ Francosko vojno sodišče je obsodilo na smrt nekega algirskega vojaka- ki ie posilil v alzaškem ozemlju Metno deklico Frido Gukles in io nato umoril. Znano je. da uprizarjajo francoski vojaki neverjetne orgije na račun nemškega prebivalstva. Posebno pa se odlikujejo črne čete. Dejstvo, da je francosko vojno sodišče pričelo sedai s smrtnimi obsodbami, dokazuje da so dosegle orgije svoi vrhunec.
+ Ruski časoo>si se pečajo v zadnjem času na uvodnih mestih s poskusi japonskih militaristov ki skušajo ustvariti v Mandžuriji oporišče za boi proti
Daljnovzhodni republiki na eni in na drugi strani. Časopisi smatralo za t no potrebno, da se sklene med Rusijo m Kitajsko pogodba, ki bo napravila konec
japonskim spletkam.	.
+ Hi. internacionala je zahctvala oa sovjetske vlade del rekviriranega cer K* nega z^ata v svrho propagande v stvu. Sovjetska vlada ie prošnji U5°<'L in dragocenosti že izročila sovjetski siji v Berlinu. Zlata se torej poslužujmo komunisti pri svoji propagandi, names.o da bi apelirali na prepričanie!
+ Vlada ameriških Zedinjen* dfzav ie objavila poročilo v katerem opisuie erospodarsko in finančno stanje f?vr0^ ter navaja razloge ki silijo Ameriko, da odreče Evropi vsak kredit. Ameriška v a-da ie mnenia. da ne bodo mogle IT\lS,i evropske države razen Anekie na odp.a' čilo dolgov, ki jih dolemejo Amer* • Amerika ne more več rešiti Evrope, ki . udarjena s kurjo slepoto, pa drzi po orožjem večje armade kakor pred svetono voino. Vse države nadaliuje’0 z °‘3°r . ževaniem niti ena ne štedi. zato ^a. _ Amerika teea mnenia da ne bo več a ' jala kreditov ter da bo pričela svoje nike tirjati. Franci;a je n. pr. dolžna nienim državam 3 mTarde dolar ev. katere ne more niti obresti plačev • Vendar pa prav pridno nadaljuje z 0 oroževanjem.	-
NAROČNIKI POŠLJITE NAR£ČNIN£:
vest**
Invalidski odsek oddelka za s0‘'j^ya-rolitiko želi nabaviti za podrejene lidske zavode 3 vagone krompirja-flektira se le na prvovrstno blago.
stavek. Ni opazila da prihaja »milostiva«. Zašumelo ie mimo nje svileno krilo in zacingljali so privezki na zlatih zapestnicah. Dekle se vzdrami, tiaelo obriše solzo s podstavka. Dalie briše zlate in srebrne posode, katerih se drže znojne in krvave kaplje ubogih delavcev.
(Črtico je spisala delavka z omejeno šolsko izobrazbo. Priobčili smo io skoro popolnoma v neizpremenjeni obliki v vzpodbudo pisateljici kakor tudi njenim tovarišicam, ki tudi pišejo pa se ne upajo nastopiti s svojimi proizvodi. Kaptalistična moč je ogromna, v oblasti ima tudi šole. Ker nam te ne morejo zaradi svojega ustroja nuditi prave izobrazbe, je jasno, da si moramo sami pomagati. Treba nam je iti vase da bomo prišli do spoznan;a in do udejstvovanja ki ga zahteva od nas čas. v katerem živimo. Zato nam ie dobrodošel zlasti tvoj proizvod, delavec, delavka ker pokazuješ z njim. kaj da misliš, ko opazuješ obstoječi družabni red. Seveda pa to spozname še ne zadostuje. Vstopiti moraš v socialistično armado, ki se bori proti reakciji ter postati njen aktiven član. — Opombra ured.).
