Zadnji Mohikanec. Povest i2 leta 1757. F» J. F. Cooper-ju predelal Al. B e n k o v i č. 19 »Še bolj čudno bi bilo, če bi bil govoril«, je odgovoril iovec. »Naša bela mladina, ki ima vse svoje znanje iz knjig, si domišljuje, da svoje očete lahko prehiteva s svojo razumnos-jo, kakor s svojimi nogami. Kjer pa je učenik izkušnja, tam ve učenec ceniti leta in spoštuje starost.« »Glejtel« je rekel Unkas in pokazal sledi, ki so peijale proti severu. »Črnolaska je šla proti mrazu.« »Noben pes še ni imel lepše sledi«, je rekel Sokol in pohitel za sledmi. »Božja previdnost je z nami, zdaj gremo lahko za sledmi z nosom pokonci. Človek bi mislil, da je Magva znorel. Le glej, Kača, nazadnje naletimo še na kolesnice. Prav nič bi se ne čudil, če bi norec potoval s konji in vozom, čeprav ga zasledujejo trije pari najboljših oči. Lovčeva dobra volja in vspeh, ki so ga slednjič videli pred sabo, je tudi Munra in Heywarda navdal z novim upom. Stopali so dalje z varnostjo popotnikov, ki imajo pred sabo izvoženo cesto. Ako je kak potok, nenavadno trda tla ali skala pretrgala sled, jo je lovec hitro zopet naSel, tako da se niso kar nič zamudili. Sicer pa je tudi Magva uporabljal zvijačo Indijanca, ki se umika pred sovražnikom, kajti veckrat so naleteli na napačne, navlašč narejene sledi. Zasledovalci pa so se malokdaj dali premotiti. Vsakokrat so opazili svojo zmoto, predno so potratili preveč 6asa. Ko je solnce pričelo Bahajati, ao prišli do orke doline, ld jo je namakal majhen potok. Tu se je bil Zviti lisjak očividno ustavil. Dogorele veje so ležale blizu studenca, prav zraven pa ostanki divjačine. Drevesa in tla so kazala, da so bili pred kratkim tu privezani konji. Malo v strani je Heyward ginjen opazil zapuščeno ležišče pod grmom. Vse je kazalo, da sta tu počivali sestri. Kljub temu, da so bila tu tla očividno razhojena od ljudi in živali, so vendar hipoma ponehale človeške sledi. Vidno pa je bilo, da so konji brez vodnika šli naprej, bržkone iščoč si hrane. Unkas je sledil odtiskom njihovih nog ter se kmalu spet vrnil vodeč s sabo konja, ki sta imela raztrgana in umazana sedla in plahte, kakor bi se bila že nekaj dni sama klatila po gozdu. »Kaj naj to pomenja?« je ves bled vprašal Heyward ter gledal okrog sebe, kakor bi se bal, da je v grmovju skrita grozna skrivnost. »To pomenja, da smo prišli v sovražnikovo deželo«, je odgovoril lovec. »Odtod naprej Huronci konj niso vec potrebovali. Zdaj je naša naloga, da najdemo pot, po kateri so odšli.« Sokol in Mohikanca so šli takoj na delo. Določili so si velik krog, vsak izmed njih je moral natanko preiskati njega tretji del, a vse prizadevanje je bilo brezuspešno. »Opraviti imamo s peklensko zvijačo«e, je rekel lovec. »Treba jo bo razvozlati. Huroncu ne pustimo, da bi se bahal med svojim rodom, da ima nogo, ki ne napravlja sledi.« Zdaj so pričeli znova preiskovati. Preobračali so ovenelo listje, odstranjevali suho vejevie, prestavljali kamenje, ker je bila znana indijanska zvijača, da s kameni po krivajo svoje sledi in delajo to z največjo skrbnostjo in potrpezljivostjo. Slednjič je Unkasu sinila v glavo srečna misel, da je vodo malega potoka b tem napeljal t stran, da ga je zajezil s kamenjem in prstjo. Ko je bila ozka struga pod naaipom suha, se je prikkmil in netančno pre- iskal peščena tla. Vesel krik je naznanil vspeh mladega vojščaka. Vsi so se zbrali okrog njega, Unikas pa jim je v mokrih tleh pokazal odtisek mokasina. »Mladec postane sčasoma ponos svojega rodu!