13. februar 1976 LETO XII St. 6 (315) - Cena 2 din Glavni urednik Ljuban IMaraks Odgovorni urednik Stane Vovk > VELENJSKI IN MOZIRSKI ZDRAVNIKI IN ZOBOZDRAVNIKI USTANOVILI_ Podružnico zdravniškega društva V petek zvečer so v Velenju ustanovili podružnico slovenskega zdravniškega društva. Primarij doktor Alojz Fijavž je ob tej priložnosti povedal, da je to izredno pomemben dogodek za velenjsko in mozirsko občino. Podružnica slovenskega zdravniškega društva bo namreč vključevala zdravnike in zobozdravnike iz obeh občin. Takoj na začetku se je v podružnico vključilo 56 članov. Zdrawstvo v velenjski in mozirski občini je bilo po osvoboditvi zelo slabo razvito, saj so bili na področju velenjske občine 4 zdravniki, v Mozirju pa 2. S pospešenim razvojem gospodarstva in vseh drugih dejavnosti pa se je krepila tudi zdravstvena moč. Zlasti v zadnjih letih so zgradili več zdravstvenih objektov, povečalo pa se je tudi število kadrov. Tako je zdaj na območju občine Velenje 56 zdravnikov in zobozdravnikov, v Gornje Savinjski občini pa 10. V občini Velenje pride en zdravnik na 860 prebivalcev, nekoliko slabše pa je to pokrivanje v občini Mozirje, kjer pride en zdravnik na 2000 prebivalcev. Nagel razvoj zdravstvene službe je bil možen zavoljo ostalih dejavnosti. Zdravstvo pa ni zaostajalo tudi v posodobljanju in tehnični opremljenosti ter organiziranosti. Na ustanovnem občnem zboru velenjske podružnice slovenskega zdravniškega društva so ugotovili, da bodo imeli sedaj boljše pogoje za delo. Zdravniki in zobozdravniki bodo v podružnici samostojno reševali stanovska, strokovna, organizacijska, disciplinska in moralna vprašanja. Veliko skrb bodo posvetili strokovnim predavanjem in splošnim dogodkom v velenjski občini. Člani pa ne bodo zanemarjali tudi družbenega življenja, aktivno pa se bodo vključevali v družbenopolitično življenje ter v delo samoupravnih interesnih skupnosti, zlasti na področju socialnega in zdravstvenega varstva. Menili so, da lahko zdravniki in zobozdravniki s svojimi izkušnjami in delom v precejšnji meri izobljšajo zdravstveno in socialno zaščito v Šaleški in Gornje Savinjski dolini in tudi v Sloveniji. Izvolili so 10-članski izvršilni odbor nove podružnice slovenskega zdravniškega društva, kateremu bo predsedoval dr. Zdenko Gams, za podpredsednika pa so izvolili Jožeta Rogla zdravnika iz Topolšice in Ivana Kralja zdravnika iz velenjskega zdravstvenega doma. OD 12. 2.1976 DO 18.2.1976 ■A, m VELEBLAGOVNIC! nama Velenje GOSPODINJSKI TEDEN K?: ■if 10% POPUST \ posteljnina (metraža in konfekcija), ) kuhinjsko perilo (metraža in konfekcija) ► dekorativno in pohištveno blago, ) zavese, pregrinjala, ) preproge in obloge tal V VELENJSKI OBČINI Obsodili zločin V Velenju je bila v torek žalna protestna seja v spomin našega konzula v Frank-furtu Edvina Zdovca, ki so ga v soboto zjutraj zahrbtno umorili, ko seje odpravljal v službo. Edvin Zdovc je bil žrtev zločinskega dejanja mračnih sil, ki še vedno delujejo v Zvezni republiki Nemčgi. Člani komiteja občin&e konference ZKS in drugih družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine in delovnih organizacij velenj-ske občine so najostreje obsodili ta zločinci umor. Z razširjene seje so poslali zveznemu sekretariatu za zunanje zadeve SFRJ, komisiji za mednarodne odnose pri CK ZKS Slovenije in predsedstvu republiške konference SZDL Slovence naslednjo protestno brzojavko. „Z veliko ogorčenostjo obsojamo to zločinsko dejanje, ki je naperjeno proti naši samoupravni socialistični družbi in vsem demokratičnim silam v svetu. Obsojamo zlasti nesposobnost varnostnih in oblastvenih organov Zvezne republike Nemčije, ki že predolgo obljubljajo varnost našim državljanom v Zvezni republiki Nemčiji. Najostreje obsojamo delovanje nazadnjaških terorističnih ostankov belogardistične, ustaške in četniŠce emigracije, katere namen je rovar-jenje proti miroljubnemu reševanju mednarodnih odnosov in vnašanje zmede ter preplaha med naše delavce, zaposlene v Zvezni republiki Nemčiji." V ŠALEŠKI DOLINI Slovesno počastili kulturni praznik V Šaleški dolini so v počastitev slovenskega kulturnega praznika, 8. februaija odprli dve zanimivi razstavi. Po kratkem nastopu dekliškega pevskega zbora velenjske gimnazije in recitacijah Prešernovih pesmi je podpredsednik Soštanjske Svobode in predsednik mestne konference SZDL Martin Primožič v četrtek, 5. februarja v avli kulturnega doma v Šoštanju odprl razstavo olj in akvarelov akademskega slikarja Lojzeta Zavolovška iz Velenja. V petek naslednji dan je dekliška kulturno-umetniška skupina Ivan Cankar z gimnazijo skupaj z dekliškim pevskim zborom izvedla recital ob 127. letnici smrti dr. Franceta Prešerna. Po končanem kulturnem programu je vršilec dolžnosti direktorja kulturnega centra Velenja in podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Marjam Marinšek odprl razstavo slikarjev in kiparjev Dravske, Mislinjske, Mežiške in Šaleške doline. Dela razstavljajo Karel Pečko, akademski slikar iz Slovenj Gradca, Vida Balantič — Slivnikar, akademska slikarka iz Radelj ob Dravi, Hari Draušbaher, akademski slikar iz Mute, Jože Tisnikar, slikar iz Slovenj Gradca, Anton Repnik, slikar iz Mute, Franc Boštjan, slikar iz Raven na Koroškem, Andrej Grošelj, kipar iz Prevalj, Janko Dolenc, kipar samo-rastnik iz Dravske doline, Ciril Cesar, akademski kipar iz Ve- lenja, Tone Herman, akademski kipar iz Šoštanja in Lojze Zavo-lovšek, akademski slikar iz Velenja. Poleg omenjeniih otvoritev razstav sta bili v Šaleški dolini še dve prireditvi ob obletnici Prešernove smrti. V soboto je v dvorani kulturnega doma v Velenju nastopil mladinski pevski zbor iz Maribora. Na tej osrednji prireditvi v počastitev kulturnega praznika je o pomenu Prešernovega dne spregovoril predsednik skupščine kulturne skupnosti Peter Krapež. Sinoči pa je bila v kulturnem domu v Smartnem ob Paki komorna opera Don Paquale v izvedbi prvakov ljubljanske Opere. S SAMOUPRAVNIM SPORAZUMEVANJEM BOMO ZAGOTOVILI POTREBEN DENAR ZA OBNOVO IN FUNKCIONALNO UREDITEV INTERNEGA IN PLJUČNEGA ODDELKA BOLNICE T0P0LŠICA: Nova solidarnostna akcija V javni razpravi je predlog samoupravnega sporazuma, ki naj bi ga podpisali Skupščina občine Velenje, Občinska konferenca SZDL Velenje, Občinski svet Zveze sindikatov Velenje, Občinska zdravstvena skupnost Velenje, Bolnica Topolšica, Savinjsko šaleški zdravstveni dom Velenje ter temeljne in druge organizacije združenega dela in druge delovne skupnosti z območja občine Velenje za skupno financiranje obnove in funkcionalne ureditve internega in pljučnega oddelka Bolnice Topolšica. Temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge delovne skupnosti z območja občine Velenje naj bi namensko združevale brez obveznosti vračila sredstva iz skladov skupne porabe v višini vrnjenih prispevkov iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela po znižanju prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje v letu 1975 za izvedbo investicijskega programa obnove in funkcionalne ureditve internega in pljučnega oddelka Bolnice Topolšica. Namembnost in porabo Komentar IIMIiki Z besedami je že tako, da vse prehitro zamrejo. Torej ne dosežejo svojega namena, čeprav so najprej napovedovale takšne akcije, po katerih ne bo ostal več kamen na kamnu. Nemalokrat izzvenijo že na sejah, vedno pa tedaj, ko ne izražajo značilnosti našega trenutka, ko so torej „gluhe" za probleme človeka. Za mnogotere probleme - v krajevnih skupnostih, doma, v organizacijah združenega dela itd. Takšen uvod pa je popolnoma odveč, ko mislimo na nedavni intervju predsednika Tita. Ne le zato, ker je naš prvi občan, marveč preprosto zato, ker je ponovno dokazal, da je moč resnico o naši zdajšnjosti povedati preprosto in razumljivo. Tako, da jo razumejo vsi - delovni ljudje na vasi in v mestih. Hkrati je njegova beseda tudi učinkovita, ker hitro postaja lastnina vseh ljudi in se zato spreminja prek, akcij v prakso. Z besedami ni moč spreminjati sveta. Prav zato je Tito ponovno poudaril, da je le delo tisto, ki naj nam zagotovi še večje blagostanje, ker tako je bilo tudi doslej. Nič nam ni bilo podarjenega. Vse kar imamo, je rezultat skupnega dela. tako zbranih sredstev bo nadziral poseben odbor podpisnikov samoupravnega sporazuma, program investicijske dejavnosti bolnice Topolšica pa je sestavni del tega sporazuma. V posebni izjavi so družbenopolitične organizacije občine skupaj s Skupščino občine Velenje opozorili, da je treba tudi materialno podpreti prizadevanja, da se preuredi posamezne oddelke Bolnice Topolšica in jih opremi z najsodobnejšimi aparaturami Poudarjeno je tudi, da je obnova Bolnice Topolšica prednostna naloga na področju zdravstva v občini Velenje, zato pričakujejo, da bodo vsi delovni kolektivi akcijo na primer dogaja z našimi sklepi, kako pooblaščeni predstavniki našega dela „razpolagajo" z njim, kako ga izmenjujejo z drugimi itd. Ponavadi je namreč vedno nekaj narobe prav s samoupravnimi odnosi tiste organizacije združenega dela, kjer lahko posameznik polni So pa tudi resne hibe. Nanje je opozoril predsednik Tito. Mednje nedvomno sodi tudi kriminal in tatovi ter tatiči S tatiči pa je vedno tako - kradli bi na veliko roko, če bi le mogli. Veliko malih tatičev - družbeno zlo. Z njimi se zanesljivo ne morejo ukvarjati le organi pregona. Treba ga je - kriminal - predvsem preprečevati Predvsem tako, da bomo nenehno vedeli kaj se svojo privatno blagajno na nepošten način. Vendar Tito ni opozoril le na to. Predvsem je še poudaril, da