takoi za dobaviti. Dotične zapeC^0vosti nudbe (kolkovane) z označbo^ -pr2ič) in cen (loko Ljubljana. Celje ah inva-naj se pošljejo do 26. oktobraparska lidskemu odseku v Ljubljani St. r vojašnica.	'Psfiansk®
Slovstvena čitanka za 111. . za-šole. Prejeli smo: Te dni izide PfJ. ^1-logi šolskih knjig in učil v Ljub:Ija ga: J. Brinar, čitanka za meščan „ ,-e za IV. del (Slovestvena čitanka). Cena j ^ sedanje razmere zmerna; pri P° „ pjn. zai 17. Din. s platnenim hrbtom
Državna borza dela. Pri vseh po j, nicah »Državne borze dela« v Mariboru, Ptuju in Murski Soboti j {jra lo v preteklem tednu od 1. do 7. o ^ 1922 dela 278 moških in 141 žensKii lavnih moči. Delodajalci so pa isK moških in 116 ženskih delavnih m°TAejo: sredovanj se je izvršilo 263. Dela i g, ključavničarji, železostrugarji, x:v,ije< peki. mlinarji, mesarji, krojači, * y< trgov, sotrudniki, sotrudnice, sluge, ^ delavci, delavke, dninarji- dninarice, ferji, kemič. telin. laboranti, v.a^en('11^rii,
jenke, itd. V delo se sprejmejo: ru.^
gozd. delavci, mizarji, zidarji’ ce elektromonterji, kleparji, sedlarji, s nje, kuharice, vajenci, vajenke ita.
Zdravstveni odsek za Slovenijo ^ pisuje službo okrožnega zdravm* ^ zdravstveno okrožje P°^ane'tTradnein sente se opozarjajo na razpis v U listu.
Berlinsko sodišče je obsodilo znatg^e profesorja Einsteina na šest ^e^noin0vejŠ' ječe ker ie zagrešil v svoji naji Q. knjigi »Schlimme Botschaft« -en na skrunstvo Založnik Pa je bil obso1l3o00 tri tedne težke ječe. oziroma na ni. mark denarne kazni. Sodišča te^'jj0 meso napredovala in se še vedno ai^
po-
tod srednieea veka. v katerem so znanstvenike še sežigali na grmadah.
Ljubljana.
Upokojenci pozor! Prejeli smo: Pri zadnjem sestanku od načelstva izvoljene, kakor tudi vse tiste, ki so pristopli h konzorciju »Upokojenca«, vabimo na prijateljski sestanek, ki bo v ponedeljek. 16.
V	in. ob 6. zvečer v upravništvu »Upokojenca«. Važno. Pridite vsi! — Upravni-stvo.
Izobraževalno društvo »Svoboda« v
JP. Šiški ima sedaj polni orkester. Zmo-Zen je nastopiti pri vsaki prireditvi, koncertih ali plesnih vencih. Opozarjamo strokovne organizacije naj v vseh sluča-J'n podpirajo naš orkester in s tem pomagajo k nadaljni izobrazbi!
Na državni dvorazredni trgovski šoli ' Ljubljani se bo otvoril v letošnjem zimskem semestru IX. zadružni tečaj, ki se Prične dne 3. novembra t. 1. in traja do 7- marca 1923. Namen tečaja je predam, dati kmečkim posestnikom in njih snovom, ,pa tudi drugim udeležnikom Pregledno izobrazbo iz zadružništva, da in © mogli ustanavljati in voditi kreditne /1 Pridobitne zadruge. Udeležniki so red-^ ^ J. taki, ki obiskujejo vse predmete in Prejmejo koncem tečaja izpričevalo- in zredru, ki prihajajo le k pouku posa-eznih predmetov in dobe koncem te-u<^e^ežno potrdilo. Pogoj za sprejem
-	i 0P°lnjeno 16 leto in dovršena ljudska j *a. Pri sprejemu plača udeležnik Din > |’e plačuje pa nobene šolnine. Vpiso-anje se bo vršilo 3. nov. ob 9. dopoldne. , Ljubljanski trg. Padanje cen se na-aije razvija. Izredno slab tovorni pro-j bistveno ovira upliv konkurence ce-n^i a blaga. Slanina debelih prašičev je a<Jla na 116 K, salo 120 K, na debelo s zo 100 K. Nakup neznaten, ker je pri-t7at{ nadaljnega padca cen slanine kot Ur ^omača mast 130 K- amerikanska hpi • nakupu soljene slanine na de-,ei° in drobno se opozarjajo interesenta, Pazijo na kvaliteto blaga. Manjvredno «s‘aSo naj se naznani tržnem nadzorstvu. bJ.lnisko meso prve vrste 90 K; na de-/lo se prodaja meso celih prašičev 70 '6 K. Cena govejemu mesu je padla a 1 Din pri kg. V mesnicah najvišja ce-J* 60 K. na trgu 56 K, meso tretje vrste lit ^ druge vrste 42 do 50 K. Kva-eta govejega mesa v celoti je sedaj •1 dvobra. — Glede špecerijskega blaga Pričakovati v kratkem znižanja cen.