« je vzkliknil Sokol in strmeč opazoval sled. »A to ni indijanska sled. Teža je preveč na peti in prsti so prevee narazen.« Sklonil se je še niže k sledi in jo spoznal nazadnje za stopinjo Davida, ki je moral škornje zamenjati za mokasine. »Zdaj je vse jasno«, je rekel Sokol. »Ker je peveo človek, ki se odlikuje s svojim grlom in nogami, je moral hoditi spredaj, drugi pa so stopali v njegove odtiske.« »Kaj pa deklici?« je vprašal Heyward. »Nosili so jih, dokler niso bili prepričani, da so premotili zasledovalce. Stavim, da zopet najdemo odtise malih nog, predno bomo sto vatlov daleč.« Zopet so se pričeli pomikati naprej, na obeh straneh sledeč teku potoka, ker je bilo v čisti vodi jasno videti sledi. Z največjo pazljivostjo so pregledovali bregova, da ne izgreše kraja, kjer bi bil Magva stopil na suho. Prehodivši pol milje so prišli do kraja, kjer se je vii potok okrog velike, gole skale. Tu so se ustavili, da preiščejo, če niso tu Huronci zapustili struge. In res je bistroumni Unkas kmalu našel sled na mehkem mahu, na katerega je bil po nerodnosti stopil Indijanec. Sledeč označeni smeri je nekoliko dalje zopet našel izgubljeno sled tako lepo in svežo, kakor je bila prej, predno so prišli do potoka. »Sled že imamo«, je rekel Sokol, »a vse moramo Se natanko preiskati. Poglejte, tu imamo tri pare mokasinov in dva para majhnih nog. To je res čudo, da more ilovek popotavati po takih mičkenih nogah!« »Mo-ji h<5erki gotovo ne preneseta teh naporov«, je stokal Munro in z ocetovsko ljubeznijo opazoval male stopinje. »Gotovo jih mrtve najdemo v gozdu.« »Bodite brez skrbi«, je odgovoril Sokol. »Nič ne katže, da bi bili utrujeni, njiju korak je lahen in varen. Pevca pa so pričel« noge boleti, to se vidi iz sledi. Tukaj je izpodrsnil in tu, malo dalje, zopet.« Trdno zaupanje in dobra volja je vso družbo opoguinila, da so skleaili kratek čas počiti in se okrepcati. Potem pa je lovec nadaljeval pot s tako naglico, da sta morala Munro in Heyward napeti vse sile, ako sta ga hotela dohajati. Že čez eno uro pa je pričel stopati počasneje ter se je nezaupno oziral. »Huronci morajo biti blizu, vse kaže na to«, je rekel Mohikancema. »Boljše bo, da se ločimo, ako bi utegnili kje prežati iz zasede. Čingagok, ti pojdi naprej ob gričih na desni strani, Unkas, ti pa ob levem bregu, jaz pa pojdem za sledjo. Ako se kaj zgodi, naj bo naše znamenje trikraten krokarjev krik. Pravkar sem videl enega. Tudi to je znamenje, da tabor ni daleč.« Nestrpljlvo je Heyward pohitel naprej na bližnjo viSino, odkoder se je videlo daleč naokoli, ter obstrmel nad pogledom, ki se je odprl pred njim. Drevje je bilo daleč naokoli posekano. Nedaleč od Heywardovega stališca je delal potok majhno jezero, ki je napolnovalo skoro ves prostor v ozki dolini. Iz te kotline je odtekala voda s tako rahlim in enakomernim padcem, da je kazalo, kakor bi bile to napravile človeske ro•ke. Na robu i<_zera je stalo kakih sto majhnih, iz prsti zgrajenih koč. Nekatere so stale celo napol v vodi, kakor bi ¦bilo jezerce stopilo 6er. bregove. Strehe, ki so bile enako.merno okrogle, so kazale več pridnosti in »krbi, nego