Leop. Podlogar
Iz zgodovine kranjskih trgov
6. Lašče.                         ,v      ,
(Konee.1
fenBTjjo1 vikariat dobrepoljske župnije se omenjajo Lašče Ieta 1662. Prvi Hk*| vikarij ie bil Gašper NUhelič (1661—631, drugi Ign. Getiti (1663), P-PyB potem Jakob Zhubey (1666—1670). Nadalje Jurij Opknič (1676), ki je bU prej kapelan v Dobrepoljah.
Peti vikarij je bil Ivan Starman (1680—84) in šesti Miha Lamut, Ta se omenja leta 1690., da je bival v LaSčah, 1701. pa pri Novi štifti. Umrl je v Dobrepoljah 1. 1709. — Dne 11. majnika 1701. je bila sežgana na grmadi zadnja čarovnica Marina Šušarkova. Na natezalnici je obdolžila tudi Lamuta, da se je z njo vred udeleževal čarovniških shodov. Lamutu so naglo sporočili, česa ga dolžijo. Pobegnil je v Belo Krajino, v svoj kraj. Za njim je potem vladalo Lašče še osem vikarijev (1694—1757). Vikar Pavel Marinčič je sezidal kapelo sv. Frandiška iz lastnega.
Leta 1743-! dne 20. avgusta, je birmal v Laščah na prošnjo vikarja Jožefa Jurija Slakonja in ljudstva tržaški škof Leopold a Pettazi 137 otrok. Bil je na obisku pri svojem bratu Karolu, naddiakonu v Ribnici.
Leta 1781.—1795. je služboval v LašZah Štefan Končič. Iz njegovega casa se imenuje prvi laški učttelj. Zapisan je 1. 1784. na orgljah v Dvorski vasi. — Te orglje so bile prvotno v Laščah, potem pa na Slevici do leta 1867. Ob njegovem času sc jc ustanovila tudi lokalna kapclanija pri Sv. Gregorju (1788) in na Robu (1789). Koničev duhovni pomočnik je bil leta 1790. Josip Valand, ki je postal 1. 1818. goriški nadškot in umrl 6. jan. 1832.
Za časa, ko je bil vikar v Laščah Jakob Pušavec (1813—1826), so pognaU Avstrijci Francoze iz naše dcželc. Dnc 20. septembra 1813. jc taborii v Laščah general Palombini. Od tu je poslal generala Peyremonl proti Krki. Kmalu za njim pa je poslal laškega učitclja Andreja Kaučnika, znancga ljudskega pevca, da ponese pismo na Peyremonfa. V pistnu Je razkril načrt, kako misli uničiti Avstrijcc pri Višnii gori in Žužembcrku. Kaučnik, ki je kot učitclj na Krki in v Dobrepoljah poznal vsa pota, )e prišel — v tabor Avstrijcev. Dne 24. septcmbra so padale prve granate na francosko taborišče mcd Laščamt in Sv. Rokom. Naslednjt dan je udaril od Rašice grof Estcrhazy, od Ponikev grof Stahremberg in Milu-tinovič, od Retij scmkaj pa stotnika Benko in Sterkovič. Nenadoma napadeni Francozi so zbežali v velikem neredu čez Lužarje proti Cerknici, Na hribu Sv. Roka sta se pa branili dve stotniji Francozov še v soboto 25. septembra. Avstrijci so zajeli ondi šest časfnikov in tristo mož. Mrtvih1 je obležalo šest mož in trije konji; izmed Avstrijcev pa sta bila ranjena le dva. Oba sta drugi dan umrla in bila pokopana na pokopališču ob cerkvi.
Za vikarija Ivana Marenka (1836—1839) je razsajala v La&ah kolera. Pesnik Levstik je zložil 1. 1855., ko se je ta morilka zopet pojavila, na čast sv. Roku pescm, pa se v nji spominja tega hudega obiskovan)a. Kolero so zanesli na Kranjsko iz Italije prihajajoči vojaki, tako 1. 1836. kakor 1. 1855. Pomrlo je obakrat nai koleri obilo ljudi Pesnik poje:
Spomnite se, kftj vse se sliSf,                              -"^^J
^L                                     Koder kolera divja,                                       ^H
^B._________                         Kolko mrlvih je v hilij                                        ^^B
^^b^^^^^V                    Tttkaj   triie,   tamkaj   dva.                             '^^^|
^^^^^^^^V                      Ta obležal je na cesli,                                       "^^|
^^^^^^^B^                       Ta, ko sel je na polje,                                      ^^H
^^^^^^p                               Oni bil  mrlev aa  mesti,                                   ^^^H
^HHP*                            Ta je ležal le pol dae.                                   fl^
Takrat je vse hitelo k Sv. Roku, prosit in priporočit se sv. Roku, varuhu in zavetniku pred kužno boleznijo:
S Polja, Roba in Škocjana Poleg Laških larmanov.