so komunisti najbolj odgovorni, ko gre za razvoj samoupravnih odnosov. Komunisti pa morajo svojo aktivnost nenehno prenašati v Socialistično zvezo, ki je naš najširši družbeni okvir za delovanje in dogovarjanje o vseh razvojnih ciljih. MILAN MEDEN za zbiranje denarja za obnovo m funkcionalno izpopolnitev Bolnice Topolšica podprli. Občinska zdravstvena skupnost Velenje, ki je tudi eden od pobudnikov za sklenitev samoupravnega sporazuma, v gradivu k temu sporazumu podrobno opozarja na razmere v Bolnici Topolšica, saj je v preteklosti manjkalo denarja za redno delovanje, posebej pa še za nakup potrebnih aparatur za diagnostiko ter za obnovo in preureditev posameznih oddelkov. Eden od prvih sanacijskih ukrepov je bila osamosvojitev Bolnice Topolšica (to je njena izločitev iz sestava Splošne bolnice Celje) ter vključitev v novo velenjsko sestavljeno organizacijo združenega dela zdravstvenih zavodov. KAJ PREDVIDEVA PROGRAM OBNOVE Iz gradiva Občinske zdravstvene skupnosti Velenje povezemamo, da predvideva program investicij, za katerega bi združevali sredstva, na internem oddelku preureditev verand v bolniške prostore, ureditev posebne enote za intenzivno in po-lintenzivno nego, ureditev rentgenskega oddelka ter vgraditev dvigal za nepokretne bolnike. Tudi na pljučnem oddelku bodo uredili dvigala, izpopolnili rentgenski oddelek, uredili manjši oddelek za intenzivno nego ter modernizirali in izpopolnili laboratorij, da bo lahko služil potrebam celotne bolnišnice. Na objektu Smrečina pa morajo urediti dvigala, obnoviti sanitarije ter prav tako preurediti verande v bolniške prostore. Perspektivni program razvoja Bolnice Topolšica predvideva še ustanovitev oddelka za rehabilitacijo in balnelogijo. Razvijali bi predvsem preventivno rehabilitacijo, rehabilitacijo po težkih operacijah ter rehabilitacijo delovnih invalidov. V zdravstvene namene bi začeli torej izkoriščati tudi termalno vodo, ki zdaj tako rekoč neizkoriščena odteka. 37 zavezancev prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki so jim zaradi znižanja stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje v letu 1975 vrnili preveč vplačani prispevek, naj bi ob sprejemu zaključnega računa za leto 1975 ta denar prenesli v sklad skupne porabe in ga namensko določili za obnovo in funkcionalno ureditev internega in pljučnega oddelka Bolnice Topolšica. Tako bi zagotovili 8,8 milijona dinarjev. Otvoritev razstave v Velenju (levo). Kulturnoumetniška skupina Prešernovih pesmi (desno). z gimnazije je skupaj z dekliškim pevskim zborom izvedla recital ZADNjEDNI PO SVETU... • Obsodita zahrbtnega uboja Zahodnonemške oblasti še vedno nadaljujejo s preiskavo, ki pa do trenutka, ko to poročamo, še ni odkrila morilcev v soboto zjutraj zahrbtno ubitega jugoslovanskega konzula v ZR Nemčiji Edvina Zdovca, 45. Še vedno neidentificirana oseba je jugoslovanskega konzula petkrat ustrelila v hrbet. Jugoslovanski diplomat je umrl na kraju zločina, zločincu pa je uspelo zbežati. Najnovejši napad in gnusen uboj jugoslovanskega konzula sta vzbudila v domovini veliko ogorčenje in ostre obsodbe družbenopolitičnih skupnosti, podjetij in posameznikov, ki so se jim pridružili tudi Jugoslovani, začasno zaposleni v ZRN. Čeprav zločinec še ni znan, obstojajo utemeljeni dokazi, da so jugoslovanskega konzula Edvina Zdovca ubili pripadniki skrajne jugoslovanske emigrantske levice, ki že od konca druge svetovne vojne delujejo v nekaterih zahodno evropskih državah. Sporočilo frankfurtske policije o sobotnem zločinu potrjuje to prepričanje, saj jasno pravi, da je preiskava naperjena proti „ekstremnim emigrantom". Sobotni uboj konzula Zdovca je samo zadnji v vrsti nasilnih dejanj, ki se vrstijo v večjih ah manjših presledkiii že od konca druge svetovne vojne sem. Jugoslovanske oblasti, ki so ob tem uboju poslale pristojnim organom Zvezne republike Nemčije oster protest, poudarjajo, da terjajo od zahodnonemškim oblasti večjo zaščito za naše državljane, ki delujejo na zahodnonemškem ozemlju. Pri tem je v protestu, ki ga je jugoslovanski veleposlanik v ZRN Budimir Lončar izročil podkanclerju in zunanjemu ministru ZR Nemčije Genscherju, rečeno, da mečejo taka nasilna dejanja sence na zadnje čase sicer zelo dobre jugoslovansko-zahodnonemške odnose. Minister Genscher je izrazil sožalje in obžalovanje zaradi storjenega zločina in dejal, da bo bonska vlada storila vse za raz-svetlitev tega gnusnega uboja in njegovega ozadja ter kaznovanje storilcev. Minister je ob tem poudaril, da so ostanki fašistične skupine, katerih pripadniki so verjetno zagrešili sobotni zločin, zbežali v ZRN takoj po drugi svetovni vojni, še preden je bila ustanovljena prva vlada te države. Sožalno brzojavko je ob uboju konzula Zdovca poslal jugoslovanski vladi in generalnemu konzulatu SFRJ v Franfurtu tudi predsednik deželne vlade zahodnonemške pokrajine Hesen Albert Oswald. V njej je poudaril, da si bo policija še bolj prizadevala varovati jugoslovanske državljane, začasno zaposlene v ZRN, in jim omogočila normalno življenje ter delo. To so vzpodbudne napovedi, ki pa žal niso prve, saj smo podobne prejemki že ob poprejšnjih napadih na naše diplomatske in konzularne predstavnike v ZRN. Ti napadi prepričljivo dokazujejo, da kljub vsem obljubam in napovedim o boljši varnosti naših državljanov, začasno zaposlenih v ZRN, oblasti te dežele vendarle niso uspele odpraviti vseh temeljnih vzrokov, ki pogojujejo občasne napade sovražne emigracije na naše državljane. To se ne dogaja samo v ZR Nemčiji, marveč tudi drugod in to kljub temu, da so jugoslovanske oblasti v zadnjih nekaj letih sicer dosegle boljšo raven sodelovanja z mnogimi zahodnoevropskimi deželami, v katerih delujejo nekatera središča nam sovražne skrajne emigracije. Medtem ko jugoslovanska javnost še vedno pričakuje skorajšnje sporočilo o zaključku preiskave in kasneje tudi o obsodbi storilcev, pa se vrstijo v domovini in med našimi državljani, začasno zaposlenimi v ZRN in drugih deželah, ostri protesti, ter zahteve, naj vlade teh dežel, še posebej vlada ZRN, enkrat za vselej in dokončno onemogočijo delovanje sovražnih terorističnih skupin, ki ogrožajo življenje in varnost naših državljanov na začasnem delu v teh deželah. .IN DOMOVINI SLOVENŠČINA - Na tečajih, ki sta jih pripravila občinski odbor RK m izobraževalna skupnost, se v Aleksincu uči slovensko 32 otrok. Pouk slovenščine sodi v okvir dejavnosti, ki so jo v Aleksincu povezali z odločitvijo, da se pobratijo in spoprijateljijo s slovenskim mestom Zagorje ob Savi. AVTOMOBILI - črve na zastava namerava letos vložiti v osnovna sredstva 972 milijonov din. Podjetje bo razširilo kovač-nico in tiste temeljne organizacije, ki bodo izdelovale dele za „zastavo 101" s tremi vrati. Nekaj sredstev bo tovarna vložila tudi v razvoj avtomobila s prostornino motorja 900 ccm, ki naj bi ga dobili čez dobri dve leti. Vozilo je za zdaj v načrtih kot »zastava 102". SODELOVANJE - Predstavniki sevniških tovarn Jutranjka in Lisca so podpisali pogodbo s kenijskim partnerjem o sodelovanju pri izgradnji konfekcijske tovarne v Keniji. Jugotekstil-impex in Labod pa sta to opravila že decembra lani. Po naložbi v novo kenijsko tovarno srajc, otroške konfekcije in ženskega perila sodelujeta poleg omenjenih štirih slovenskih tovarn tudi kenijska državna investicijska agencija ter skupina kenijskih industrialcev. Vsak od teh partnerjev bo prispeval po 400.000 dolarjev. NAFTA - Podjetje Nafta-gas-Bačka iz Bečeja bo kmalu začelo črpati nafto na novem naftnem polju v Bački. Gre za črpališče Palič blizu Subotice, kjer naj bi prve sodčke nafte načrpali že v začetku marca I'- letos. ZAČETEK - Zasavski rudarji so minuli mesec nakopali 140.600 ton premoga, s čimer so presegli mesečni operativni proizvodni plan za 6500 ton. Trboveljski rudarji so mesečni plan presegli za 10,4 odstotka, zagorski za 2,9 ter na rudarskem šolskem centru za 9 odstotkov. Plana niso dosegli hrastniški rudarji. JEZIK - Kršitev določil o uporabi jezika je bistvena kršitev sodnega postopka. To mnenje je prevladovalo na skupni seji delegatov zveznega sodišča, republiških in pokrajinskih vrhovnih sodišč in vrhovnega vojaškega sodišča, ki so razpravljali o usklajevanju sodnih postopkov z ustavo SFRJ - To stališče pomeni, da bo v pritožbenem postopku takoj razveljavljena vsaka sodba, ki ne bo upoštevala z ustavo zagotovljene pravice državljana do uporabe svojega jezika. LADJA - V remontni ladjedelnici „Viktor Lenac" na Reki so končali rekonstrukcijo motornega tankerja Germinal s 60.000 tonami nosilnosti. Tanker so spremenili v ladjo -dvigalo z 2000 tonami nosilnosti, kar bo ena največjih takšnih ladij na svetu. Ladjo so predelali za neko panamsko družbo in bo konec tedna odplula v ZDA, kjer bodo v New Orleansu montirali nanjo dvigalo. PRIMANJKLJAJ - Lani smo skorajda v celoti izpolnili zahteve resolucije o gospodarski politiki, vsaj kar zadeva izvoz in uvoz, čeprav je marsikdo prepričan drugače. Primanjkljaj blagovne menjave s tujino je prav takšen, kakršnega smo pričakovali. Po resoluciji naj bi se izvoz povečal do 10 odstotkov, uvoz pa za 4 odstotke. Takšen izvoz in uvoz pa bi ob 9-odstot-nem povečanju cen v izvozu in 5-odstotnem uvozu, ustvarili lani po pričakovanju okrog 3650 milijonov dolarjev primanjkljaja. Dejansko pw je bilo, po podatkih zunanje trgovine, primanjkljaja za 3642,48 milijona dolarjev. NOVOST - Letošnji proizvodni program tovarne CIMOS s predvidenimi 10.000 vozili ne bo bistveno večji, kot je bil lanski (okoli 8500 izdelanih