je toilo videti pri navadnih indijanskih kocah. Heyward je mislil najprej, da je vasica zapuščena. Kmalu pa je opazil, da med kočami lazi po vseb štirih več postav, kakor bi vlačile nekaj težkega. Takoj nato so se iz vseh bivališč pokazale temne glave. Zdajci so ves kraj oživila bitja, ki pa so se tako hitro premikala od enega kraja do drugega, da ni mogel natanko razločiti, kakšne so in kaj delajo. Ta nenavadni prizor ga je vznemiril. Že je hotel zakricati kot krokar, da bi priklical Sokola, šum iz bližnjega grmovja pa ga je primoral, da je obrnil pozornost v tisto strau. Mladec je obstrmel. Komaj sto korakov od njega je stal čuden Indijanec. Kakor Heyward, je tudi on opazoval čudna vaška prebivališča in nerazumljivo kretanje njih prebivalcev. Njegov obraz je bil pobarvan tako na debelo, da ni bilo mogoče razlociti njegovih potez, vendar je bil videti bolj otožen kot divji. Njegova glava je bila kakor po navadi gladko obrita do temena, kjer so bila v redke lase vtaknjena tri sokolja peresa ter štrlela neredno vsaksebi. Gornji del telesa je pokrivala raztrgana koteninasta jopa, namesto hlač pa je nosil navadno srajco z rokavi namesto hlačnic. Noge so bile gole in od trnja opraskane, stopala pa so mu pokrivali mokasini od jelenje kože. Ko je bil Heyward še ves zamalnijen v čudno prikaEen, se je bil lovec tiho priplazil na njegovo stran. »Prav ste rekli«, je izpregovoril Heyward, »tu doli je huronska vas iu tam-le stoji celo eden izmed njih.« Sokol se je zdrznil, dvignil puško in pogledal tja, kamor je bil pokazal Heyward. Pazno si je ogledal Indijanca in zopet povesil puško. »To ni Huronec«, je rekel, »in tudi ra kanadskega rodu ni. Obleka pa vendar kaže, da je oropal belokožea. Orožja menda tudi nima.« »Potem se nam ni bati drugega, kakor da v—iemiri vas, ako naju opazi.« »Dolge noge ima, ni mu zaupati. Imejte pripravljeno puško, jaz pa se mu :>nlaziin za hrbet in poskusim, da ga ujamem živega.« Takoj nato je lovec raginil v grmovju, netkaj min_t pozneje pa je videl Heyward, kako se je kot kača plazil po tleh proti Indijancu. Ko je bil le še nekaj korakov oddaIjen od njega, je počasi in previdno vstal. Ta hip se je oglasilo od vode sem glasno pluskanje. Heyward je videl, kako je kakih sto čudnih postav planilo v vodo. Tudi Indijane« je iztegoval vrat in z bedasto radovednostjo gledal ta prizor. Zdaj je Sokol dvignil roko nad njim, a jo je takoj zopet iimaknil ter se spustil v prisrčen, tih smeh. Svojo žrtve pa ni zgrabil za grlo, ampak jo je potrkal po rami in zaklical: »Hej, prijatelj, ali bi radi bobre naučili peti?« »Zakaj ne?« je odgovoril dozdevni Indijanec. »Bog, ki jim je dal razum in take zmožnosti, bi jim morda tudi dal glas, da bi Ga poveličevali.« XIII. Cingagok slika. Heyward se ni mogel načuditi. Sovražni Indijanci 90 se naenkrat izpremenili v štirinogate živali, jezero v bobrov tolmun, slap v jez, ki so ga zgradili pridni in nmai štirinožoi, divjak, ki se tnu je zdel tako grozen, pa t njegovega prijaitelja Davida Gamuta. Novi upi zaradi pogrešanih sester so se vzbudili v Heywardu, ko je pevca ugledal na tem kraju. Skočil je is skrivališ^a in pohitol proti onima dvema. Sokol pa je smejož se obraial pevca na vse •traai, 5es, da eo se Huronci prav posebno postaiili, k» 10 f& tako imenltoo oblekli in naSemUl.