Cerkev sv. Roka so pozidali orineški gospodje Možgoni 1.1645., ko je davila po teh krajih še hujša morilka, kakor je kolera, namreč kuga. Zadnjikrat se je pojavila pri nas 1. 1738., potem pa se je poslovila od naših krajev. Vsled množice mrličev so Laščan:,e 1. 1855. premaknili pokopališče od cerkve ven iz vasi na sedanji prostor.
Župnik Matevž Frelih (1871—1885) je podrl 1. 1876. pri južni cerkvi zvonik, ki je bil še od stare cerkve, in dozidal 1. 1877. sedanja dva zvonika in mcd njima lepo fasado s kipom Bremadežne. Ta kip je delo domačega umetnika Franc Jonteza, stvaritejja Levstikovega spomenika, ki stoji na trgu pred cerkvijo.
V  laški župniji so rojstni kraji znamenitih slovstvenikov: Trubarja. Levstika in Stritarja. Do 1. januarja 1907. je spadala Rašica, rojstni kraj Primoža Trubarja (1508—1586), v župnijo Škocjan pri Turjaku. S tem dnem je bilo pa ulelešena z vas;o Podlog vred laški župniji. Trubar slovi kot slovenski reiormator, stvaritelj in začetnik tiskane slovenske literature.
V   Spodnjih Retjah   »pri Joškovib«  se  je  rodil  pa  Franc Levstik (1831—1887), že omcnjeni slovenski pesnik, jezikoslovec in kritik. Slo-venski    narod    mu    je    poslavil    spomenik   pred   laško   cerkvijo   dne 11. avgusta 1889.
V  Podsmreki pri Rihtarjevih  je pa stekla zibelka Josipu Stritarju (r.  1836), ki slovi kot slovenski pesnik, pripovednik, dramatik, kritik in cstetik. — V tej vasi je umrl 28. oktobra 1888. Janko Gruden, notarski kandidat, ki je pod Iraeaom »Bogomil« pošiljal svoje pcsmice v »Zvon«. Njcgove pcsmi so satirično-šaljivega značaja.
Lašče so, kakor povedano sprcdaj, najmlajši trg na Kraniskem, povi-šane do časti trga po odloku cesarja Franca Jožefa I. z dne 31. maja 1913.
Lcta 1912. je isti cesar podeKl notranjskemu trgu Postojna mestne pravice. Kmalu potem sta prosili dve večji vasi za podclitev tržne pravicc, Lašče in Dobrepolje. Odkar je namreč stekla mimo ieh kraje-v železnica (22. scptembra 1893), od Ljubljane na Kočevjc, se je začela lesna obrt v laškcm okraju nenavadno hitro razvijati. Dobrepolje je postalo tako-rekoč Iesni trg, kjer se je odlagal Ies in lesni izdelki iz celega okraja. Vlada je nameravala premestiti cesarske urade iz Lašč v Dobrepolje in isto povzdigniti v trg. Uradi bi bili premeščeni v vzhodni konec sodnega okraja, Laščam pa zadan hud udaiec.
Laški občinski odbor je zaznal za to vladno namero. Župan Josip Virant (t 1918) je takoj vložil pri najvišjemu dvoru prošnjo za podelitev tržnih pravic vasi Lašče (21. dec. 1912). V prošnji je poudarjal, da so se razvile Lašče tekom pol stoletja iz siromašnega sela v znatno vas, ki prekaša z uradi, šolami, gospodarskimi in obrtnim zadrugami, vsakovrstno trgovino in živahnimi scmnji nc le večino kranjskih vasi, ampak tudi mar-sikateri kranjski trg. V prošnji je jasno dokazal, da čaka nadaleč slovcčo J vas s premestitvijo uradov vsestranski polom.                                           I
Vlada je vzela prošnjo na znan;e in začela natančne preiskave in poizvedovanja. Po 'temeljitih preudarjanjih je slcdnjič predložila -vladarju predlogo, naj se podeli Laščam čast in pravica trga. Cesar Franc Jožef I. je predlogi ugodil in dne 31. majnika 1913. leta podelil Laščam čast in    j pravico trga.                                                                                            1