vozil), bo pa doživel nekatere bistvene spremembe. Najbolj nepričakovana je najbrž ta, da bo Cimos opustil proizvodnjo spačkov in amijev, namesto njih pa bo uvedel v svoj program novo vozilo „dyana 6". Letos bodo tudi kompletirali program iz serije GS in prevzeli novo veliko „žabo" CX, ki jih nameravajo narediti kakšnih 200. KDO JE BIL KONZUL EDVIN ZDOVC Zločin v Frankfurtu V soboto zjutraj ob 7.15 so neznani zločinci v Frankfurtu ustrelili našega konzula Edvina Zdovca, ko je odhajal na službeno dolžnost. Edvin Zdovc je bil na tem delovnem mestu le kratek čas, pa je bil že zelo znan in priljubljen zlasti med našimi delavci, ki so se k njemu vedno zatekali po pomoč in nasvet. Tudi v soboto je odhajal v svoje delovne prostore, čeprav ni bil uradni delovni dan, vendar je tudi svoj prosti čas velikokrat izkoristil za razgovore z našimi ljudmi. Preiskava je ugotovila, da je Edvina Zdovca neznanec ustrelil s petimi streli v vrat in prsi, kar je povzročilo takojšnjo smrt. Padel je pred vsojo garažo, medtem ko je njegov avtomobil s prižganim motorjem in lučmi čakal na njegov odhod. Predvidevamo, da je bil zločinec pristaš ene izmed terorističnih fašističnih jugoslovanskih emigrantskih skupin, ki delujejo v Zahodni Nemčiji. Seveda je policija takoj začela s preiskavo in je tudi takoj zaslišala dva soseda, ki sta videla morilca. Očitno je čakal na našega konzula ob garaži, ker je tudi po svojem deja- nju takoj preskočil dvoriščno ograjo in uspel pobegniti. Po mnenju policije je morilec dobro poznal življenjske navade Edvina Zdovca in njegove družine. Zaslišana nemška državljana sta povedala, da sta videla pravzaprav dva moža, ki sta tekla po streljanju čez vrt in da je prvi nosil na glavi karirasto kapo in temnejši plašč, drugi pa je bil oblečen v svetlejšo obleko. Predvidevajo, da sta morilca stara od 20 do 30 let. Policija je takoj obkolila okoliš, v katerem seje zgodil zločin, na kraj zločina pa je razen predsednika frankfurtske policije prispel tudi mestni župan, ki seje dobro poznal s pokojnim konzulom. Vodja policije in župan sta povedala, da so preiskavo usmerili proti skupinam teroristov, ki izkoriščajo gostoljubje zahodnonemških oblasti. Obdukcija je pokazala, da je zločinec streljal šestkrat, vendar je šesti strel zadel v vrata garaže. Prvi trije streli so zadeli pokojnega konzula v vrat, druga dva v prsi, vsi pa so bih smrtonosni. Časopisje, ki seje ob tem zločinu prav tako polno angažiralo, predvideva, da. so zločinci plačani ustaši. Nemška javnost je v teh dneh med drugim obveščena tudi o tem, da so člani omenjenih ustaških organizacij in skupin v času druge svetovne vojne sodelovali s Hitlerjem, po vojni pa so številni pobegnili v tujino in se zatekli tudi v Zahodno Nemčijo. Edvin Zdovc Zločin je razburil vso jugoslovansko javnost pa tudi javnost v svetu. V Jugoslaviji so bila v teh dneh številna zborovanja, s katerih so pošiljali protestna pisma. Posebej prizadeti pa so naši zdomci, ki jim je bil pokojni Zdovc vedno dober prijatelj. V ta namen so v Frankfurtu odpovedali vse kulturne in športne prireditve, predstavniki naših zdomcev, kakor tudi predstavniki zahodno- nemških oblasti pa so v teh dneh obiskali in izrekli sožalje Zdovčevi ženi Hildi in njunima hčerkama Hildi in Katji. Posmrtne ostanke jugoslovanskega konzula so prepeljali v domovino, kjer so pokojnika v četrtek pokopali na ljubljanskih Žalah. V Ljubljani živi njegova 74-letna mama Ivanka, ki ne more verjeti, da je njen sin mrtev in da ga ne bo nikoli več. V Domžalah pa živi njegova sestra Zlatka, ki je za pretresljivo novico izvedela v nedeljo po radiu. O tem je rekla: „Radio je bil odprt in slišala sem nekaj o zločinu v Nemčiji. Potem sem prisluhnila in izvedela, kaj se je zgodilo v Frankfurtu. Hkrati je novico slišal tudi sin Rajko. Skupaj sva odšla v Ljubljano k mami in ji povedala za Edvinovo smrt. Mama je pri tem omedlela. Objokana starka drži v rokah sliko svojega sina in z jecljajočim glasom šepeče: „Zadnjič sem ga videla lani v oktobru, ko je prišel v Ljubljano. Bil je pri meni in mi med drugim rekel: J)rži se mama in zdrava bodi.' Sinko moj, zakaj so te ubili? " V KRAJEVNI SKUPNOSTI VELENJE STARA VAS SOLAZA Z novo ustavo so dobili vsi naši delovni ljudje in občani, posebej še delegati, odgovorne naloge. Na zborih občanov, na primer, odločajo o celotni družbeni reprodukciji, preko delegatov pa o uresničevanju skupnih interesov, o urejanju splošnih zadev ter o vseh drugih pomembnih vprašanjih. Za uresničitev te vloge pa je posebej pomembna usposobljenost prav vseh delovnih ljudi in občanov, zlasti še delegatov in članov vodstev družbenopolitičnih organizacij. Vodstva družbenopolitičnih organizacij ter zbor delegatov delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Velenje - Stara vas so spoznali nujnost stalnega organiziranega usposabljanja delegatov ter družbenopolitičnih delavcev, pravzaprav vseh delovnih ljudi in občanov, in to v okviru „Šole za delegate". PRVA PREDAVANJA V „ŠOLI ZA DELEGATE" 2E V KRATKEM Najprej bodo pripravili v krajevni skupnosti Velenje - Stara vas „Šolo za delegate" za delegate zbora delovnih ljudi in občanov ter njihovih organov, pa za delegate krajevne konference SZDL, za člane vodstev drugih družbenopolitičnih organizacij, za delegate delegacij za zbor krajevnih skupnosti ter za samoupravne interesne skupnosti in pa za člane osnovnie organizacije ZK Velenje - Stara vas. Jeseni pa bodo, kot načrtujejo, vključili v „Šolo za delegate" mimo možnih kandidatov za samoupravne organe ter vodstva družbenopolitičnih organizacij še druge perspektivne kadre v krajevni skupnosti. Prizadevali si bodo, da bi šlo skozi ,,Šolo za delegate" kar največ delovnih ljudi in občanov z območja krajevne skupnosti Velenje -Stara vas. SPLOŠNI IN POSEBNI DEL PROGRAMA „ŠOLE ZA DELEGATE" „Šola za delegate" v krajevni skupnosti Velenje - Stara vas bo potekala v dveh delih. Vsi slušatelji šole bodo najprej poslušali 9 preda- vanj, zatem pa se bodo ločeno sestale skupine slušateljev ter obravnavale vlogo in naloge samouprav nega organa oziroma družbenopc litične organizacije ali delegacije. V okviru splošnega programa načrtujejo za zdaj naslednja predavanja: Predstavitev Krajevne skupnosti Velenje - Stara vas, Naša družbenopolitična in družbenoekonomska ureditev, Vloga in položaj krajevne skupnosti kot temeljne skupnosti samoupravnega organiziranja delovnih ljudi in občanov v komunalnem in skupščinskem sistemu, Delovanje delegatskega in skupščinskega sistema, Vloga subjektivnih sil v delegatskem in skup-, ščinskem sistemu, Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogo-r varjanje, Družbena samozaščita ter splošna ljudska obramba, Aktualna, vprašanja gospodarskega in socialnega razvoja občine Velenje ter Srednjeročni program razvoja kra-. jevne skupnosti Velenje - Stara vas. V četrtek, 5. februarja je bila v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje letna skupščina tovarniške konference osnovnih organizacij sindikata. Konference so se udeležili delegati 17 osnovnih organizacij sindikata TOZD in delovne skupnosti skupnih služb. REKLI SO TE DNI: JOSIP BROZ TITO - Komisije za ugotavljanje izvora premoženja so skraja delale z vso vnemo. Tako se je zdelo in mislil sem si: šlo bo. A glej si ga, kam smo prišli? Nekateri ljudje še naprej bogatijo. Mislim, da za te stvari ne smemo ostati gluhi in slepi. Poseči bomo morali po nekaterih drugih ukrepih, uvesti nekatere druge oblike preverjanja. STANE DOLANC - Mislim, da je vsem jasno, da ne bomo iskali nobenega posebnega ekonomskega sistema oziroma posebne ekonomske politike za nobeno vejo gospodarstva - pa tudi tako ne za ladjedelništvo in ladjarstvo. Razvoj vseh gospodarskih vej lahko rešujemo samo v sistemu samoupravnih družbenih in ekonomskim odnosov. JANEZ BARBORIČ - Odločno moramo zavračati vse poizkuse, s katerimi nam ponujajo stare meščanske vzorce družbene ureditve ali kulturne politike, pa tudi tiste, ki iz nevere v ustvarjalnost in moč delovnih množic ponavljajo stare žalostinke o tem, kako bo šlo vse po vodi, če se bodo delovni ljudje v vse vmešavali in o vsem odločali. Aktivnost komunistov študentov V študentskem klubu aktivno deluje tudi aktiv zveze komunistov, ki je bil ustanovljen pred petimi leti na pobudo študentov komunistov Šaleškega študentskega kluba. Aktiv ima 46 članov, ki študirajo v. Ljubljani, Mariboru, Celju in Kranju. V lanskem letu so imeli pet sestankov, pripravili so seminar za študente Šaleškega študentskega kluba ter predavanje za člane njihovega aktiva. Vse sestanke in seminar so imeli v Velenju, ker študirajo študentje v različnih krajih. Aktiv zveze komunistov je nosilec političnega dela v študentskem klubu, zato je sproti spremljal, usmerjal in ocenjeval delo študentskega kluba, aktivno so sodelovali v kadrovski politiki študentskega kluba, saj je več kot polovico članov predsedstva članov ZK. Kritično so ocenili dogajanja na beograjski fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, odnos delovnih in drugih organizacij do študentskega kluba, kadrovsko in štipendijsko politiko, vlogo in pomen organov občinske skupščine, sistem planiranja in gospodarski položaj občine Velenje. Aktiv je preko medobčinskega sveta ZK Celje povezan z ostalimi aktivi celjske regije pri oblikovanju akcijskega programa, v katerem je točno opredeljena vloga in pomen aktiva. Tesno so sodelovali tudi z občinskim komitejem ZK občine Velenje, ki jim je pri delu nudil vso materialno in moralno pomoč. Kljub