ni red važen, udeležba dolžnost. — Odbor.
is sfcmk. gjjbarafa«
Odborova sela ljubljanske podružnice kovinarfev se bo vršila v društvenih prostorih v torek takoj po delu. — Podpredsednik.	!
Društvo Savcz že!. Jugosl. vabi na sestanek, kateri se bo vršil dne 18. t. m. ob 19. uri (7.) zvečer v Zadružnem domu, bivša nemška šola v Sp. Šiški. Radi važnega dnevnega reda je udeležitev dolžnost vsakega odbornika. — Predsednik.
Podružnica kovinarjev v Celju, se
najtopleje zahvaljuje delavstvu tovarne Schiitz v Libojah, za podporo v času stavke kovinarjev v Westnovi tovarni. Podružnica je prejela po sodrugu Kosu znesek K 2420.
krasna prikazen In kamorkoli Je neslo oko, ni bilo videti drugega kot slikovito pokrajino. V ozadju je bilo opažati temno gozdovje in bližje sem pašnike ter obdelana polja, po sredi je tekel širok potok z mlini ob strani in nekaj gospodarskih poslopij. Zdelo se je, kot bi zemlja vstala iz morskih valov. Čudežni odse'-' je trajal prilično pol ure in s strahom so celi pojav opazovali nevedni ribiči, dokler jim niso mornarji z večjih ladij pojasnili, odkod ta naravni pojav izvira. Po pol urnem trajanju je pričel odsev pojemati in se oddaljevati dalje v nebo, dokler ni izgini! poslednji obris. Nihče ne more soditi, iz katere dežele naj bi bil odsev, vsekakor je bil lep in tako živ, da bi prevaral vsakogar, komur ni znana morska ožina med otokom Alsenom in polotokom Broakerjem.
$7 Cene domači moki so pričele padati. ^ • 0 24 K, amerikanska moka št. 0 22 K. 0 dospe v Ljubljano še večja množina
i si?«!*
Pismo iz Rusije. (Federated Press. E. Kaivola.) Pred nekaj meseci nas je šla večja skupina finskih delavcev iz Amerike v Kuzbas z namen.om, da razvijemo tukajšnje prirodne zaklade te bogate dežele. Nismo razočarani: marsikdo na našem mestu bi se jezil, posebno tak, ki je pustil v Ameriki dobro, stalno službo. Tu je pomanjkanje: težave so. Ali zato smo prišli sem, da pomagamo izboljšati razmere v Rusiji. Prepričan sem, da bo- j do v dveh letih premagane vse težave, j Dela, ki jih opravljamo so različna in tež- j ka. Nekateri delamo v tovarnah, drugi na | žagah podnevi in ponoči, tretji kopljejo j temelj novim poslopjem, čcird delajo na j polju, kosijo in suše seno itd. Edino delo, ! katerega se še nismo dotaknili, je kopa- ; nje premoga. Premogovnike prevzamemo j s 1. oktobrom. Premogovnik je v zelo j slabem stanju radi zanikrnih inženirjev. Kakor izgleda, so kopali premog, kjer so naleteli nanj, podolž in počez; posledica je, da so v vseh rovih podsutbe. Naš inženir je zaključil, da se stari šaht popolnoma opusti in kopati bomo začeli z druge strani. Največ škode so naredile Kolčako-ve tolpe, ki so pustošile tod. dokler jih niso prepodile rdeče čete. Kuzbus bo središče ekonomskega življenja v bodočnosti. Polje zelo dobro rodi in kmetje imajo toliko žita, da ga nimajo kam spraviti. Tukaj sem bolj zadovoljen, kakor sem bil na Finskem in v Ameriki. Tam sem bil vedno v strahu, da izgubim delo,- tu je
Operni libreti. — Prejeli smo: Pravkar je izšel prvi zvezek opernih libretov: komična opera v treh dejanjih »Tajnost«, spisala Eliška Krasnohorska, godbo zložil B. Smetana, poslovenil Anton Funtek. 56 strani — Cena 3 Din. — Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani, ki je založila ta prvi zvezek, namerava izdajati tekoče librete glavnih oper, ki se bodo pele v tukajšnjem Narodnem gledališču. Kot prvi zvezek je izšel libreto Smetanove opere »Tajnost« čije premiera bo prihodnji torek. Ti libreti bodo obiskovalcem opere služili kot dober pripomoček za boljše razumevanje predstave. Ker je cena — 3 Din za zvezek — razmemo zelo nizka, si bo gotovo vsak obiskovalec opere preskrbel tak praktičen pripomoček, s katerim bo mnogo lažje sledil izvajanjem na odru. Libreti se bodo dobivali v razprodaji tudi pri opernih biljeterjih in pri blagajni v operi. Ker je oprema lična in ima knjižica tudi sicer iz dru-matično-literarnega stališča svoj pomen, jo vočigled nizke cene toplo priporočamo.
Vrednost denarja. V Curihu velja 100 naših kron 2.12 šticarskih frankov.
P	-J W v J-.JUUIJU1IU	»V/VJM	*--------
.j erikanske moke, se bodo morale cene v^ače moke zjednačiti s ceno amerikan-. e- Crna amerikanska krušna moka 19
20 K. — Cena kruhu je bila pretečeni sQen 28 I< za kg belega kruha. Peke se Požarja, da je ta cena previsoka in da e bo brez ozira sodno postopalo proti nnirn- ki bodo vzdrževali nadalje to ce-jj°. Izgovor na drago kupljene zaloge je .rezpredmeten. — Glede zelenjave je trg °bro založen. Zeljnate glave so padle v >eni; na debelo 3 do 3.50 K kg. Gob je se vedno dovolj na trgu, 8 do 12 K kg. i^gmpir se drži na ceni 6 do 7 K kg.
iz strank«*
,, . Kraj. pol. org. v Sp. Šiški. Odborova *e]a v torek 17. t in. v Zadružnem domu, <0(-no ob 7. zvečer. Udeležba dolžnost sakega odbornika. — Predsednik.
Vič. Krajevna politična organizacija ,. na Viču vabi vse člane na zborovale, ki se bo vršilo v torek, dne 17. okto-fa ob 19.30 v »Delavskem domu«. Dnev-
Gorje. V torek, dne 10. t. m. so pripeljali v tovarniško bolnico K. J. D. 23-letnega delavca Fil. Klemenčiča iz elektrarne, tovarne na Dobravi. Strlo mu je desno nogo v stopalu, poškodba je nevarna. Opazili smo, da omenjena tovarna še sedaj nima bombaževih, temveč samo papirnate obveze. Po cesti smo opazili pa dovolj dela. Ni se ti treba bati da ga	j	sledove krvi. Na Dobravi	menda ni	vse
izgubiš. Vsi. ki delamo, dobivamo goto-	j	v redu — zaupniki, poročajte!
vo količino mesa, moke, tobaka in dru-	| V tovarni za pohištvo	in lesne izdel-
gih potrebščin. Na delu prepevamo in ve-	j	ke se je ponesrečil lSletni	delavec	Zu-
sel smeh se razlega- ko sedemo h kosilu in večerji. Nikar pa ne mislite, da smo v paradižu. Manjka nam obleke, čevljev, mila, sladkorja in orodja; posebno naši ruski sodrugi so v velikih stiskah za razno orodje Ako imate, bratje v Ameriki, kakšno orodje, katerega ne potrebujete
—	žago, sekiro, kladivo ali kar je — pošljite ga naslov: Kuzbas. Room 301, 110 W. 40th St.., New York City. Od tam ga pošljejo k nam v Rusijo. In če kdo izmed vas pride k nam prihodnjo spomlad, naj se dobro založi z orodjem svoje stroke, obleko, čevlji, milom in drugimi takimi potrebščinami, katerih ni mogoče dobiti tukaj.