dobremu delovanju študentskega kluba pa je v njihovem delu tudi precej pomanjkljivosti. Prva naloga članov kluba bi morala biti poleg učenja v šoli delo v klubu. Med nekaterimi člani aktiva zveze komunistov je premajhna moralno politična odgovornost. Študenti komunisti se bodo morah še bolj angažirati, kajti poleg dela na visokih in višjih šolah morajo biti nosilci akcij v klubu in obenem še organizirani v aktivu, kjer se bodo seznanili z vlogo in delom komunistov v kraju od koder so prišli in kamor se morajo vračati. Letos bo aktiv študentov komunistov vodil sekretariat: sekretar Melita Vovk, namestnik v Ljubljani Vlado Vrbič, referent Avgust Jeriha, namestnik v Mariboru Viljem Skok, referent Mirko Trebičnik in poverjenik Komunista Jože Hudales. SLAVKO KORETIČ NAS CAS IZ DVORANE SKUPŠČINE OBČINE VELENJE Vprašanja in odgovori vprašanje Delegat zbora krajevnih skupnosti Anton Pečovnik je vprašal zakaj ni bila v letu 1975 zgrajena trafo postaja v Ravnah (pri Kristan), čeprav je bilo to obljubljeno. ODGOVOR Odgovor je posredovalo Podjetje za distribucijo električne energije Slovenije TOZD Elektro Slovenj Gradec: „V letu 197S smo zaradi slabe finančne situacije močno reducirali {dan investicij, da smo lahko krili stroške izgradnje distribucijskih 110 kv objektov, katere bi naj predvidoma finansirala interesna skupnost elektro gospodarstva Slovenije. Tako smo od 20 oziroma 10 kv tansformatorskih postaj zgradili samo tiste, ki so bile vezane na novo stanovanjsko izgradnjo kot (TP 10/0,4 kV 2x630 kVA Velenje-Pod parkom). Sicer pa smo veliko sredstev porabili za izboljšanje, oziroma obnovo dotrajanih nizkonapetostnih omrežij in daljnovodov (1.610.000,00) za področje občine Velenje. V predlogu plana investicij za leto 1976 je zajeta tudi TP 10/20/0,4 kV Ravne - Krištan, v kolikor bo ta predlog plana odobren s strani samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva za področje Elektro Celje in bodo tudi zagotovljena sredstva, bomo, v letu 1976 zgradili omenjeno transofrmatorsko postajo. Za TP Ravne - Krištan in priključni DV imamo tudi že potrebno lokacijsko dovoljenje in izdelan projekt, tako da bomo lahko z deli pričeli takoj, ko bodo na razpolago potrebna sredstva." vprašanje Kakšnih ukrepov se davčna uprava poslužuje pri izterjavi zapadlih obveznosti starostnega pokojninskega zavarovanja kmetov pri zavezancih ki so sicer sposobni poravnati tovrstne obveznosti pa teh ne plačujejo. v koliko primerih je bila že uveljavljena možnost vknjižbe na nepremična premoženja. ODGOVOR Odgovor je posredovala davčna uprava SO Velenje. „Davčna uprava je v skladu z določili 38. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Ur. list SRS, št. 13/72) pristojna za odmero in pobiranje prispevka za starostno zavarovanje kmetov. Prispevek zavarovancev se določi v letnem znesku, ter se plačuje v enakih trimesečnih obrokih, ki zapadejo v plačilo vsakega 1. v trimesečjiu, plačani pa morajo biti v 45 dneh od dneva zapadlosti. Doklerr ni izvršena odmera prispevka za tekoče leto, so zavarovanci dolžni plačevati akontacije v ustreznem razmerju z odmerjenim prispevkom iz preteklega leta. Postopek za izterjavo neporavnanih zapadlih obveznosti starostnega zavarovanja se vodi po določilih zakona, ki velja za postopek o prislini izterjavi davkov občanov, kar pomeni, da se neporavnane obveznosti iz tega naslova prisilno izterjajo z rubežem premičnin ali nepremičnin in se iste tudi prisilno prodajo na javni dražbi v kolikor zavezanci ne poravnavajo prispevka v 8 dneh od opravljenega rubeža. V primerih, kadar zavarovanci niso zmožni v celoti ali deloma plačati odmerjenega prispevka, obravnava posamezne primere komisija, ki je imenovana od občinske skupščine in zavarovanca v celoti ali deloma oprosti plačila prispevka. Razliko med odmerjenim in dolžnim zneskom pa krije skupščina občine iz proračunskih sredstev s tem, da se za oproščeni prispevek po sklepu komisije opravi vknjižba zastavne pravice na nepremičnino v korist družbenopolitične skupnosti občine. Do leta 1975 primerov vknjižb zastavne pravice na nepremičninah za neporavnane obveznosti starostnega zavarovanja nismo imeli, za leto 1975 pa bo teh vknjižb po sklepu komisije 6." vprašanje Delegat krajevne skupnosti Šoštanj je v imenu svoje delegacije in sveta krajevnih skupnosti predlagal, da naj Postaja milice in oddelek za notranje zadeve uredita problem javnega reda in mira v Šoštanju. Povedal je, da sta javni red in mir v Šoštanju močno ogrožena zaradi dotoka sezonske delovne sile, ki je angažirana pri izgradnji IV. termoelektrarne. Delegat je pred- da je treba pojačati delovanje milice v Šoštanju in opozoriti INGRAD Celje, da zaostri nadzor nad vedenjem svojih delavcev. ODGOVOR Postaja milice Velenje je na vprašanje pripravila naslednje pojasnilo o stanju javnega reda in miru na območju mesta Šoštanj: „Statistični podatki nam pokažejo, da stanje javnega reda in miru ni tako zaskrbljujoče kot ga je prikazal delegat na seji. Zato vam bomo v nekaj statističnih podatkih prikazali kršitve javnega reda in miru v času, ko je bil še oddelek milice v Šoštanju t.j. od leta 1973 do meseca novembra, da se ti bistveno ne razlikujejo od leta 1975, ki ga bomo vzeli za primerjavo. 1973 OM Šoštanj 48 prekrškov za vse območje oddelka 1975 prekrškov 57 samo na območju tedanjega oddelka 1973 PM Velenje prekrškov 229 samo za območje postaje 1975 prekrškov 205 samo za območje postaje milice. Vseh teh 48 prekrškov oz. kršitev v letu 1973 je bilo storjeno na celem območju in ne samo v mestu Šoštanju. V to število so zajete tudi druge kršitve, po zakonu o javnem redu in miru in ne samo pretepi, razgrajanje in podobno. V letu 1975 je tako na območju mesta Šoštanj in okoliških vaseh bilo storjenih 9 kršitev več kot v letu 1973. V samem mestu Šoštanj pa 29 kršitev, kar ne predstavlja nobenega zaskrbljujočega stanja. K temu naj takoj navedemo, da je npr. samo v mestu Velenju v kegljišču hotela Pake bilo v letu 1975 tolikšno število kršitev, kot v celem mestu Šoštanju. Če pogledamo še ostalo problematiko, kot so kazniva dejanja, s katerimi je ogroženo življenje ljudi, zasebno in družbeno premoženje, pa lahko ugotovimo, da tudi to ni tako ogroženo kot se prikazuje saj je npr. oddelek milice v letu 1973 obravnaval 128 kaznivih dejanj, da pa jih je bilo v letu 1975 za to območje 194,lcar je sicer znaten porast, vendar ne zaskrbljujoč. Glede na dotok sezonske delovne sile, večanje števila prebivalstva, ki se stalno nastanjuje, povečanje števila motornih vozil, večanje življenjskega standarda je gotovo, da je tudi kršitev iz leta v leto več, vendar povečanje to ne predstavlja zaskrbljujočega stanja. V letu 1973 je bilo na oddelku milice zaposlenih 6 delavcev milice. Če od tega-vzamemo, da sta dva delavca milice bila zaposlena na postaji milice kot dežurna, da je bil tu komandir oddelka in po en delavec milice dnevno prost, sta tako ostala za delo na terenu le dva delavca milice, ki pa 24 ur skupaj nista mogla delati na terenu. Glede na razdelitev postajnega območja na varnostne okoliše so za območje tedanjega oddelka določeni 3 varnostni okoliši. Tako sedaj vsakodnevno na tem območju delajo 3 delavci milice, operativci. Poleg tega je občasno v mestu Šoštanju tudi organizirana opazovalna služba in r-:-\ Izvršni svet Skupščine občine Velenje je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 195. člena statuta občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje št. 2/74) na seji dne 6/2-1976 sprejel SKLEP o razgrnitvi zazidalnega načrta „Selo" 1. Razgrne se zazidalni načrt „Selo" pri Velenju. Zazidalni načrt bo razgrnjen 30 dni od dneva objave tega sklepa v prostorih Zavoda za urbanizem Velenje, Tomšičeva 16, vsak delovni dan med 6. in 14. uro, ob sredah pa do 16. ure. 2. V času razgrnitve lahko k zazidalnemu načrtu dajo svoje pripombe in predloge zainteresirane delovne in druge organizacije in skupnosti ter posamezniki. 3. Sklep se objavi v glasilu NAŠ ČAS. Številka: 350-9/76 Datum: 6/2-1976 PREDSEDNIK Izvršnega sveta SO Velenje Franjo Kljun, s.r. dipl. ing. stroj. kontrola prometa. V nočnem času je delo urejeno tako, da sta dva delavca vsako noč približno 2 uri na tem območju, predvsem v mestu Šoštanju. Vsakodnevno se na območju mesta Šoštanja in okolice izvajajo določeno število ur tudi kontrola prometa. 2-krat tedensko pa kontrolo prometa izvaja tudi prometna postaja mOice iz Celja na našem postajnem območju. Iz tega izhaja, da je teren za tedanje območje Šoštanja veliko bolj pokrit kot je bil tedaj. Intervencije ob kršitvah javnega reda in miru so sedaj vedno bolj učinkovitev, kot so bile v času obstoja oddelka. Največkrat je tedaj interveniral, po en delavec milice in intervencija največkrat ni bila uspešna. Sedaj vedno intervenirata po dva delavca milice in so tako intervencije vedno uspešne. Res je, da se število prekrškov in število kaznivih dejanj veča iz leta v leto le za nekaj primerov, s čimer ne moremo biti zadovoljni. Da bi se število teh prekrškov zmanjšalo, bi bilo potrebno predvsem preventivno delovati. V taki kadrovski zasedbi, kot je na postaji milice, sedaj pa je to nemogoče. Za delo na terenu nam primanjkuje delavcev. Če bi nam bilo mogoče zaposliti vsaj polovico od manjkajočih, bi se stanje na celem postajnem območju bistveno spremenilo. Tudi za območje mesta Šoštanj bi organizirali stalno opazovalno službo, kar bi vsekakor pripomoglo k zmanjšanju števila kršitev. V doglednem času pa ne kaže, da bi se stanje izboljšalo. Ne gre za to, da ne bi dobili miličnikov, pač pa je tu vprašanje stanovanj. V naši občini imajo delovne organizacije le malo posluha za to problematiko, izvzemši Rudarsko-elektroenergetski kombinat. Če bi bilo na razpolago dovolj stanovanj, bi si vodstvo postaje prizadevalo, da bi imelo dovolj miličnikov za delo, s čimer bi zagotovili varnost občanov. Tako smo vam prikazali, da stanje ni tako zaskrbljujoče kot delegat navaja in*v čem je problem, da bi se to izboljšalo. Ne moremo pa mimo tega, v tem vprašanju, da se ne vprašamo o čemer bi morali razpravljati tudi na zboru krajevnih skupnosti v Šoštanju, kaj je storila za izboljšanje stanja javnega reda in miru krajevna skupnost, socialistična zveze in ostali faktorji družbnega življenja na tem področju. Res je, da je veliko sezonske delovne sile in je bo v sedanji izgradnji TE IV. še več, pa se vprašamo, če ne nudimo tem delavcem le delo, da pa ob tem ne mislimo na prost delovni čas sezonskega delavca, ki kot vemo v Šoštanju nima drugega kot nekaj gostinskih lokalov, v katerih prosti čas prebije, kar je največkrat pogoj, da pride do kršitev javnega reda in miru in ogrožanja življenja občanov. Premalo na tem področju stori tudi gradbeno podjetje INGRAD Celje, čigar delavci so, predvsem, kako naj delavec prebije prosti delovni čas." VPRAŠANJE Delegat krajevne skupnosti Šmartno ob Paki je na zahtevo gasilskega društva Šmartno ob Paki postavil v obliki delegatskega vprašanja naslednji problem: „Gasilsko društvo je samoiniciativno pričelo z gradnjo novega gasilskega doma. Ker pa je zaradi občutne podražitve gradbenega materiala in ostalega (storitve) zmanjkalo finančnih sredstev, je bilo društvo primorano ustaviti nadaljnjo gradnjo. Potrebna je še celotna notranja oprema doma z vodovodno in električno inštalacijo, ter centralno kuijavo. Na podlagi načrtovanega razvoja Šmartnega ob Paki se mora stari dom porušiti do 20. t.m., ker je na tem mestu predvidena gradnja novega zdravstvenega doma in blokovnih stanovanj. Tako je gasilsko društvo ostalo brez svojih prepotrebnih prostorov. Poleg tega je društvo še v velikih težavah zaradi popolnoma dotrajanega gasilskega avtomobila in pomanjkanja ostale prepotrebne gasilske opreme, čeprev društvo z lastnimi sredstvi poizkuša nadoknaditi manjkajočo opremo, vendar za nadomestitev sodobnejše opreme nima potrebnih denarnih sredstev. Gasilsko društvo Šmartno ob Paki je smatralo za svojo dolžnost, da na navedeno problematiko opozori najvišji organ v občini in pričakuje vso potrebno pomoč, ker ob sedanjem stanju ni sposobno zagotoviti varnost pri zaščiti družbene, kakor tudi imovine prebivalstva Šmartnega ob Paki." ODGOVOR: O tem problemu je razpravljal Izvršni svet SO Velenje, ki meni, da je problem mogoče rešiti samo na ta način, da se gasilsko društvo z investitorji novega zdravstvenega doma in blokovnih stanovanj dogovori za ustrezno odškodnino za stari gasilski dom in da se v okviru gasilskega sklada SO Velenje poiščejo dodatna sredstva za nabavo opreme, ki jo društvo nujno potrebuje ali pa da se ta problematika dokončno reši v okviru samoupravne interesne skupnosti za požarno varnost, ki bo kmalu ustanovljena. USPEL SEMINAR ZA SEKRETARJE OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZVEZE KOMUNISTOV IZ OBČINE VELENJE: DOGOVOR ZA AKTIVNOST Poročali smo že, da je pripravil Komite Občinske konference Zvze komunistov Velenje prejšnji četrtek, S. februarja, celodnevni seminar za sekretarje osnovnih organizacij Zveze komunistov iz Šaleške doline. 0 uresničevanju sklepov 5. seje Centralnega komiteja Zveze :>munistov Slovenije ter o nalogah osnovnih organizacij Zveze komunistov je na seminarju podrobno spregovoril sekretar Medobčinskega sveta ZKS Celje član Centralnega komiteja zks Janez Zahrastnik. Sekretar komiteja Občinske konference zk Velenje Franjo Korun je pregled poteka volilnih onferenc osnovnih organizacij predsednik komisije za dnarodna vprašanja, Lojze 'bič, pa obširno informacijo o ekaterih aktualnih mednarod- 1 vprašanjih. Eden od osrednjih dogovo-ov udeležencev seminarja je il, da bodo v vseh osnovnih ganizacijah ZK obravnavali "epe 5. seje Centralnega komi-ja Zveze komunistov Slove-ije. O tem bodo spregovorili di na bližniji seji Občinske onference Zweze komunistov "elenje, na katteri bodo podrobne ocenili tuidi potek volilnih onferenc osntovnih organizacij veze komunisstov. Konec mar-pa bodo ma seji Občinske onference ZK Velenje sprego-rili o ekonomski problema-Šaleški dolini. V pripra - vah na to i sejo občinske konference ZK morajo osnovne organizacije ZK v združenem delu oblikovati oceno o ekonomskih problemih v svoji sredini. Osnovne organizacije ZK morajo, kot je bilo poudarjeno, oceniti uresničevanje nalog pri uveljavljanju koncepta splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, metode dela pa morajo izoblikovati tako, da bo dobil sleherni član Zveze komunistov konkretno zadolžitev, potem pa je treba opravljanje sprejetih nalog tudi preverjati. Sprejeto pa je bilo tudi stališče, da bo Komite Občinske konference ZK Velenje tudi v prihodnje skrbel za izobra- ževanje in usposabljanje vodstev oziroma sekretarjev osnovnih organizacij ZK, posebno pozornost pa bodo namenih izobraževanju novoizvoljenih vodstev oziroma sekretaijev osnovnih organizacij ZK. Sekretaije osnovnih organizacij ZK so seznanili tudi z vsebinsko usmeritvijo občinske konference ZK oziroma njenih organov v prihodnjih mesecih. I S j S S * * V VELENJU NA OBISKU Republiški sekretar za ljudsko obrambo V ponedeljek je obiskal Velenje republiški sekretar za ljudsko obrambo SRS tov. BUTARA s sodelavci. Sestal se je s predstvaniki predsedstva Skupščine občine Velenje, oddelka za ljudsko obrambo, občinskega štaba TO in civilne zaščite. Pogovarjali so se o obrambnih pripravah v ob- čini Velenje, posebej še o gradnji zaklonišč, preskrbo-valnih možnosti in financiranju vseh potreb na področju SLO ter o kadrovanju mladih za vojaške poklice. Prišli so do zaključka, da na področju gradnje zaklonišč najbolj zaostajamo in da zato čaka združeno delo v tem in naslednjih letih pomembna odgovornost pri uresničevanju obrambnih priprav. Enotno je bilo stališče, da je potrebno našim delavcem in občanom predočiti, da so obrambne priprave del vsakodnevnega življenja in snovanja ter da so temeljite obrambne priprave tudi del družbenega standarda. \ * * * t S Diplomatski predstavniki v Slovenj Gradcu SLOVENJ GRADEC, 7. FEBRUARJA - Člani konzularnega zbora iz Ljubljane in Zagreba z jurisdikcijo v Socialistični republiki Sloveniji, ki so 6. februarja v Ljubljani izrekli predstavnikom naše republike dobre želje v letu 1976 so danes popoldne obiskali Slovenj Gradec. Goste sta sprejela in pozdravila predsednik Skupščine občine Slovenj Gradec, diplomirani inženir Ivan Uršič ter predsednik organizacijskega odbora Mednarodnih kulturnih prireditev „Mir 75 - 30 OZN, primarij dr. Drago Plešivčnik. CIani konzularnega zbora so si v središču Mislinjske doline ogledali razstavo angažirane figuralike v Umetnostnem pavi-jonu, v poslovalnici Mladinske knjige pa razstavo koroških likovnih umetnikov. Nocoj nastop komornega orkestra Danes ob 19. uri zvečer bo v velenjski knjižnici nastopil komorni orkester glasbene mladine Velenje. Izvajalci se bodo občinstvu predstavili s Slovenskim plesom št. 1 in 2 in Largom (2, stavek 9. sinfonije) A. Dvoraka, Valčkom iz opere „Evgenij Onjegin (P.I. Čajkovski). Prav tako bodo lahko obiskovalci nocojšnjega „Petkovega kulturnega večera" slišali Indijansko žalostniko A. Dvoraka in Slovansko rapsodijo C. Fridemana. Čez teden dni, v petek 20. februarja pa bodo v okviru petkovega kulturnega večera" v knjižnici nastopili učenci glasbene šole iz Velenja. NAŠ ČAS; 3 Daril ne bo IMAŠ ROMAN KOMANDOSI BREZ BARETK HARRISON E. SALISBURY Sostakoviča so številni rotili in ja nagovarjali,.naj zapusti mesto. Toda tega ni hotel storiti. Sele v začetku oktobra, ko je napisal že tretji stavek simfonije, se je naposled vdal. Z družino so ga evakuirali v Moskvo in po nekaj clneh dalje v Kujbišev. Tu je končal svojo simfonijo in tu sojo tudi prvič predstavili občinstvu. 29. marca pa sojo svečano predstavili tudi v Dvorani stebrov v Moskvi. V njej je avtor izpovedal svoja najglobja občutja, polna gneva in vojnih strahot. Imenoval jo je tudi Leningrajska simfonija. Ohranili so liste, na katere sije SoštaKpvič zapisoval misli, ki jih je prvega septembra posredoval preko radijskih valOv. Na zadnji strani enega izmed listov si je direktor radijskega studia zabeležil plan za naslednje radijske oddaje: Organizacija oddelkov, pouacna Komunikacija, postavljanje barikad, uporaba „Molotovovih koktailov," obramba hiš in poseben poudarek na odaajah, ki opozarjajo na bližajočo se bitko in na to, da smo v smrtni nevarnosti. Pesnica in kronistka Olga Bergholcova si je ob zapisih iz Šoštakovičevega govora zabeležila tudi misli pesnice Ane Ahmatove. V stanovanju satirika Mihaila Zoščenka, v tako 900 DNI imenovanem ..nebotičniku" pisateljev, kamor so se večkrat zatekali pred bombnimi napadi, je Ana svoj govor narekovala in popravila. Slovela je kot leningrajska „muza solza," saj je iz njenih del vela izrazita ženska, polna čustvenosti in lepote. Toda njen govor po radiu, namenjen „dragim someščanom, materam, ženam in sestram," je zvenel v povsem drugačnem tonff. „Nemci se že več mesecev trudijo, da bi zavzeli mesto Petra in Lenina, mesto, v katerem so živeli Puškin, Dostojevski in Blok, mesto visoke kulture in velikih dosežkov. Vse moje življenje je tesno povezano z Leningradom. Tu se je rodila moja pesniška muza. Leningrad ji je vtisnil svoj pečat. Vsi živimo v teh dneh v upanju, v naših srcih gori neugasljiva vera m prepričanje, da Leningrad ne bo nikoli fašističen." Stanovala je na hontanki, na nekdanjem trgu Šeremetjeva. | Olga Bergholceya se je še . dolgo spominjala, kako je kot članica protiletalske službe stala ob velikih železnih vratih. Prek ramena ji je visela plinska maska, njen obraz pa je bil spačen od gneva. Prijela je tudi za druga dela: šivala je vreče za pesek, ki so'jih polagali v strelske jarke. V protiletalski službi je ostala do septembra, vmes pa je pisala pesmi. Sele oktobra je odpotovala v daljnji Taškent, v centralno Azijo. V teh dneh je o svojem ljubljenem mestu zapisala: Leningrad septembra, Leningrad septembra, pozlačen v somraku, odpadajoče jesensko listje, eksplozije prvih bomb, zavijanje siren, temni in mrki obrisi barikad .., Skladatelj Valerijan Bogdanov — Berezovski se je p Jože Tandara sedaj spoznal, kako lepo je življenje. Šele sedaj ve kaj mu pomeni družina, kljub ■ temu daje bil poročen že od >■ leta 1965, prej ni vedel, da j-je družinsko življenje tako * lepo. Ko smo se z njim ■ pogovarjali pa je povedal ' tudi, da je v zadnjih dveh letih prihranil več kot prej v « trinajstih. Opremil si je stanovanje in < kupil tudi avto. Let, ko je pil ' namesto, da bi se, posvetil izobraževanju, družini, mu je zelo žal in to skuša sedaj nadokna- -diti. Hodi v šolo za poklicnega šoferja. Ko se je zdravil, pa mu je bil v veliko pomoč klub, katerega član je. Klub šteje, približno 50 članov, člani pa j, so obvezno tudi svojci zdrav-1 ljenih alkoholikov. Povedal t je, da je klub polovico zdravljenja. Tam so si vsi enaki, se pogovorijo, sestajajo se vsak ponedeljek in vsakič pripravi en član referat. Skupaj spoznavajo kako zgrešena je bila njilova preteklost in si tako I pomagajo, da ne bi ponovno zašli na takšna pota, ko je človek suženj alkohola. Skupaj organizirajo tudi razne piknike, izlete. Ob koncu našega pogo- ■ , vora je Jože Tandara dejal, da je šele sedaj spoznal, \ i kako je s svojm početjem f-onesrečeval družino in to |' želi sedaj popraviti. Postati f1 želi zaupen član kolektiva. fe( • MATURANTJE 4. a RAZREDA TEHNIČNE SREDNJE ŠOLE NA RŠC VELENJE ZELO DELAVNI V OKVIRU ŠOLSKEGA DRUŠTVA ANTON AŠKERC »PLEŠOČI OSLIČEK« za maturantski izlet to NAS CAS KOŠARKA Košarkarji — vojaki v novi dvorani v Velenju ž 1.1 KINO t rt REDNI KINO 13.2. - petek ob 17.30 in 19.30 REDNI KINO VELENJE, japonski barvni film - KRVAVO ZLATO 14.2. - sobota ob 17.30 in 19.30, REDNI KINO VELENJE, italijanski pustolovski fillm OBAČUN PRI ZAPUŠČENEM RUDNIKU, Režija: Enzo Peri, Igrajo: v glavni vlogi — Thomas Hunter 15.2. - nedelja ob 17.30 in 19.30, REDNI KINO VELENJE, italijanski pustolovski film OBRAČUN PRI ZAPUŠČENEM RUDNIKU 16.2. - ponedeljek ob 17.30 REDNI KINO VELENJE, ameriški barvni film BLIŠČ IN BEDA HOLLYWOODA, Režija: John Schlesinger, Igrajo: Donald Sutherland, Karen Black, Wi-lliam Atherton 17.2. - torej ob 17.30 in 19.30, REDNI KINO VELENJE, ameriški pustolovski film TARZAN IN SIIRENE, Režija: Robert Forley, Igrajo: Johnny Weiss-muller, Brenda Jayce, Linda Christian 18.2. - sreda ob 17.30 in 19.30, REDNI KINO VELENJE, ameriški pustolovski film TARZAN IN SIRENE 19.2. - četrtek ob 17.30 in 19.30 REDNI KINO VELENJE, ameriška komedija NORA DIRKA, Režija: George Mar-shall, Igrajo: Jerry Lewis, Dean Martin FILMSKO GLEDALIŠČE 16.2. - ponedeljek ob 20 uri, KINOGLEDALISCE VELENJE, ameriški barvni film BLIŠČ IN BEDA HOLLYWOODA, Režija: John Schlesinger, Igrajo: Donald Sutherland, Karen Black, Wil-liam Atherton RUDARSKO-ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT - VELENJE TOZD Plastika Vabi k sodelovanju strokovnjake na področju za projektiranje in konstruiranje pri razvijanju kompletne skupine spenjalnega pribora, začevši od najenostavnejših ročnih aparatov do kompletnih avtomatov za avtomatsko pakiranje na visoko serijskih linijah za serijsko proizvodnjo. Tisti, ki se želijo angažirati na omenjenem področju, se jim nudi izredna priložnost, da svoje znanje in strokovnost izpopolnijo na naslednjih prostih delovnih mestih, 1.2 PROJEKTANTA -KONSTRUKTORJA 2.2 KONSTRUKTORJA 3. P0ENTER Od kandidatov pričakujemo: Pod 1. - visoka šolska izobrazba strojne smeri - najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju projektiranja-konstruiranja Pod 2. - višja šolska izobrazba strojne smeri - najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju konstruiranja ali - srednje šolska izobrazba strojne smeri - najmanj 4 leta delovnih izkušenj na Dodročju konstruiranja Pod 3. - končana osnovna šola z znanjem strojepisja - najmanj 2 leti prakse na podobnih delovnih mestih Kandidatom nudimo: - solidine osebne dohodke - možnost napredovanja - samsiko stanovanje zagotovljeno, družinsko po dogovoru Pismene vloge z dokazilom o izpolnjevanju razpinih zahtev naj kandidati vložijo v roku 14 dni po objavi razpisal na kadrovsko-socialni sektor REK Velenje, Rudarska 6 z oznako za TOZD Plastika. O izidu razpisa bomo kandidata v roku 15 dni obvestili. Košarkarji navdušili 2500 gledalcev V Velenjski „Rdeči dvorani" je bilo zanimivo košarkarsko srečanje med jugoslovanskimi reprezentanti in ljubljansko Olimpijo. Zmagali so reprezentanti z rezultatom 111:95 (58:59). Ljubitelji košarke so tokrat prišli na svoj račun, saj so videli na delu najboljše košarkarje Jugoslavije, ki so ponesli sloves, jugoslovanske košarke po vsem svetu. • SMUČANJE Trener Marko Novosel pripravlja košarkarje - olimpijske kandidate, ki so na odsluženju vojaškega roka v Zagrebu, za olimpijske igre v Montrealu. Srečanje je bilo zelo zanimivo, saj je Olimpija, za katero so igrali tudi košarkarji zagrebške Lokomotive, v prvem delu vodila. V nadaljevanju pa so se razigrali SlaVnič, Jelovac, Šol man in Čosič ter nadigrali nasprotnike. Največ košev za reprezentanco so dosegli: Šol- Uspela tekma skakalcev Z veliko prizadevnostjo so smučarski delavci skakalnega kluba Velenje uredili 45-metrsko skakalnico, da so lahko izvedli dobro organizirano tekmovanje v skokih. Nastopilo je več kot 100 skakalcev iz vseh smučarskih klubov Slovenije. Najštevilnejši so bili mladinci, saj je tekmovanje za to kategorijo veljalo tudi za kategorizacijo. V konkurenci članov sta se izkazala Velenjčana Peter Ceh, ki je dosegel najdaljši skok 41,5 metra in Milan Ceoelnik. Pionirji tekmovali Smučarska sekcija Partizana Šoštanj je v Zavodnjah izvedla klubsko tekmovanje v slalomu za pionirje. Tekmovalo je 15 pionirjev in pionirk, najboljši pa so bili: Pionirji: 1. Zoran Zager 46,2, 2. Mitja Bajec 46,4 3. Dejan Kugonič 50,5. Pionirke: 1. Nives Kugonič 57,4, Nataša Zakeršnik 60,0, 3. Marta Svetina 60,2. Društvo prijateljev NK Hajduk Predstavniki skupščine občine Velenje in mesta Split so lani podpisali listino o pobratenju med obema mestoma. Takrat so tudi sklenili, da bodo sestavili program sodelovanja med občinami. V okviru tega sodelovanja nameravajo v Velenju ustanoviti društvo prijateljev NK Hajduk. Vsakdo, ki želi postati član tega društva se lahko prijavi v recepciji sodišča v Velenju. Prijave zbira tudi tovariš Janko Kugonič, na obratu kleparstvo vodovod Šoštanj. Zadnji rok za prijavo je 29. februar, nakar bo iniciativni odbor pripravil vse potrebno za ustanovitev tega društva. Jk • ZAKLJUČILI ZIMSKO TEKMOVANJE Z nedeljskim krosom, ki je bil v športnem parku v Velenju so zaključili tekmovanje v krosih v okviru mednarodne zimske kros lige. Tokrat je nastopilo 92. tekačev iz Avstrije in slovenskih atletskih klubov. Po treh tekmovanjih so v posameznih katerogijah postali zmagovalci in osvojili pokale: člani -Milan Bolek (Velenje), itajši člani - Polde Bučar (Novo mesto), starejši mladinci - Mirko Štruc (Ravne na Koroškem), mlajši mladinci -Jože Nabernik (Ravne), pionirji -Bogdan Urh (Velenje), članice -Nada Šober (Ravne) starejše mladinke - Renata Zupančič (Velenje) maljše mladinke - Jolanda Bunderle (Kladivar Celje), pionirke - Tanja Poteko (Kladivar). Rezultati: PIONIRJI: 1. Vasja Baje (Ilirija, Ljubljana) 168,8 (35,5, 36,5), 2. Iztok Šoba (Ilir.) 162,2 (33,5, 34,5), 3. Drago Krolnik (Ziri) 159,9 (34 , 34,5), 4. Rajko Lotrič (Moj-, strana) 150,6 (31,5, 32,5) 4. Primož Ulaga (Ilir.) 149,0 (32, 33)... 7. Matjaž Koželj (Velenje) 140,4 (32,5, 31) MLAJŠI MLADINCI: 1. Franci Langus (Ilirija) 199,1 (39,5), 39,5), 2. Boris Vrhovec (Ilirija) 193,7 (39, 39), 3. Zvone Prešeren (Jesenice) 173,7 (37, 38,5), 4. Bojan Podgoršek (Ilir.) 172,3 (35,5, 36), 5. Bogdan Jemec (Jesenice) 168,0 (35, 37,5) STAREJŠI MLADINCI: 1. Jože Demšar (Križe) 209,8 (41, 41), 2. Matjaž Mihev (Ilir.) 177,4 (36, 37,5), 3. Metod Pibernik (Kamnik) 169,3 (35, 37), 4.Janez Tajnšek (Andraž) 151, 5 (33, 34,5), 5. Roman Žust (Ziri) 150,4 (33, 33). CLAANI: 1. Srečko Kotar (Ilirija) 206,8 (41, 41), 2. Peter Ceh el.) 205,1 (41,5, 40), 3. Milan epelnik (Vel.) 203, 4 (40,5,40,5), 4. Rajko Kaker (Črna) 197,2 (40,5, 40), 5. Ivan Pudgar (Črna) 194,9 (39,5, 39). S' P -w Kil Nedeljskih medruštvenih smučarskih skokov se je udeležilo več kot sto tekmovalcev, pa tudi gledalcev se je zbralo ob sklakalnici nekaj sto. man 30, Slavnič 26, Jelovac 20, Čosič 16, Ivkovič 8 in Kapidič 7. Za Olimpijo: Ivanovič 23, Subotič 2, Ljubojevič 14, Vuja-čič 11 in Križnar 10. POMOČ Iščemo gospodinjsko pomočnico, lahko tudi upokojenko. Naslov v uresništvu. STANOVANJE Iščem sobo, lahko neo-premljeno v Velenju. Ponudbe pod šifro ..uslužbenec". TRGOVSKO PODJETJE NAMA LJUBLJANA, Tomšičeva 2 TOZD - VELEBLAGOVNICA VELENJE objavlja prosta delovna mesta za: 1. PRODAJALCA živilske stroke za nedoločen čas 2. DVEH PRODAJALCEV živilske stroke za določen čas (ca. 9 mesecev) Pogoj: šola za prodajalce, poskusno delo 1 mesec. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja Ljubljana, Tomšičeva 2, 8 dni po objavi. ZAHVALA V 54. letu je prenehalo biti plemenito srce drage žene, mame in stare mame JOŽEFE PREVALNIK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, obratu EKO-RŠC, sostanovalcem samske stolpnice, sodelavcem Mirka in Slavka, zahvaljujemo se govorniku tov. Valenciju, g. kaplanu za ganljivi in lolažilni nagovor. Vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter izrazili sožalje. Neutolažljivi mož Alojz, sin Mirko, sin Stanko z družino, hčerka Marija z družino in vnučki. ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta, starega očeta, brata in strica ANTONA HERLAHA rudarskega upokojenca se iskreno zahvaljujemS vsem, ki sle ga spremili na njegovi zadnji poti v velikem številu, mu darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se vsem sosedom, ki so nam priskočili na pomoč v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala dr. Zupancu za dolgotrajno zdravljenje na domu, DO REK in sodelavcem, rudarski godbi ter pevcem. Zahvaljujemo se gasilskemu društvu Vinska gora in gasilskemu društvu Bevče za spremstvo. Župniku za obred ter govornikom za poslovilne besede. Žalujoči: sin Jože z ženo Marijo ter vnuki Milan, Cvetka in sestra Fanika ZAHVALA V cvetu mladosti nam je 17. januarja tragična smrt iztrgala iz naše družine ljubega sina in brata MILANA DRUKSA S tem izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so z nami res sočustvovali in ga spremili v velikem številu na njegovi zadnji poti v mnogo prerani grob ter ga zasuli s cvetjem in venci. Posebej se zahvaljujemo za prvo pomoč dr. Kopitarju, dr. Dovšaku in rešilni ekipi. Posebna zahvala velja dr. Grošlju za obiske na domu ob naših težkih trenutkih. Hvala tov. Gorograncu za poslovilne besede ob krsli in g. župniku za cerkveni obred. Hvala vsem, ki boste še v prihodnje obiskovali njegov grob. Žalujoči ata, mama, bratje in ostalo sorodstvo. 4AŠ ČAS jje ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, ►ropagando in založništvo Velenje - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon 063) 850-0)87 - Uredništvo Ljuban Naraks, Mira Tamše in Stane Vovk - Tehnični urednik Franci fazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januaija 1973 NAS ČAS - Zdaj izide vsak petek — Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 80 dinarjev — Za inozemstvo 150 dinaijev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk Ljudska pravica Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAS ČAS ne plačujetemeljni davek od prometa proizvodov. V CELJSKEM PREISKOVALNEM ZAPORU SEDI DEVET TATOV Grabež v velenjskem Gorenju Delavci velenj&e Postaje milice in kriminalisti iz Uprave javne varnosti Celje so izvedli obširno akcijo in deloma že odkrili drzno tatinsko in prekupčevalsko lupino, ki je iz velenjske tovarne gospodinjite opreme Gorenje odnesla precejšnje družbeno premoženje. Preiskava je še v teku, za zapahi celjskega preiskovalnega zapora pa so se znašli Anton Krebl (32 let), delavec v Gorenju, stanujoč Šentilj 47, Mihael Nahtigal (29), šofer iz Raven 28, Jože Žalig (23), viličar iz Rečice ob Paki 12, Janez Brczovnik (25), viličar iz Dol Suha 28 pri Rečici ob Paki ter mladoletni A. M., viličar iz Paške vasi. Vsi so bili zaposleni v tovarni Gorenje in so pri svojih tatinskih podvigih organizirano delovali. Kot smo izvedeli so si priskrbeli ključe od skladiščnih in drugih vrat ter se dogovorili s šoferji, ki so nakradeno blago odvažali iz tovarne mimo vratarjev. Skupaj z njimi pa so se v celjskem preiskovalnem zaporu znašli še Edvard Milavec (39), zasebni avtoprevoznik iz Mozirja 207, Stane Martinčič (26), šofer pri Interevropa, Franc Pušnik (35), oddelkovodja pri velenjski prodajalni Tehnomercator - Market, doma iz Dovž pri Mislinji in Alojz Robnik (37), šofer iz Podkraja 17 pri Velenju. Krebl, Nahtigal, Žalig, Brezovnik in mladoletni A. M. so v tovarni vzeli več deset barvnih televizorjev, nekaj hladilnih skrinj, prek 30 stenskih ur, kompresorje, elektromotorje, mikserje, havbe za sušenje las, univerzalne stroje za rezanje, ležaje in še druge predmete. Kriminalisti in miličniki so zdaj že zasegli ukradenih predmetov v vrednosti 70 milijonov starih dinarjev. Na tiskovni konferenci v Celju pa so povedali, da grabež še preiskujejo in je več udeleženih, kot so doslej ugotovili. Veliko barvnih televizorjev je iz tovarne s svojim tovornjakom odpeljal šofer Edvard Milavec. Ta jih je tudi prodal najrazličnejšim kupcem. Zanimivo je, da ima Milavec v svojem stanovanju črno-beli televizijski sprejemnik, pri preiskavi pa so v svinjaku našli več barvnih televizorjev. Kaže, da so največji denarni delež dobili prekupčevalci oziroma šoferji. Če preiskovalci lahko veijamejo zagovorom, potem so tisti, ki so se v tovarni ukvarjali s krajo, najmanj zaslužili, kot pravijo so za pretihotapljeni televizijski sprejemnik dobili od Milavca in drugih le 2 tisoč dinarjev. Torej so levji delež dobili prekupčevalci. Nakradeno blago so prodajali po vsej Sloveniji, verjetno pa je kaj romalo še drugam. Nehote nastane vprašanje, kako so s tovornjaki lahko odpeljali iz tovarne toliko izdelkov. Preiskovalni organi pravijo, da v tovarni Gorenje ni bilo zadostnega nadzora, zlasti s strani vratarjev. Tovornjakov ni nihče pregledoval, zato je lahko šofer koprske Interevrope naenkrat odpeljal kar 9 televizorjev. Uprava javne varnosti Celje poziva občane, ki so morda po smešno nizkih cenah kupili od znanih ali neznanih oseb barvne televizoije in druge izdelke Gorenja, da to prijavijo na najbližjo postajo milice. S tem bodo omogočili.lažje delo preiskovalcem. To je le nekaj ukradenih stvari, ki so jih na začetku akcije zasegli velenjski miličniki in kriminalisti UJV Celje tv * i t i i 4 t * 5 * * 0 * s s * s # ! i i 4 vi NAŠ ZNANEC IIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII^ Tisti, ki so zaključili osnovno šolo pred približno desetimi leti se prav gotovo spominjajo Srečka Vutkoviča, ki v zadnjih letih sicer ni učil, bil je namreč pomočnik ravnatelja. Srečko Vutkovič je končal učiteljišče v Mariboru, nato pa se je zaposlil v Mokronogu, kamor je bil s celo družino izseljeni. Takoj na začetku vojne so ga zaprli v Trebnjem, žena pa je z otrokom ostala v Mokronogu. Ker je bil Srečko Vutkovič bolan na želodcu, so ga po nekaj mesecih izpustili. Takoj se je cela družina priključila partizanskemu gibanju. Leta 1944 so prišli na osvobojeno Kozjansko, kasneje pa so jih premestili na Štajersko. V partizanih so bili nato do konca vojne. Z njima je bil tudi osemletni sin, ki je bil pionirski kurir. Naš sogovornik se zelo rad spominja tistih časov, ko je poučeval na partizanski šoli. Najpej je bil v Trebelnem nad Mokronogom, nato pa v Blečem vrhu. Ko so imeli pionirji pouk, je bil eden vedno na straži. Nekega dne pa so prišli Nemci. Otroci so se hitro raz-bežali in pospravili za seboj, pozabili pa so skriti sliko tovariša Tita, na kateri pa je bil še zelo mlad in nekoliko podoben Goeringu. Nemci so sicer razbili klopi, pod sliko pa so napisali „Mi bomo zmagali!" Srečko Vutkovič se je zelo rad ukvarjal z ljudsko tehniko in se temu društvu tudi priključil, takoj ko je prišel v Velenje. Sinu je tako za rojstni dan sam napravil kavč. Za delovanje v tem društvu je dobil tudi priznanje. Že leta 1925 je bil član Sokola, ko je bil v Sevnici, je bil vaditelj tega društva. Takrat pa je tudi režiral. S čim se sedaj ukvarja nam pravzaprav sploh ne bi bilo treba vprašati, sami smo takoj na začetku videli, da je s cvetjem, ki ga imajo v dnevni sobi zelo veliko dela. Naš sogovornik nam popraviti in napraviti še marsikatero podrobnost. Ko smo klepetali z njim in ga vprašali tudi, kakšni so njegovi spomini na tiste čase, ko je še poučeval in kasneje na tiste, ko je bil pomočnik ravnatelja, smo spoznali, da se tistih časov rad spominja. Nikoli mu ni bilo žal, da je izbral poklic učitelja in Prekratka varnostna razdalja Srečko Vutkovič je to tudi potrdil in povedal, da je obena z ženo največje veselje cvetje, ki mu posvečata vso pozornost. Zaupi nam je tudi, da je treba cvetje zalivati z deževnico in sedaj ko ni dežja on topi sneg. Opazili pa smo, da se mu to izplača. Povedal nam je še, da je nekoč zbiral znamke, sedaj pa zbira značke za vnučko. Ko dobi kakšno novo, jo da petletni vnučki, ta pa jo sama zatakne v zato pripravljeno blazinico. Med značkami mu je najljubša značka društva SOKOL, ki jo ima že od takrat, ko se je včlanil v to društvo. Pokazal pa nam je tudi znački Našega časa in povedal, da naš časnik rad prebere. Srečko Vutkovič ni nikoli brez dela. Pravi da bi imel še marsikaj za postoriti, pa mu primanjkuje časa. Njegova žena sicer pravi, da ne bo imel kaj delati, ko se bodo priključili na toplovod, sedaj mu kurjenje namreč vzame precej časa. Vendar pa on to zanika. Vnučki mora popraviti voziček in v hiši zelo je srečen, kadar sreča kakšnega svojega nekdanjega učenca, ki mu pove, da ga ne bo nikoli pozabil in opiše še kakšen dogodek iz šolskih klopi, vendar pa pravi da se mu zdijo sedanji otroci veliko bolj razvajeni, ko je še on učil so bili z vsako stvarjo zadovoljni, sedaj jim pa človek le težko ugodi, saj od njega zahtevajo čedalje več. Srečko Vutkovič llllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH Voznik osebnega avtomobila CE 254-70 Rudolf Glinšek je 30. januarja letos peljal po Partizanski cesti v Velenju. Peljal je za osebnim avtomobilom CE 627-09 last Ivana Soviča. Ker je bila cesta mokra in zasenežena je Glinšek vozil in v prekratki varnostni razdalji, ko je ni mogel zaustaviti svojega vozila Sovič ustavil, ker je pred njim ustavilo drugo vozilo. Prišlo je do trčenja. Škode pa je za okoli 1.000 dinarjev. • NI SE PREPRIČAL, ČE LAHKO VARNO PREHITEVA Voznik osebnega avtomobila CE 747-76 Andrej Oman je 4. februarja letos peljal iz Velenja proti Aiji vasi. Pri gostilni Obirc je pričel prehitevati tovorni av- RADIO VELENJE • UKV frekvenca 88,9 megahereov • oddaje: v četrtek ob 15,30, v nedeljo ob 10. uri tomobil s priklopnikom, ne da bi se prej prepričal, če lahko to varno stori. Iz nasprotne strani je pripeljal voznik tovornega avtomobila MB 838-58 Roman Bark, ki je začel zavirati, a trčenja ni uspel preprečiti. Pri trčenju je tovorni avtomobil zaneslo v obcestni jarek in se je prevrnil na desni bok. Škode je za okoli 8.000 dinarjev. • TRČIL V BETONSKO PREPUSTNO CEV 2. februarja je šel po cesti iz Velenja proti Slovenj Gradcu pešec Vinko Hudovernik, kei pa je bil močno vinjen je pade v levo po vozišču. Za njim jt pripeljal voznik osebnega avto mobila MB 921-70 Rafael Vra njak, kije zato, da Hudovernikt ne bi povozil zapeljal nekolika v levo. Nasproti pa je pripeljal voznik osebnega avtomobili MB 868-27 Anton Štumpel, ki je takoj začel zavirati, ker pa je bila cesta mokra in spolzka, gn je zaneslo v desno v obcestr jarek, kjer je trčil v betonski! prepustno cev. Pri trčenju nastalo za približno 1.500 narjev škode. Skupna seja V torek, 10. februarja je bila v Slovenj Gradcu skupna seja izvršnega odbora občinske konference SZDL ter predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov. Razpravljali so o predlogu za prenos strokovne službe štipendijskega sklada iz združenih sredstev v občini na regionalni zavod za zaposlovanje, o predlogu samoupravnega sporazuma in družbenega dogovora o financiranju krajevnih skupnosti in imenovanju akcijskega odbora ter o predlogu za dopolnitev družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini. MKSHMSSM! PO OBISKU FRANCETA POPITA, PREDSEDNIKA CK ZKS. IN ANDREJA VERBIČA, PREDSEDNIKA GZS V MISLINJSKI DOLINI:_ Delovni pogovori in izmenjava mnenj SLOVENJ GRADEC - Predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, France Popit, je prejšnjo sredo, 4. februarja, kot smo že na kratko poročali, skupaj s predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije, Andrejem Verbičem, obiskal Mislinjsko dolino. Obisk v občini Slovenj Gradec sta začela France Popit in Andrej Verbič s pogovorom , s predstavniki občinske skupščine ter občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij o uresničevanju politike Zveze komunistov v občini Slovenj Gradec. Zveza komunistov v Mislinjski dolini se je v zadnjem razdoblju organizacijsko utrdila, posebej še v združenem delu, uspešna pa so bila tudi prizadevanja za sprejem novih čalnov v Zvezo komunistov ter za idejnopolitično izobraževanje in usposabljanje komunistov. Manj zadovoljni pa so, kot so povedali, z idejnopolitično in akcijsko vlogo osnovnih organizacij ZK, ki kažejo pri uveljavljanju politike Zveze komunistov premajhno samoiniciativnost, najboljše pa tudi niso metode dela. V prizadevanjih za uresničevanje stališč in sklepov 5. seje Centralnega komiteja Zveze komunistov pa bodo v Mislinjski dolini usmerili aktivnost komunistov v poglabljanje ustavne vsebine samoupravljanja, akcijo za stabilizacijo in varčevanje, kadrovsko politiko ter nadaljnje utrjevanje občinske organizacije Zveze komunistov. Združeno delo v občini Slovenj Gradec pa se srečuje z istimi problem kot na drugih območjih. Največ težav je zaradi nelikvidnosti, pa tudi okrog oskrbe z domačimi reprodukcijskimi materiali. Ker je celotno združeno delo vneslo v stabilizacijske programe nalogo, da uvožene surovine kolikor je le mogoče zamenja z domačimi, se zdaj srečujejo s težavami zaradi višjih cen, pa tudi zaradi kasnitev dobav. Sicer pa so delovni kolektivi zastavili arijo za večjo proizvodnjo, za izboljšanje tehnologije ter za višjo produktivnost. DOHODKOVNI ODNOSI TER USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE ZA DELO Med pogovormo tovarišev Franceta Popita in Andreja Verbiča z družbenopolitičnim aktivom Mislinjske doline sta bila v središču pozornosti uveljavljanje dohodkovnih odnosov v združenem delu ter izobraževanje in usposabljanje za delo. Predsednik Centralnega komiteja ZK Slovenije, France Popit, je ob tem poudaril, da so zbori delavcev, na katerih bo govora o zaključnih računih za leto 1975, priložnost za celovito oceno gospodarjenja, prav tako pa tudi za dogovor o akciji za uveljavljanje dohodkovnih odnosov, ki jih moramo začeti vgrajevati v samoupravne sporazume in družbene dogovore. O uveljavljanju dohodkovnih odnosov smo doslej vse preveč samo govorili, premalo pa je bilo pobud, da bi začeli razmišljati, o tem kako odnose oblikovati. Tovariš Popit je govoril tudi o nekaterih aktualnih vprašanjih na področju vzgoje in izobraževanja. Šole je treba —■n—'ffl» gmigflruMt anr* grom tm>*tA'i m približati gospodarstvu, izobraževalni zavodi morajo začeti vzgajati za delo, bolj pa moramo spodbujati izobraževanje ob delu. Pripravljamo srednjeročne programe razvoja ter načrte za prestrukturiranje gospodarstva, je med drugim dejal, vprašanje pa je, če bomo imeli ob premajhni skrbi za usmerjeno izobraževanje in usposabljanje potrebne kadre. Celotno kadrovsko politiko pa moramo podrediti družbenopolitičnim in gospodarskim potrebam. Tovariša France Popit in Andrej Verbič sta si po pogovoru s političnim aktivom Mislinjske doline ogledala proizvodnjo v temeljni organizaciji združenega dela Tovarna pohištva Pameče ter v novem obratu Tovarne meril Slovenijales v Pamečah. V Slovenj Gradcu pa so ju popeljali po razstavi angažirane figuralike „MIR 75 - 30 OZN" v Umetnostnem paviljonu. V Partizanskem domu Gorskega turističnega centra Kope pa sta se 4. februarja popoldan sestala predsednik Centralnega komiteja ZK Slovenije, France Popit, in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Andrej Verbič, s člani sveta ZK in z vodilnimi delavci Gozdarstva in lesne Predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit si je skupaj z Andrejem Verbičem predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije ogledal proizvodni proces v tovarni pohištva Pameče, temeljni organizaciji združenega dela slovenjgraške LESNE, Gozdarstva in lesne industrije. industrije „Lesna" Slovenj Gradec. Govorili so o uresničevanju politike Zveze komunistov v tej delovni organizaciji ter o trenutnem gospodarskem položaju in nadaljnjem razvoju „Lesne". Razgovora se je udeležil tudi član CK ZKS Franc Razdevšek. Gozdarstvo in lesna industrija, Lesna, Slovenj Gradec, ki je nastala po združitvi Gozdnega gospodarstva ter Lesno industrijskega podjetja Slovenj Gradec, združuje zdaj v vseh 4 občinah koroške regije 21 temeljnih organizacij združenega dela, ki zaposlujejo blizu 2.300 delavcev in ki so lani ustvarili 1 milijardo dinarjev celotnega dohodka. V zadnjih letih so znatna sredstva vložili v razvoj finalne proizvodnje, zdaj pa se zaradi položaja na tržišču srečujejo s precejšnjimi težavami. Lani so vse temeljne organizacije združenega dela izdelale stabilizacijske programe, tam pa, kjer so poslovali z izgubo, pa tudi sanacijske programe. Pri uresničevanju programov stabilizacije ter v prizadevanjih za odpravo slabosti v tekočih gospodarskih gibanjih so dosegli doslej najpomembnejše uspehe v Tovarni ivernih plošč v Otiškem vrhu pri Dravogradu, kjer so uvedli delo v 4 izmenah. VODILNI DELAVCI - KOMUNISTI MORAJO BITI POBUDNIKI ZA NOVE DHODKOVNE ODNOSE Po uvodnih informacijah so predsednika Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, Franceta *Popita, najbolj zanimali odnosi med temeljnimi organizacijami združenega dela znotraj Lesne in pa prizadevanja delovnih kolektivov za odpravo slabosti v tekočih gospodarskih gibanjih. Ugotovljeno je bilo, da med temeljnimi organizacijami združenega dela še ni uveljavljena dohodkovna sodvisnost, prav tako tudi ne med vsemi dejavnostmi, na delitev dohodka pa še zmeraj vplivajo tudi lokalni interesi. Po mnenju predsednika CK Zveze komunistov Slovenije, tovariša Popita, morajo biti vodilni delavci - komunisti pobudniki za pripravo in uveljavitev novih dohodkovnih odnosov, ki jih je treba uveljaviti znotraj posameznih delovnih organizacij kot v okviru reprodukcijskih celot. Sindikalne organizacije pa morajo storiti vse, da bodo delavci kar najbolj podrobno seznanjeni z določbami zakona o združenem delu. Z rezultati dosedanjih stabilizacijskih prizadevanj v slovenjgraški Lesni, kot so povedali udeleženci razgovora, še niso povsem zadovoljni. Da bi zagotovili v letu 1976 rentabilno poslovanje, je treba ob istih cenah, ki so veljale v letu 1975, ustvariti za najmanj 30% višji celotni dohodek. Bitko za stabilizacijo pa bodo morali usmeriti v racionalno izkoriščanje sredstev, varčevanje in optimalno izkoriščanje kapacitet. Ob tem je bilo še posebej naglašeno, da bi morali v Sloveniji uveljaviti v lesno predelovalni industriji večjo delitev dela in programov, kar bi nedvomno zagotovilo povečanje produktivnosti ter proizvodnjo v večjih serijah. Vendar pa je, kot so tudi naglasili, še daleč do uresničitvi te zamisli. ISB&MMMj '-X m