Fata morgana v Vzhodnem morju. — Slikovito in veličastno odbijanje lučinih žarkov na Vzhodnem morju so pred kratkim opazovali. Na morski gladini med polotokom Broakerjem in južnim delom otoka Alsena. se je v dolžini kakih 10 kilometrov prikazala na mirnih valovih
i pan. Stroj mu je odrezal dva prsta. — j Delavstvo doprinaša vedno le žrtve na ; altar kapitalizma. — Priporočamo delav-[ slvu, da pridno poseča strokovne shode ‘ in sestanke in se na teh pouči o svojih za-i konito zajamčenih pravicah. Kdor ostane j brezbrižen, jih ne bo užival.
i Izjava. Jesenice. Podpisani izvrše-| valni odbor izjavlja na izjavo s. Ravnika | v »Del. novicah« štev. 39 sledeče: izvr-! ševalni odbor je na seji dne 12. okt. t L | razpravaljal o s. Jerainu, o njegovem 1 egoizmu. Ker čuti izvrševalni odbor dolžnost, povedati javno, da stoji delo glavnega zaupnika vedno pod kontrolo izvrševalnega odbora in odbora strokovne organizacije, je izjava s. Ravnika samo osebno blatenje političnega nasprotnika. Vsemu delavstvu, zaposlenemu pri K. J. D., je na razpolago pri tačasnem glavnem zaupniku v pregled vse delo s. Jerama, ludi s. Ravniku, ako ima kake pomisleke. — Izvrševalni odbor ni spo-
znal Irakega egoističnega 'delovanja v delu s. Jerama. Ako pa ima s. Ravnik stvarne dokaze, ga prosimo kot tajnika kov. organizacije, da nam jih predloži še pred mezdno^razpravo. Za izvrševalni odbor: Ant. Žnidar, t. č. zaupnik.
Guštanj. Tukajšna hranilnica in posojilnica obhaja letos tridesetletnico svojega obstanka. Po prevratu je komaj životarila, na zadnjem občnem zboru dne 15. avgusta t. 1. je bil izvoljen nov odbor, v katerem imajo zastopnike delavci! kmetje in obrtniki. Te dni je bila strokov-kovna revizija, ki je ugotovila vestnost m red. — Delavci, oklenite se svojega denarnega zavoda!
Strnišče pri Ptuju. Prejeli smo sledeči dopis: Strnišče je bilo zgrajeno med vojno za nastanitev vojaških bolnic. Po preobratu je takratna Narodna vlada nastanila v obsežnih barakah goriške begunce, ki so se vrnili iz Avstrije. Po njih odhodu so prišli v taborišče Rusi, katerih je bilo vedno preko 1000. Razumljivo je, da ima taborišče lasten poštni, brzojavni in teleionski urad. Sedaj pa, ko nameravajo preseliti Ruse nekam na jug, hočejo baje ukiniti poštni urad ter ga priklopiti poštnemu uradu Sv. Lovrenc na Dravskem polju’ orožniško postajo pa v Cirkovce. Ta sklep se nam zdi never-ten radi tega. ker se je začela razvijati v Strnišču industrija. Podjetje Čuček zaposluje okrog 60, pletarna 60, Mizarska zadruga 40 delavcev, skupno 160—200 delavcev; k tem pa je treba prišteti še precejšno število drugih prebivalcev. Radi tega prosimo kompetentne oblasti, da nam puste radi narodnogospodarskih razlogov pošto, orožniško postajo pa radi javne varnosti. Ti dve instituciji sta za razvijajoče se Strnišče življenskega po-mena.
Pravica štrajkanja v Rusiji.*
(Dalje.)
a
Praksa, da so štrajki v državnih podjetjih nedopustni, ie izdaji delavskih interesov enaka. Brezpogojna pokorščina, ki Jo oznanjujejo za načelo, se ne da opra-
vičiti s slavospevi na rusko (sovjetsko)
vlado in se torej »bistveno razlikuje« od pojmovanja delavskih voditeljev na zapadli.
Obligatorično (obvezno) postopanje pred razsodišči se deli na tri instance.
Na prvem mestu se morajo pečati s poravnavo delavskih sporov paritetne obratne komisije. Po velikosti obrata je ali samo ena komisija, ali pa so sestavljene komisije za posamezne oddelke; za cel obrat pa obstoia glavna komisija. V teh komisijah imajo enako število zastopnikov delavci in nameščenci ter obratna uprava.
Drugo instanco tvorijo poravnalne zbornice (komore), ki so ustanovljene v zvezi s krajevnimi uradi dela. Sestavljene so ravno tako paritetno, (vsaka stranka ima polovico delegatov). Zastopnike delavcev imenujejo krajevni odbori strokovnih organizacij. Zastopnike obratne uprave imenujejo: 1. za državne obrate zastopnik narodno-gospodarskega sveta v dotičnem okraju, 2. za privatne pa zastopnik privatne industrije. Poravnalne komore morajo razsoditi tekom dveh dni.
»Če se stranke ne poravnajo pri poravnalni komori, se zedinijo na izvolitev razsodnika in sestavijo razsodišče, ki sestoja iz razsodnika in enakega števila zastopnikov obeh strank.« To je tretja instanca. Razsodba tega razsodišča je obvezna. priziva ni mogoče vložiti. Če se stranke ne morejo zediniti glede razsodnika. lahko predseduje razsodišču kak zastopnik krajevnega urada dela. predlagati ga mora strokovna organizacija.
Pri tem postopanju je treba paziti na dvoje: 1. da ne srne biti napovedan štrajk tako dolgo.. dokler se o sporu ne izjavijo vse instance: 2. da mora biti brezpogojno sprejeta razsodba tretje instance.
Ker je postopanje razsodišč tako urejeno. ie direktna prepoved štrajka popolnoma nepotrebna. Četudi uporablja vlada samo pri štrajkih v državnih obratih »sankcije«, ie pri takih uredbah o poravnavah delavnih sporov za oblastnije še vedno dovolj povoda, nastopiti proti štraj-kujočim. posebno, če se jim lahko očita »sovjetom nevarna« agitacija. In kako lahko je iznajti vzrok za tako obdolžitev!
Znano le. da so vse proste strok'o organizacije v večinoma vseh evrop
in izvenevropskih industrijskih drz složne v zahtevi, da ne sme biti m l uzakonjena dolžnost, sprejeti v vsa slučaju odločbo razsodišč.^ Vsak pos takega postopanja razsodišč ie zadel p -sod na najostrejši odpor: izjemo deia mo Norveška, kjer odločujejo komun • Značilno je. da je obvezno tako nie razsodišč ravno v onih deželah, kj baje vlada delavski razred.
(Konec prih.)
Odgovorni urednik : Anton Podbevšek-Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr.odb. SSJ). Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
PERILO
za dame, gospodo in deeo» oprema za novoroSeafKe najceneje pri:
ffl. SINKOVIČ nasl. K, S O S S,
Ljubljena, Mest«* trg l9.
imju, nun tu
===== REGISTROVANA ZADRUGA Z OMEJENO ZH®0-TISKOVINE ZA SOLE, ŽUPA'4" STVA IN URADE. MAJMOB®'* NEISE PLAKATE IN	.
ZA SHODE IN VE5ELI*5 * ‘
LETNE ZAKLJUČKE
NAJMODERNEJŠA UREDB® TISKANJE ČASOPISOV, KN* » BROŠUR ITD-STEKEOYIPKJA.
kupuje
HltH K KOP., LJOBLJIKD,
mmmmm Ufolfova Ulica 12. =====
Zimska sezija!
Velike množine Zimskega blaga ravnokar došle.
A, & E. Skabernč
Ljubljana, Mestni trg 10.
zaloga
priporoča
kup najboljših instru-
lzvrstnih
mentov
TVRDKA I D O L F M f j varn po naisoIidneiših
Ljubljana, Hitlerjeva uilca št 5 in nizkih cenah.
r. z. z
V LJUBLJANI, Dunajska cesta 33 („BALKAN*)
N
O
>
P
N
<
O
N
Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko blago, spirituose, mast, slanina, mesni --------------  izdelki.	-------------
Telefon 366. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana. Čekovni račun štev. 10.478.
Delniška glavnica: K 20,000. OOO*—
I
Rezervni zakladi:
K 6,500.000*^
Podružnice:
Novo mesto, Rakek,	-	- —	-
Slovenj gradeč.	Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. E S K O M P ^
Ljubljana, Šelenburgova ulica St. 1.
BQ
Telefoni št. 146» ^
Brzojavke: