iii»ii«iniiii»iiiiimxT	^ ^ Tf ,\l\n \ IHjIiwV7/. \ T^f^^iil.
H Mt delivered, return to:	\ fSBili /////ZAzZlJ^t^
"GLASILO" I
6117 St. Clair At«,	^ " VI111 ilf JMbMIM 1 ^VZ^^MrV^//^
p CLEVELAND, 0.	" * 11L^inL ^TjftV^l ^ŽfaE^jft^mM/J/ /s W&ZViZf'ZltP^jtfl^i
The largest Slovenian	_ j|_ 1'»^^^j^S^fi/A^Jr
Weekly hi the United State«	^jflK^i
ef America.	i ij- .^^L^^JSfflfelpCSS^ lf» 1
Sworn Circulation 18,600	.a f ^^V. ^ ^ I / MpSSEM CT f ^>>«•»3
Issued Every Tuesday	^ ~ nJl^^J^-O ^.VMv!^ aJU^^^^bSSBS^
Terms of Subscription: *	J^r't V" y ^ >^^Wt^VviB'r.VfjfrX \ flffPrfffl 1 fflPnž
For Members Yearly....^S0.84	flPJv j^g » ^^WtIwTO?®^ M®
For Nonmembers.._________S 1.00	IV /, ' ■ - t > '/ ^Jp/////rnTuXVSjL • ^^
Foreign Countries..........S3.00 3	;/ . WOFFICIAL ORGAN [
Telephone: Randolph 3912 J	fc . \ . • — L
nggamnnmittj	X^v, or the grand carniouan Slovenian catholic union	w	„_u
Bf^mG^L^rai^	^I ! " ^-Qm Matter Deetmber I2th, 1023 at the Port Offlee at Cleveland, Okie, Under the Act ef Angeet H Itia. ^^	i»ii»»»»»iii»Tliig
_ACCEPTED FOR MAILING AT 3FV AL RATE OF F08TAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1108, ACT OF OCTOBER S, 191T. AUTHORIZED ON MAY 22, 1»1»T	~
Največji slovenski tednik
v Združenih Drlavab
lfhaja vsak torek
Ima 18,000 naročnikov. Naročnina:
Za čl»ne, na leto-----£0.84
Za netlane-----------SI.00
Za hiaeem»tvo______________.$3.00
NASLOV nredniitva in npravnifttva:
6117 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Telefon: Randolph 3012
CLEVELAND, 0„ 12. J£JNUA (JUNE), 1928,
VESTI IZ CLEVELAND A
POGREŠANA DVOJICA
MOJE POTOVANJE
SMRTNA KOSA.
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
SPRAVA Z RIMOM
—Važna seja. Pozor Collin-voodčani! V sredo, dne 13. junija zvečer ob 7:30 se vrši važna seja Zveze collinwoodskih skupnih društev. Vsi zastopniki in zastopnice s farani vred so uljudno vabljeni, naj se te seje polnoštevilno udeleže. Seja se. vrši v spodnji cerkveni dvorani. Pridite gotovo vsi, katerim je napredek fare pri srcu. Ukrepalo se bo radi piknika in bazarja, ki se bo vršil v prid naše nove farne šole na Delavski dan in ves teden po istem prazniku. — Odbor.
—Tekom osem dni. od 13. do 21. junija bodo trije stebri društva sv. Cirila in Metoda, št 191 v Nottinghamu obhajali 9Voj godovni dan. Soustanov-niku in bivšemu podpredsedniku društva bratu Antonu Kav-šku bomo jutri večer na redni mesečni seji čestitali, zaeno bomo pa tudi izrazili naše čestitke sedanjemu predsedniku društva bratu Alojziju Srpanu in bratu podpredsedniku Alojz Merhar-ju, ki bosta obhajala svoj god dne 21. junija. Bog živi vse Tonete, Tončke, Lojzete in Lojzke! Živel tudi naš glavni predsednik brat Anton Grdina, Njegova soproga m starejši »wi! v
—Prihodnjo nedeljo bo gra-duirala, ozih>ma dovršila četrti letnik višje šole na Uršulinski akademiji (Villa Angela) Miss Frances A. Serpan, hčerka predsednika društva sv. Cirila in Metoda, št. 191 in poznanega krojaškega mojstra na Marcella Rd. Graduiranka, ki spada tudi k označenemu društvu, namerava nadaljevati svoje študije za bolničarko (nurse). Naše čestitke sestri Serpan in njeni družini!
—Te dni se je mudil v Cleve-landu na potovanju proti New Yorku starosta naših ameriških Slovencev brat Jakob Stp-nich, vpokojeni trgovec z zlatnino sedaj živeč v Hollywood, Cal. Brat Stonich je živel veliko let v Chicagu, nakar se je podal proti zapadu, kjer se je za stalno naselil. Odločil se je po dolgi dobi 45 let zopet enkrat obiskati svoj rojstni kroj, i Otavce pri Črnomlju in staro domovino. Iz New Yorka odpotuje dne 16. junija s parni-kom Leviathan. Proti jeseni se vrne zopet nazaj. Mudil se bo spotoma tudi na Nemškem (Bavarsko), odkoder je odšel pred toliko leti v Ameriko. Ogledal si bo tudi važna mesta Slovenije. Primorske, Črne gore in Srbije, koji kraji so mu znani še iz njegovih mladeniških let. Brat Stonich spada k društvu sv. Štefana, št. 1 K. Š. K. Jednote v Chicagu. že od ustanovitve in ima Jednotino certi-fikatno številko 34. Srečno potovanje in srečen povratek!
—Mr. John Jerich, urednik "Amerikanskega Slovenca," ki je na potu v 3taro domovino, je s svojo družbo in drugimi izletniki dospel dne 26. maja v Havre. Na nam v poslani razglednici omenja, da jih je na morju dobro zibalo. Dne 27. maja so potovali skozi Basel, odkoder pošiljajo vsem znancem iskrene pozdrave. — Tudi naši elevelandski izletniki so se ^ spomnili. Brat J. Sesek, bivši tajnik društva sv. Cirila
Dne 7. junija je v Barber-tonu, Ohio, nanagloma umrl rojak John Železnikar, star okrog 40 let Že pred 18 meseci ga je zadela kap na eno stran telesa. vsled česar ni mogel več delati. Pokojnik . zapušča soprogo in tri nedorasle hčerke. Rojen je bil v vasi Medvedovec, fara Škocjan pri Turjaku, po domače Kunštek; ko je bil še mlad, se je s svojo materjo preselil v Šmarje pod Ljubljano. Dospevši v Ameriko' pred 20 leti, je polovico te dobe preživel v Leadville, Colo., drugih deset let pa v Barbertonu, O. Spadal je k trem podpornim društvom, sv. Jožefa, št. 110 K. S. K. Jednote, društvu št. 23 Z. S. Zveze in k samostojnemu društvu Domovina. Živel je na Center St. ter bil vedno aktiven na društvenem ter tudi cerkvenem polju, njegova žena je že dlje časa cerkvena pevka, on je pa opravljal mesto cerkvenega odbornika.. Pokojnik je bil blaga duša ter vrl narodnjak. Naj v miru počiva.
Rim, 7. junija. — Danes je bil pri papežu v poldrugo uro trajajoči avdijenci mehiški nadškof Ruiz Y Flores, kjer se je razmotrivalo o verskih homati-jah v Mehiki. Nadškof je v svojem obširnem poročilu navedel mnogo podatkov, iz katerih je posneti, da je mehiška vlada v prvi vrsti kriva vseh teh ho-matij. Končno se je izdelalo nekaj važnih načrtov, po katerih bo mogoče doseči zopetno soglasje in mir; s temi načrti je tudi Vatikan zadovoljen, namreč odobrava, da naj bi se ugodilo zahtevi mehiške vlade, da naj bi opravljali službo duhovnikov samo v Mehiki rojeni duhovniki.
Sporazum med Vatikanom in Cehoslovadko.
Praga. — Kakor znano, je vladalo med Vatikanom in čeho-slovaško republiko zadnja tri leta nesoglasje, vsled česar ni imela sv. Stolica nobenega zastopnika v Pragi. Zdaj je zavladalo med obema zopetno prijateljstvo. Dne 28. maja je namreč dospel v Prago papežev nuncij, Msgr. P. Ciriaci, kateri je bil aad yse prisrčno sprejet po predsedniku Masaryku.
Ko se je novi nuncij peljal v spremstvu duhovščine do predsednikove palače, mu je naredil častni špalir oddelek vojaštva med tem ko je vojaška godba zaigrala papeževo himno. Masaryk je uradnega zastopnika sv. Očeta prisrčno pozdravil z opombo, da je želja Cehoslo-vaške gojiti trajen mir in splošno pravico s celim svetom, tako tudi z Vatikanom. Prihod papeževega nuncija v Prago so iskreno pozdravili vsi lokalni listi brez razlike na versko tendenco.
20-letnica mainidtva.
Zadnjo nadeijo, dne 10. junija je obhajal ftev. James. Cfcer-ne, ustanovnik in vesčasni župnik fare sv. Cirila in Metoda v Sheboyganu, Wis., dvajsetletnico, odkar je bil posvečen v mašnika. Ta redek dogodek je na jako lep način proslavila vsa fara in pokazala svojemu neumornemu delavnemu duhovnemu pastirju, da ga ljubi in spoštuje. Uredništvo Glasila izraža tem potom Rev. Chernetu, bivšemu duhovnemu vodji K. 3. K. Jednote prav iskrene čestitke. Ad multos annos!
Hitro potovanje.
Lorain, 6., 6. junija. — Tu živeči prodajalec avtomobilov John Schmauch se je danes vrnil s svojega potovanja po zapadu ; v to svrho je rabil poštne zrakoplove. Iz Chicaga v Los Angeles, Calif., je dospel v 19 urah, iz Los Angeles nazaj do Clevelanda pa v 30 urah.
Zadoščenje vsled političnega umora.
Varšava, Poljska, 5. junija. — Ker je nedavno neki ruski izgnanec vstrelil M. Lizareva, uradnika tukajšnje sovjetske legacije, je sovjetska vlada poslala Poljski ostro noto, da zahteva zadoščenje. .Danes je poljska vlada poslala ruskemu zunanjemu uradu svoje obžalovanje nad tem dogodkom z zagotovilom. da bo onega morilca primerno kaznovala.
JUNIJA, 1928
Ana Legaa, tajnica.
Is urada društva sv. Jožefa, it.
2, Joliet, I1L
Naše društvo je imelo svojo redno mesečno sejo dne 3. junija. In kakor je bilo že prej sklenjeno, je bilo na tej seji ponovljeno, da priredi naše društvo svoj piknik na Rivals parku dne 15. julija. Na ta piknik že sedaj vsa domača in sosedna društva prav uljudno vabimo, ker bo dovolj prostora za vse, tako tudi zabave in dobre postrežbe. Nekdo bo dobil na tem pikniku tudi novi 1928 Coach.avtomo^K če mu bo Miss Sreča mila.
Prihodnja društvena seja se vrši 1. julija in je želeti, da se člani te seje v obilnem številu udeleže, ker bo zaeno polletna seja. Na isti bodo društveni nadzorniki prečitali finančno poročilo o društvenem poslovanju.
Pri tej priliki že danes opozarjam vse one člane in članice, ki so na dolgu in bolj počasni s plačevanjem, da poravnajo svoj društveni dolg najkasneje do 24. junija.
Ker je velikonočna doba že minila, zatorej tudi na tem mestu opominjam vse one člane in članice* kateri mi še niso izročili spovednih listkov, da to storijo do 17. junija. Pri tem so vpošteti tudi oni, živeči izven društvenega sedeža ali Jolieta, oziroma na potnih listih. Upam da bo to vsak storil brez kakega posebnega opomina.
S sobratskim pozdravom John Vidmar, tajnik, 611 N. Broadway.
Opomba uredništva: Vaše precej obsežne podatke glede žrebanja in prodaje,srečk onega avtomobila smo morali izpustiti. Poštna postava prepoveduje priobčevanje takih stvari v listu. Ta opomba naj velja tudi vsem ostalim društvom, ki nameravajo kako žrebanje ali srečkanje prirediti.
Vabilo na sejo.
Iz urada društva sv. Janeza Krstnika, št. 20 v Ironwood, Mich., se uljudno vabi člane in članice, da se polnoštevilno udeleže šeste-mesečne ali polletne seje, ki se® vrši dne 17. junija.
Dalje opozarjam one člane in članice, kateri dolgujejo ases-ment, da dolg poravnate na prihodnji seji in tudi doklado za društvene stroške, oziroma plačo tajniku za pol leta, kakor vam je vsem to dobro znano. Zato ste prošeni, da vsak pora vna.^kar dolguje društvu. Seveda so pri tem tudi izjeme, da član ali članica tega ne more poravnati. Zato sojsti prošeni, da izjavijo ali povedo to tajniku osebno ali pa jsš kakem drugem članu ali članici in tako olajšate delo društvenih nadzornikov kakor tudi tajniku in blagajniku.
Na prihodnji seji se bo vršilo glasovanje za popravilo Jed-notinega doma in tudi za odobritev novega Jednotinega char-terja ter prememb k ustavi in pravilom. Zato ste prošeni, da pridete na prihodnjo sejo, posebno oni, ki niste zmožni brati in pisanja, da se vam stvar raztolmači ter pokaže, kje imate narediti križ na glasovnici.
S sobratskim pozdravom Martin Bukovetz, tajnik.
Iz urada dt.!stva sv. Vida, št.
25, Cleveland, O.
Ze več let imamo to lepo navado, da se naše društvo na Vidovo nedeljo, patrona našega društva skupno udeleži sv. maše. To se bo vršilo tudi prihodnjo nedeljo, dne 17. junija, da gremo korporativno v cerkev k do! 11. sv. maši. Ta dan bo
sovi dvorani. Pridite torej točno in prinesite s seboj društvene regalije, da se potem z našim društvenim banderom podamo v cerkev k službi božji.
Sobratski vam pozdrav Anthony J. Fortune, tajnik.
Iz urada društva sv. Alojzija, št. 42, Steelton, Pa.
Vsem članom se naznanja sklep zadnje mesečne seje z dne 20. maja t. 1. Iste se je udeležilo lepo število članstva, toda žal, ker bi jih bilo lahko veliko več navzočih in vendar niso prišli! Ko se tega ali onega vpraša, zakaj ni prišel na sejo, pravi, da je zadovoljen z vsem kakor društvo določi; ko je pa zaključeno, pa nastane dosti besedičenja in ravno tisti, ki ne pridejo na sejo, da bi slišali mesečna poročila in povedali svoje misli na seji, žal dajejo svoje predsodke šele potem. Radi tega se moram danes poslužiti našega Glasila v pojasnilo vsem onim, ki niso bili na seji, ali pa onim, ki so mogoče proti zaključku.
Na zadnji seji dne 20. maja je bilo sklenjeno, da prihodnji mesec (junij) plača vsak član $2 posebnega asesmenta v društveno blagajno, da se tako blagajni opomore vsled izplačane bolniške podpore in velikih drugih izplačil za društvo. Od vsakega člana smo prejeli 65 centov mesečno za bolniško podporo, kar znaša tekom petih mesecev tega leta $780. Od tega smo izplačali $567 bolniške podpore, torej je preostanek od bolniškega sklada $213. Ta denar bi se ne smelo rabiti za nič drugega, kakor samo za teniško podporo. Nekateri Člani pa mislijo ravno nasprotno. da iz 65 centov, katere plačujejo na mesec, da se mora iz tega plačevati bolniško podporo, zidati dvorano in pokriti vse druge stroške dvorane.
Ker se je meseca maja zaključilo, da ima v juniju vsak član plačati $2 posebnega asesmenta, poznam vse tiste po imenu, ki se protivijo, da ne bodo plačali. Radi tega prinašam pismo od Insurance Departments, ki se glasi: 'Dear Sir:
"In reply to your inquiry of the other day, I beg to advise you that I talked your question over with the Attorney General, and he is of the opinion that your subordinate lodge can amend its* by-laws to enable it to increase the dues or assessments for the purpose of creating sufficient funds for your expense account to pay off your obligations for improvements.
"Very truly yours
"W. H. Johnston, "Chief, Division of Companies."
Torej glasom društvenih pravil točka 103 se bo zahtevalo, da vsak član plača določeni posebni asesment meseca junija.
Zadnji mesec sem dal natančno poročilo o dohodkih in stroških tekom zadnjih pet mesecev tega leta o društvenem poslovanju. Ako bi hotel vse to danes priobčiti v Glasilu, vzelo bi celo stran današnje številke. Radi tega bom samo nakratko odgovoril tistemu, ki pravi: 'Kam pa denar gre? Kaj, ali dvorana ne nosi nič najemnine?" Yes, več najemnine smo prejeli v zadnjih petih mesecih tega leta, kakor kdaj prej, odkar jaz pomnim in sicer $219. Toda to še ne zadostuje za to polovico leta, kajti to polovico >eta smo imeli posebne stroške in doplačilo za dozidavo dvorane. Za tri plesne zabave smo prejeli $169.50.
* Zdaj pa poglejte kam gre denar! Za bolniško podporo sem |e omenil. Za obresti od poeo*
a, in
m^m
JIišniku( jariitorju), smo plačali $97, kontraktorju iz blagajne doplačali $676.77. Kupili Smo plinovo peč, piano, katera »e nam je že izplačala. Plačali Bmo vodo, razsvetljavo dvorane, za kurjavo, tajnikova plača, venec umrlemu članu, pohištvo, nagrada hrvatski šoli in advokata. Za vse to smo izplačali skupaj $1,919.36 tekom pet mesecev. Za tlakovanje tretje ceste pred našo dvorano je treba še plačati $236.50. Ali mislite, da se vse to lahko izplača iz bolniškega sklada? Dvorana je vas vsakega posameznega lastnina kot vaša hiša, zato morate isto tudi vzdrževati kot delničarji tega posestva ali premoženja.
Društveni odbor je hotel s plesnimi zabavami dobiti denar, da bi se vse te stroške pokrilo in da bi ne bilo treba razpisati posebnega asesmenta. Ker je pa vse premalo zanimanja za take zabave, zato smo pa primorani vsi skupaj enako plačati in skupaj spraviti potrebno svoto denarja. Natančno poročilo o dohodkih in stroških se vam bo zopet dalo na prihodnji seji dne 17. junija; zato pridite na to sejo in slišali boste podrobno poročilo. Na tej seji bo tudi dobil vsak član glasovnico glede Jednotinega doma. Ta dan bo društvo o tem glasovalo, da potem odpošljem glasovnico na glavni urad.
Danes vam tudi naznanjam, da bomo imeli na dan sv. Alojzija, dne 21. junija društveno sv. mašo ob 9. uri zjutraj v naši farni cerkvi sv. Petra. Radi tega se vsi skupaj .zberemo v naši društveni dvorani, aktivni in mladinski oddelek ob 8:30, da potem korporativno z regali-jami in društvejami,, zastavami odkorakamo k sv. maši. Po sv. maši gremo zopet nazaj v dvorano na zajterk vroče pečenke; zvečer pa bomo imeli plesno zabavo kakor po navadi vsako leto na god patrona našega društva.
Prošeni ste torej, da se kolikor mogoče v največjem številu udeležite sv. maše in zvečer pa veselice. Ravno tako so vabljena vsa ostala društva in posamezniki, da nps ta dan obiščete na naši veselici društva sv. Alojzija dne 21. junija. Na svidenje!
Za društvo sv. Alojzija, št. 42 K. S. K. Jednote:
Anton Maleeic, tajnik.
Društvo Vitezi sv. Mihalja, br.
61, Youngstown, O.
Daje se na znanje članstvu, da čemo imat našo sjednico dne 17. junija ob 2 posle podne. Na ovu sjednicu vas uljudno vabim da dojdete svi, jfrbo je polgo-dišnja sjednica. Uzto primio sam dvoje glasovnice iz glavnog ureda, jedno radi Jednotinega doma, drugo za popravo cahrte-ra, i stoga svi čete glasovati, svaki po svoj o j volji. Glasovnic ja ne možem da nosim od kuče do kuče, a niti ne možem, da vam ih šal jem poštom, stoga svi na sjednicu i da tako plati-te svaki svoj asesment.
Nadalje izgubili smo jednog brata iz naše sredine, Filip Ku-novič, umro 4. juna u bolnici, bio je bolan tri tjedna. Pokojni Filip bio je jak i mlad čov-jek, star 40 let, dobar čjan društva i poznat v naši naselbini kao pravi Hrvat. Bio je članom našeg društva pet godina i devet mjeseci. Ostavlja tu u Americi više svoje žalostno rodbine, j Dragi nam brate, počivaj u miru božjem!
Dne g. juna zadesila je nesreča našeg drugog brata Nikola Graša. Kad se vračao doma iz radnje, netko ga dočekao pred kučom i z nožem izrezao po životu i oddao na nj dva »trda iz samokresa. Sad se
vas molim, da |yi agi-tirate za neša društvo pri ovlh, koji j oš niso naši članovi.
Bratski pozdrav
John Baje, tajnik.
- Naznanilo.
S tem naznanjam članstvu našega društva sv. Martina, št. 75, La Salle, 111., sklep zadnje redne seje (majnikove), da vsak član plača v mesecu juniju 50 centov izvanrednega asesmenta za pokritje društvenih stroškov.
Nadalje opozarjam naše članstvo, da sem prejel glasovnice iz glavnega urada glede glasovanja o Jednotiflem domu. Torej ne pozabite priti na prihodnjo sejo (junijsko), da boste glasovali!
S sobratskim pozdravom Frank Mallie, tajnik.
Društvo Marije Pomagaj, št. 78 Chicago, I1L
Vsem članicam našega društva se uljudnp naznanja, da se bodo naše redne mesečne seje v poletnem času vršile vsaki tretji četrtek v mesecu. Prihodnja seja se torej vrši v četrtek 21. junija, v navadnem prostoru. Začetek točno ob pol osmi uri zvečer. Na tej seji imamo za voliti o dveh inicijativnih predlogih, kot je bilo razglašeno v Glasilu. Udeležite se torej polnoštevilno. -
Sestrski pozdrav
Julia Gottlieb, tajnica.
VABILO NA VESELICO
iz urada društva Marije Čistega Spočetja, št. 85, Lorain, O.
Vsaki članici našega društva je znano, da se bo vršila naša veselica v soboto dne 16. junija v Virantovi dvorani. Katera se iste ne udeleži, plača isto-tako $1 v društveno blagajno
Ob enem \tabimo uljudno tudi cenjene sobrate društva sv. Cirila in Metoda, da se vsi ude ležijo te naše prireditve; vabimo tudi vse Ostale Slovence iz naše naselbine. Pridite se ma lo razveselit, kajti zabava bo prav domača.
Odbor.
VABILO NA PIKNIK«
katerega priredi društvo sv. Antona Padovanskega, št. 87, Joliet, 111., na Vanish farmi pri Little Cash.
Na ta piknik uljudno vabimo vsa cenjena slovenska in hrvatska bratska društva iz mesta ter okolice in vse Slovence, posebno pa članstvo našega društva. Pridite ta dan malo na sveži zrak iz zaduhlega mesta in dima. Vsakemu je znano, da v zelenem gozdiču je zelo prijazno za razvedrilo. Pridite-to-rej vsi na naš piknik dne 17. junija v zeleno naravo, kjer bo vse dobrega dosti na razpolago. Odbor društva bo skrbel za to, da bo vsakdo postrežen z jedjo in drugim. Ob enaki priliki se bomo tudi mi odzvali vašemu vabilu.
Zdaj pa bratski pozdrav vsemu članstvu K. S. K. Jednote, posebno pa onim, ki boste prišli na ta piknik!	Odbor.
Iz urada društva sv. Ane, št. 123, Bridgeport, O.
Vse članice našega društva uljudno vabim, da se udeleže prihodnje polletne seje dne 17. junija, ker iihamo za rešiti več važnih točk. Kakor znano, bo letos dne 19. julija poteklo že 20 let, odkar je bilo naše društvo ustanovljeno. Zatorej vas prosim drage mi sosestre, da se udeležite te seje v v/elikem številu, da se pogovorimo^ kako bomo obhajale ta slovesen
Nadalje je bilo sklenjeno že^ na januarski seji, da vsaka članica plača meseca maja 50 centov naklade za društveno blagajno. Torej prosim, katera je to pozabila zadnji mesec, naj uredi sedaj junija.
Društvo sv. Elizabete, št. 171, New Ddath, Minn.
Članstvu našega društva se tem ufadno naznanja, da bo
prihodnja redna mesečna seja
dne 17. junija v navadnih prostorih. Uljudno vabim celokupno članstvo, da pridete na to sejo, ki bo gotovo zadnja v hiši brata predsednika. Drugi mesec bo namreč dogotovljena nova župnijska dvorana, kjer bomo potem lahko obdržavali naše seje. °Udeležite se prihodnje seje vsi, da se malo pogovorimo, kako in kaj bomo imeli prvo sejo v novih prostorih, gotovo ne kakor po navadi sedaj. Imeti bomo morali pri prvi seji nekaj takega, da ne bomo pozabili tako kmalu. Jaz imam tozadevni predlog že v glavi, in ga bom dal v razmo-trivanje na seji. Pripeljite tudi kaj novih članov.
Na bodoči seji bom razdelil tudi nove regalije onim, ki so jih naroČili; tudi drugi bodo imeli priliko iste nabaviti; torej naj nobenega ne manjka na tej seji! Zanimajte se za svoje društvo in Jednoto; moralo bi biti veliko več zanimanja kakor ga je. Posebno vabim našo mladino, naj se seje udeleži. Pri seji govorimo v obče slovensko, in kdor lažje govori angleško, to tudi lahko stori. Zdaj imamo pri društvu štiri uradnike in uradnice mlade Ameri-kance. zakaj bi pa še vi drugi ne prišli? Pridite torej gotovo!
S sobratskim pozdravom Frank Vesel, tajnik.
Vabilo na plesno veseaco
Društvo sv. Štefana, št. 215 v Toronto, Ont., priredi svojo prvo plesno zabavo v soboto dne 23. junija ob sedmih zvečer v I. O. O. B. dvorani na Broadview Ave.
Na tej plesni zabavi bo svi-ralo novo ustanovljeno tambu-raSko društvo "Danica," ki bo nastopilo prvič qa odru s svojimi novimi tamburicami.
Zatorej uljudno vabimo vse člane in članice našega društva, tako tudi vse ostale rojake in rojakinje v Toronto ter okolici, la nas posetijo ta večer. Tako vabimo tudi naše bližnje sosede. Upamo, da nas boste v največjem številu obiskali.
Za dobro postrežbo in zabavo jamči '	Odbor.
Iz urada predsednika društva sv. Štefana, št. 224, Cleveland.O
' Naznanjam vsem članom in :lanicam našega društva, da naj se vsak udeleži* prihodnje seje, ki se bo vršila dne 13. julija zvečer v navadnem prostoru. Ne pozabite torej te seje, ia pridete v polnem številu, ker se moramo pogovoriti več važnih stvari v korist članstva našega društva. Na tej seji bo tudi glasovanje glede Jednotinega doma. Torej na svidenje <3ne 13. junija zvečer na jej i! — S pozdravom George Smolko, predsednik.
SLOVENSKI GRADUANTJE ŠOLE SV. VIDA V CLEVE-LANDU, OHIO
V sledečem prinašamo imena fantov in deklic, ki so izvršili osmi razred v šoli sv. Vida in ki so v nedeljo 10. junija graduirali:
Anžlovar Victor, Babuder Anton, Bandi Lawrence, Baraga Stanley, Bavec Frank, Bizjak Stanley, Boldan Anton, če-lesnik Albin, Cimperman Aloi-uus, Erbežnik Stanley, Fabian Joseph, Fortuna John, lerm Rudolph, Glavich Frank ' Gliha Edward, Habjan Valen-1 tine, Hočevar John, Hrovat; Frank, Jakuš Ludwig, Jamnik i rt. Kalister Rudolph, Ka-pla Frank, Keržič Henry, Ko-cjančič Rudolph, Koman John,' Koprivec Fred, Kranjc Frank,1 Krnc Anthony, Krnc Aloisius, j Kurent Edward, Lube John, Lqstik Vincent, Lužar Antho-! ny, Mahne John, Marinko Jo-
se^r^-^TRPRhCir^' AfttHtfny," Melle Ermin, Mrhar Milan, Moiek Rudolph, Novak Aloisius, Oberstar Mathew, Opaš-kar Victor, Oster Joseph, Pe-ček Albert, Pečjak John, Pir-man Stanley, Petrovčič John, Pevec Anthony, Plut John, Praznik Rudolph, Prebil Rudolph, Prijatel Anthony, Se-šek Vincent, Simončič Rudolph Smrekar Elmer, Sršen Anthony, Strohen Albin, Suhadolc Michael, Surtz Ernest, Skoda Joseph, Slogar Andrew, Slo-gar William, Speh Frank, Sterk Rudolph, Truden Mat-hew/ Turk William, Urbančič Anthony, Vadnal Frank, Vah-čič Anthony, Vidmar Stanley, Zadnik Anthony, Zakrajšek Anthony, Zamejc Anthony, Zobec John, Zupančič Emil, Zupančič Victor.
Adamič Julia, Antončič Josephine, A usee Carolina, Au-sec Mary, Bajt Mary, Bajt Mary, Bartol Margaret. Bre-zar Victoria, češnovar Mary, črtalič Josephine, Eržen Olga, Gasper Rose, Glavan Ana, Glavič Elenore, Glavič Frances, Gornik Sophia, Gostič Mary, Hace Jennie, Hren Mary, Hren Anna. Jakopič Anna, Jerman Mary, Klopčič Albina, Korelec Catherine, Kočevar Anna, Korošec Olga, Kostanj-šek Mary, Kralj Mary, Krnc Caroline, Kost Josephine, Klaus Frances, Lončar Emma. Lončar Jennie, Lovšin Angela. Lukek Justine, Majer Josephine, Meše Pauline, Možina Mary, Mrzlikar Frances, Mrzli-kar Josephine, Murgelj Vera, Oražem Dorothy, Pajk Josephine, Pavli Frances, Peterlin Josephine, Pikš Mary, * Povše Anna. Prime Bertha, Pustot-nik Mary, Rode Frances, Sa-fran Justine, Saje Josephine, Savrič Mary, Slak Louise, Logar Margaret, Smole Mary, Smolič Anna, Smolič Frances. Stare Frances. Stepic Angela, Smrekar Josephine, Svetano-vič Angela, Sterle Frances, fepeh Josephine, škerl Frances, Škoda Angela, Skulj Ida, šenk Mathilda, štupica Anna, Strumbel Jennie, Turk Anna, Turk Elenore, Trhlen Jennie, Udovič Rose, Urbas Anna, Verbič Julia, Vintar Anna. Vukasič Mary, Zajc Mary, Zakrajšek Anna, Zakrajšek 'Anna, Zakrajšek Frances.
Rev. Matija Jager:
Orel slovenski javnosti.
Sezona društvenega dela poteka. Primerno se mi zdi, da podam slovenski javnosti račun o delu, ki ga je vršilo katoliško slovensko prosvetno društvo Orel pri sv. Vidu v Clevelandu.
Zdi se, da se marsikdo dobrih katoličanov in Slovencev še ne zaveda pomena Orla. Zato najprej opomba: Ali je Orel sploh upravičen do obstoja, ali je Orel vreden, da obstoja in deluje, ali je Orel vreden, da se slovenska javnost zanj zanima in ga podpira.
Na ta vprašanja moram odgovoriti z odločnim: da! O tem sploh dvomiti ni! Veliko je poslanstvo in naloga Orla sploh, še večje tu, v Ameriki kakor v starem kraju. Kdor gleda in zasleduje razvoj katoliškega gibanja med narodi, ne more prezreti, da zavzemajo v tem gibanju povsod katoliške mladinske organizacije če lie vodilno, pa vsaj prav zelo odlično mesto. Brez vsega dvoma je, da je napredek katoliške mi-
sli med narodi v največji m ri odvisen od napredka kato- va vršiti tudi naš cleveland-
cfeYeff; Franciji,' "katoliška misel tako napreduje, da je v vodstvu države danes pro-
tikatoliški kurz naravnost nemogoč? Katoliške mladinske organizacije se zelo mno-že in krepe! Odkod to, da v Čehoslovaški, ki je tudi veljala doslej za eno najbolj "svobodomiselnih" držav, nobena vlada delati ne more brez katoliško mislečih poslancev? Prav gotovo ima največ zaslug za probujo katoliške zavesti med čehoslo-vaškim narodom Čehoslovaški Orel, ki se je tako močno razpredel in utrdil po deželi, da je že 1. 1922., torej prav kmalu po vojni, postavil na telovadišče 20.000 svojega članstva! .
Zakaj je vrhovni poglavar sv. Cerkve papež Pij dvignil svoj protest, ugovor, ko je Mussolini monopoiiziral vso vzgojo mladine in zato razpustil vse mladinske organizacije, med njimi tudi katoliške? Zato, ker se zaveda, kolikega pomena so katoliške mladinske organizacije zsl utrjevanje in širjenje katoliškega mišljenja med ljudstvom! In v naši stari domovini, v Sloveniji? O kako vidno se že kažejo uspehi Orlovske organizacije! 25 let obstoja Orel, pa je že dala ta organizacija celo armado mož in žena, odločnih v katoliških načelih, dovzetnih za vsak napredek, sorazmerno visoko izobraženih — orlovska organizacija namreč gleda in skrbi tudi za umsko izobrazbo svojega članstva. Zato pa verski nasprotniki, kakor so tudi delavni in zviti in nasilni in strupeni, ne morejo zbegati ljudstva, marveč se slovensko ljudstvo trdno drži svojih katoliških voditeljev in svojih tradicij, katoliških načel! Nemalo zaslugo tega ima orlovska organizacija. Zato pa tudi največji slovenski vladika knezoškof Antorr "Bonaventura Jeglič* ki je ravno te dni praznoval 30-letnico svojega blagoslova polnega vladikovanja — Bog ga ohrani slovenskemu narodu do skrajnih mej možnosti! — svojo največjo ljubezen posveča ravno orlovski organizaciji! Če kdo, se on najbolje zaveda in pozna, kolikega pomena je ta organizacija za narod!
In tako je tudi tu v Ameriki ravno tako, če ne še bolj potreba izrecno katoliške mladinske organizacije! Ne, dandanes ni zadosti, da duhovnik, ki mora stati na braniku za katoliška načela, samo mašuje in deli sv. zakramente in uči krščanski nauk v šoli, vse to je v prvi vrsti potreba, a zadosti to še ni! Današnje moderno dušno pa-stirstvo nujno zahteva med drugim, da duhovnik mora paziti, da temne sile brezver-stva, ki delujejo med ljudstvom, mnogokrat skrito, zato tem bolj nevarno, ne zvodijo mladine od Cerkve proč. Tako se je zgodilo v Franciji! Odtod toliko brezverstva v njej! Zato so potrebne poleg cerkvenih mladinskih organizacij še posvetne mladinske organizacije, katerih poglavitni namen je: ohraniti mladino v odločno katoliškem mišljenju in čustvovanju in jo v tem utrjevati, poleg tega ji pa nuditi čim več vsega, kar potrebuje in s želi za svoj razvoj in razvedrilo, da le ni v nasprotju z božje postavo.
In to veliko delo, to visoko poslanstvo hoče in si prizade-
\
liških mladinskih organizacij Odkod, da je v Nemčiji katoliška stranka "Centrum" tako trdna? Prav gotovo, ker je tam katoliška mladinska organizacija izredno
ski Orel! Kako ne bi bil u-pravičen do obstoja? Kako ga naj ne bzi vsi dobromisleči katoliško misleči Slovenci v njegovem plemenitem delovanju podpirali? Kajti du-
krepko in smotreno razpre- hovnik sam ne zmore vsega dena po celi deželi. Odkod to,1 dela. Je tudi človek z omeje-da V doslej najbolj brezverski1	(Dalje na 3. atrani)
' fcimi zmožnostmi. Kje naj upravičeno išče in pričakuje pomoči in opore, če ne pri ' vseh tistih, ki se zavedajo, da je vera največji blagoslov in sreča njih samih in celega naroda?!
Tem bolj je Orel upravičen do obstoja in podpore, ker ima v svojem programu poleg omenjenega še drugo ve liko nalogo: buditi, vzdrže vati, pospeševati, slovensko zavest med našim narodom ki se tako hitro, nenaravno hitro, ne poangležuje, mar več internacijonalizira. Saj se vendar noben potomec slovenskih staršev, ki pa je • pozabil na svoj materinst jezik in svoj narod, ne more smatrati Angleža! Kar je, to je! Ne more in ne more — najsi bi še tako rad! — izbri sati, da je potomec slovenskih staršev. Le en znak si lahko pridobi, znak — odpadništ va! In ta znak je za dostojnega človeka vse prej, kakor časten! Taki odpadniki se radi izgovarjajo: Amerikanci smo! Prav. Indijanci so tu di Amerikanci, pa še najbolj upravičeni do tega imena. Črnci so tudi Amerikanci Ali se slovenski odpadniki tudi smatrajo Indijance, Črnce? .. . Sicer pa, ali zaveden Slovenec mar ne 'more biti navdušen in zvest državljan Združenih Držav? še bolj! Zvest svojemu rodu bo tudi državi bolj znal držati zvestobo! Zato bi bil očitek, češ da je zaveden Slovenec proti angleškemu jeziku ali celo proti državi, tako naravnost neumen, da sploh ni vreden, da bi se ga zavračalo! Odlični državljani na najvišjih mestih Clevelanda, ki niso Slovenci, niti slovanskega rodu, so že ponovno povdarjali, naj Slovenci ohranjajo svojo . narodnost, naj drže svoje narodne tradicije. Vedo, da to ni proti državi, vedo, da je ubijanje lastne narodnosti ubijanje idealizma, kar je posamezniku in narodu vse prej kakor v korist. Mnogi Slovenci pa v svojem suženjskem duhu smatrajo za svojo prvo državljansko dolžnost čim prej pozabiti in zatajiti svoj jezik, svoj narod! Žalostno! In ravno v naši fari se vrši raznarodovanje tako prisilno, tako protinaravno, kakor težko v kaki drugi slo-1 venski naselbini, medtem ko bi se ravno v naši naselbini lahko slovenska zavest naj-ložje in najdalje ohranila! Slovensko ljudstvo si je z lastnimi žulji sezidalo za svojo mladino zavod izobrazbe, in ravno v istem zavodu se njihovo mladno raznaroduje. izpodriva, kjer le more slovenski jezik, da, v otrocih slovenska zavest, naravnost ubija! Vse pod pretvezo: V Ameriki smo! Kako pač ume-vajo nekateri ljudje svobodo, ki je ravno tu v mAeriki tako zajamčena! Kako pač morejo starši to mimo prenašati, se večkrat vprašujem. Nai bi tisti, ki so prizadeti, ta migljaj razumeli in — upoštevali, da ne bo treba še bolj očitne besede!
Kako odlično je torej poslanstvo, naloga Orla, kako —priznajmo! — upoštevanja vredno njegov trud, ko poleg domovinske ljubezni budi in utrjuje med narodom, zlasti med mladino ljubezen tudi do lastnega naroda, ljubezen in spoštovanje do jezika lastnih rodnih mater! Kako ne bi Orel upravičeno pričakoval, da ga podpirajo vsi, ki res slovensko čutijo!
-o—
Š
GLASlto K. S. fc. jibtfoTfe, 12.
Ivan Zupan:
Zidarjev "Hmelj."
(Spominska črtica).
Večkrat ko ponoči zagrmi in se zabliska preko našega erij akega jezera, se nehote spomi njam na najbolj strašno noč izza mojega mladostnega živ ljenja, pri katerem dogodku je igral Zidarjev "šimelj" zelo važno ulogo. Od onega časa bo letos v jeseni poteklo že 44 let ko sem hodil kot devet-letni deček še v ljudsko šolo.
Istočasno je bilo v moji roj stni vasici tamkaj pod starosto dolenjskih hribov — čestitim Kumom — vse drugače kakor je pa danes. Živelo, delalo in nosilo se je še po starem. Se veda pol stoletja spremeni mar sikaj, osobito pa vojna. Vseeno smo tedaj živeli zadovolj no, dasiravno še bolj po stari navadi Kumljancev. Morda se dandanes ta ali oni izmed mojih domačinov vozi že s Fordom v Radeče po opravkih? Bog zna, če ne pridejo čez leta tudi na Kumljansko že aero-plani v navado?
Takrat so bili konji v naši šentjurski fari še prava redkost. Kot nekdanji velik prijatelj te koristne domače živali, sem vedel za vsakega onega srečnega gospodarja v fari, ki se je ponašal s kakim konjičkom in kočijo.
Koliko veselja je zavladalo v naši vasi tedaj, ko je naš sosed Zidar nekega dne iz semnja' v Bučki prignal lepega sivkastega konjička "šimeljna." Prihoda istega smo se osobito veselili mi vaški dečki, kajti to je bil za ono dobo prvi in edini konj naše vasice.
Pri Zidarju so imeli več repov goveje živine v hlevu, lepe voličke, junce, krave in teličke. Ker je bil pa gospodar na eni nogi nekaj hrom, je težko hodil po svojih opravkih, zato mu (je bil čil konjič v veliko pomoč v tem oziru in tudi na polju pri delu.
Omenil sem že, da sem imel še kot deček posebno veselje do konj, to pa radi tega, ker jih nisem videl mnogo. Kdo je bil bolj vesel prihoda prvega konjiča v naši vasi, kot jaz? Kadarkoli sem imel priliko, sem jo smuknil v Zidarjev hlev, vsedel se na prag k vratom in občudoval "šimeljna." Včasih sem se mu tudi približal, ponudil
Pacijent: Sam ne vem, kaj mi je. ... a zmerom sem žalosten in slabe volje. . .
Zdravnik: Oženite se. Ne-fctterim to pomaga.
Pacijent: Saj sem oženjen!
Zdravnik: Pa se ločite — to j« ** vsakega v dobro voljo •PUvilo.
.....
mu malo soli ali skorjico kru-la, da sem ga lahko po glavi pobožal. In tako sva postala kmalu dobra znanca. Ob nedeljah mi je sedaj že ranjki Zidar dovolil, da sem peljal "šimeljna" k našemu koritu v graben napajat. In tedaj sem bil zelo ponosen in vesel, ker sem ga lahko jahal. Naši volički v hlevu me niso od tedaj več tako zanimali. Prosil sem večkrat očeta, da naj tudi on kupi kakega — "pramčka" ali "šimeljna," toda moja prošnja ni bila uslišana vsled finančnih razmer.
Zidarjevega "šimeljna" se tudi radi tega še dobro spominjam, ker me je leto kasneje po onem, tukaj opisanem dogodku v kočiji peljal na postajo v Zidanem mostu, ko sem šel v Ljubljano v šolo.
Bilo je nekega dne v oktobru, leta 1884. BaŠ v istem času so dovažali naši šentjurški gostilničarji mošt iz Spodnje Štajerske in iz okolice Krškega. Naložili so velike sode na "pari-zar" ter s težavo spravljali sladko kapljico proti domu.
Ker je pa pot po glavni cesti do Št. Jurja zelo strma, je bilo treba skrbeti za pomožno vprego ali "furšpanje." V takih slučajih je bil Zidarjev "šimelj" večkrat zaposlen, da je pomagal vleči natovorjen voz po strmih klancih do cilja. Ranjki Zidar je dobil zato običajno en goldinar odškodnine za rabo konja.
meni je pa oče dovolil, da sem ga imel kot poganjač v oskrbi To je bil zame poseben dan veselja !
Na cilj smo dospeli srečno po preteku dveh ur, ko se je že zmračilo. V gostilni pri Knezu je bila velika pojedina za vse voznike, in tako sem bil iste tudi jaz deležen, ker sem svojo službo dobro izvršil.
Ko se je moj "šimelj" nekoliko odpočil, in tudi okrepčal, sva jo okrog devete ure po noči krenila proti domu, dobro uro hoda v dolino. Seveda sem porabil to lepo priliko, da sem s pomočjo Knezovega hlapca zasedel "šimeljna" in ga ponosno jahal kakor kak general.
Sprva je šlo vse po sreči Včasi sva jo udrla tudi v "trap" za galopiranje pa je nisem imel korajže.
Kar naenkrat se je pričelo pripravljati k nevihti. Kaj bo? Niti polovice pota še nisva naredila. Ko dospeva v vas Pun gert, je pričelo že grmeti in se bliskati. Jaz nisem vedel ali bi ostal v tej vasi ali bi nadalje val pot do doma. Odločil sem se končno za domov. Ko sem prijezdil onstran označene vasi v nek globok klanec, je najhujše treščilo nedaleč v neko drevo sredi gozda. Moj "šimelj" se je tega tako prestrašil, da je pričel rezgetati in skakati na enem mestu. Posledica tega je bila, da me je vrgel na tla. Žival se mi hotela premakniti mesta.
In groza! To se je pripetilo prav v bližini Zajčeve nji ve, nedaleč od one črešnje, iz katere je stari Zajec padel in se ubil že pred več leti nazaj.
Lahko si predstavljate moj položaj tedanjega devet-letnega dečka, ki stoji v tako strašni uri v temni noči na tako strašnem mestu! Vedno sem se bal, da me bo pokojni Zajec zagrabil.
V tej agoniji, ves prestrašen, obupan in zbegan si nisem več upal niti gledati. Z levico sem si zakril oči, z desnico pa oprijel "šimeljnovega" repa in lepo prosil ter poganjal konja, da naj me domov pelje iz tega strašnega kraja. *
Pri tem sem se večkrat spod-taknil ob kak kamen na cesti in padel na tla vsled česar se mi je "šimeljnov" rep izmuznil iz rok. Tako sem velel mojemu četvero-nožnemu vodniku, da naj se ustavi in me počaka, kar je pridna žival tudi storila, na kar sem konja prijel za uzdo. In žival me je ubogala. Cez kake pol ure sva jo vsa premočena in utrujena prikorakala domov.
To je bil moj prvi in zadnji slučaj, da sem bil za vodnika Zidarjevega "šimeljna" na tako dolgi poti. Do cilja sem ga vodil jaz, domov me je pa "šimelj" pri vedel.
Ameriški potni listi zrn pot v inozemstvo.
Potovanje v inozemstvo, zlasti v Evropo, je postalo za Amerikance eden izmed najbolj priljubljenih načinov počitnic in zabave. Koliko je to res za Amerikance po rojstvu, tem bolj to velja za naturalizirane državljane in za inozemce, ki so tukaj nastanjeni. Vsako leto odpotuje v inozemstvo približno pol milijona ameriških državljanov. Od inozemce v je leta 1927 zaprosilo za povratno dovoljenje (permit) nič manj od 112,000 inozemce v, ki so šli na obisk v inozemstvo. Ameriški potni list le za držav-ljane Združenih držav. Samo državni tajnik (Secretary of State) sme izdati potne liste (passports) Združenih držav. Po svoji uvidevnosti on sme odreči potni list v posebnih slučajih. Po zakonu se ameriški potni
ne, marveč tudi prebivalce otokov, ki jih Združene držaVe posedujejo. Oseba, Id je izjavila, da namerava postati državljan Združenih držav (kdor skratka ima prvi papir), ne spada med te in ne more dobiti potnega li* sta.
Kdo more biti vključen v potni
list?
Le državljani in taki, ki dol gujejo zvestobo Združenim državam, smejo biti vključeni potni list Združenih držav.
Potni list, izdan možu ali očetu, sme vključiti mladoletne otroke in ženo, ako je tudi ona ameriška državljanka. Potni list žene sme vključiti tudi mladoletne otroke. Mladoleten brat oziroma sestra sme biti vklju čen v potni list starejšega bra ta, oziroma sestre. Mladoletn vnuki ali nečaki smejo biti vključeni v potni list svojih sorodnikov, ako je v prošnji za potni list priložen ataka zahteva s strani starišev, oziroma skrbnikov.
Vsak član družine, ki ima čez 21 let, mora imeti svoj posebni potni list.
Cena potnega lista.
Za prošnjo za potni list je treba plačati $1 in za izdanje istega $9. Sorodniki ameriških vojnikov, ako se podajejo inozemstvo, da obiščejo njihove grobove, ne plačujejo ni-kake pristojbine.
Predpisano pristojbino za potni list je treba plačati v gotovini ali v poštni nakaznici, ko se vloži prošnja. Ceki se ne sprejemajo.
Prošnja za potni list. Prosilec za potni list mora predložiti pismeno prošnjo (Department of State zalaga brezplačno s tiskovino za prošnjo). To prošnjo je treba podpisati pod prisego v prisotnosti kler-ka federalnega sodišča ali državnega sodišča, pooblaščenega za naturaliziranje inozemcev, ali v prisotnosti zastopnika State Departmenta. Med ostalim mora prosilec navesti kraj in dan rojstva, kako dolgo namerava ostati v inozemstvu in svrha potovanja. Prošnji je treba priložiti dve fotografiji na tankem papirju, čez kateri mora prosilec podpisati svoje ime, in affidavit s strani enega svedoka (priče). Priče pa ni treba, ako se more prosilec iz-cazati s starim ameriškim potnim listom.
Prosilec, ki je potom lastne naturalizacije postal državljan, mora navesti datum svojega prihoda v Združene države, ime sodišča, kraj in dan svoje naturalizacije, kakor tudi kje in kdaj je stanoval v inozemstvu po svoji naturalizaciji. Priložiti mora svoj državljanski papir ali overovljeni prepis sod-benega zapisnika o naturalizaciji. Inozemka.^ki je postala' državljanka vsled poroke z ameriškim državljanom pred dnem 22. septembra, 1922, mora predložiti dokaze o moževem državljanstvu.
Inozemka, poročena z ameriškim državljanom po dnevu 22. septembra, 1922, ne pridobiva državljanstva vsled poroke. Njej se ne more izdati ameriški potni list niti ne more biti vključena v potni list svojega moža, ako z njim potuje, razun ako je sama postala ameriška državljanka. Ako se ni sama naturalizirala, naj vpraša konzulat one države, katere je državljanka. Mogoče je, da ji konzul ne bo hotel izdati pas-porta iz razloga, ker je po zakonih dotične države vsled poroke prenehala biti državljanka iste. V takem slučaju zaprisežena izjava (affidavit of identity and nationality) utegne služiti mesto rednega potnega ista, ali treba je poprej vprašati konzulate držav, ki jih uteg-
ist ne spe izdati nikomu dru-In tako so isti dan Knezovi' gemu kot osebi, "ki dolguje iz St. Jurja spravljali domov zvestobo (allegiance) Združe-novo vino. Za posebno pomož- nim državam, da-li je državljan no vprego od Erjavčeve žage je ali ne." S temi besedami za.! zastopnika onih držav, kamor na opekline pokladati sveže ki bil določen Zidarjev "šimelj," kon zapopada ne samo državlja-' spadajo, kakor je to slučaj z 8lo zelje.
državami, ki nimajo v Ameriki svojih uradnih zastopnikov, na primer Sovjetska Rusija.
Osebe, ki so postale ameriški državljani vsled naturalizacije svojih starišev, morajo navesti v prošnji za potni list natančni datum svojega prihoda v Združene države in predložiti dokaze o naturalizaciji svojih starišev, bodisi njihov državljanski papir ali overovljen prepis sodnega zapisnika o naturalizaciji.
Treba je zapomniti si, da zakon predpostavlja, da natura-lizirani državljan prestane biti državljan, ako živi pet let v inozemstvu, oziroma dve leti v eni deželi, kamor je poprej pripadal.
Pasportne vize.
Vsak prebivalec Združenih držav — ameriški državljan ali inozemec — ki namerava potovati skozi te ali one evropske države, mora imeti svoj potni list pravilno vidiran od konzulata dotične države.
Sledeče ne zaračunajo nikake pristojbine za vize na potnih listih Združenih državi Albanija, Danska, Estonija, Finska, Nemčija, Italija in Švedska. Švica sploh ne zahteva niti vize. Isto velja za Belgijo. Za Finsko ni treba plačati nikake pristojbine za vize, ako dotičnik tam ostane šest mesecev ali manj; drugače znaša pristoj bina $10.
Za sledeče države je treba plačati $10 na pristojbini za vizo: Francija, Velika Britani ja. Grška, Madjarska, Irska Latvija, Litva, Norveška, Polj ska in Rumunjska. Nizozem ska viza, veljavna za dve leti stane $10, za osem dni $1. Turška viza stane $6, španska $2.72, portugalska $3.50, luk semburška, jugoslovanska, av strijska in bulgarska $2 in če-hoslovaška $1. To so pristojbine za redne vize ameriških potnih listov.
Tranzitne vize. ki opraviču jejo edino za prehod preko do-tičnih držav, ne stanejo nič za Čehoslovaško iri Finsko, dočim druge države računajo majhne pristojbine od dvajset centov in več.	F.L.I.S.
Sonce Iti Senca
Zagovori krščanske vere
Spisal
DR. P. ANGELI K TOMI NEC O. F. M.
Seveda ko bi vsi tako delali, [ smejo v nujnih slučajih svojim kakor so storili Efežani, ko jim j vernikom dati potrebno dovo-je apostol Pavel prinesel bla-j Ijenje glede uporabe prepoveda-govest resnice, bi ne bilo treba nih knjig, splošno dovoljenje
cerkvi nobene prepovedi. Efežani namreč, ki "so bili vraže uganjali, so znesli bukve in so
pa daje sveta stolica. Tudi tisti, ki ima dovoljenje, je zavezan, čitanje in rabo knjige opu-
jih sežgali vpričo vseh; in ko ; stiti, ako je s tem zvezana ne-
SMESNICE.
Gospod Ignacij čutara, posestnik štirih hiš. je bil najži-vahnejši član kegljaške in kro-carske sobotne družbe "vseh devet." Na obletnici te družbe je bila posebno slovesna seja, a gospoda čutare, ki je bil siceij vedno prvi na mestu, ta dan ni bilo. Končno, ko je že odbila polnoč, je vendar prišel in se je opravičil z besedami:
Ne zamerite, prijatelji, da sem se zakasnil, a ni mi bilo mogoče prej priti. Nocoj ob polu 12. je namreč umrla moja žena in ta je zahtevala, da moram na vsak način toliko
časa doma ostati.
* •
Mož: No, draga žena, da po moji smrti ne boš v kaki ne prijetni zadregi, sem se danes zavaroval. Tu je zavarovalna polica.
Žena: Kaj — ta polica ima številko 624.728? Ti boš par lepo star postal, predno boš na vrsto prišel!
Mati: Vi ste snoči na plesu moji hčeri obljubili, da jo vzamete.
Plesalec: Ali prosim — jaz sem bil pijan.
Mati: To so sploh vsi zaljub-jeni ... s tem pa se ne boste zmazali. . .
-o-
Prva pomoč pri opeklinah.
1.	Opeklino je treba takoj namaziti z glicerinom in potem počasi in previdno obrisati. Bolečine skoraj ponehajo.
2.	Dobro je tudi opekline posuti s pšenično ali riževo moko,
ne obiskati, da-li bodo vizirali to lajša bolečine in preprečuje tak affidavit.	I napravljanje' mehurjev. Dobri
Isto velja za vse inozemce, ki so tudi obkladki z apneno vodo iz enega ali drugega vzroka ne ali lanenim oljem, morejo dobiti potnega lista od * 3. Župnik Kneipp priporoča
so bili preudarili njih ceno, so našli, da so petdeset tisoč denarjev veljale" (Dela ap. 19, 19). Toda vedno ni bilo tako. Kmalu so vstali krivoverci, ki so se dvignili zoper Kristusa in njegovo cerkev. Na nicejskem (leta 325) in efeškem (leta 431) cerkvenem zboru so bile prepovedane knjige krivover-cev Arija in Uestorija. Dvajset let pozneje (leta 451) na kalcedonskem cerkvenem zboru pa knjiga krivoverca Evtiha.
Tako je nadaljevala katoliška cerkev zabranjevanje pogubnih in slabih knjig do iznajdbe tiska. Ker so se pa po tedanji navadi take prepovedane knjige sežigale. zato seznam prepovedanih knjig ni bil potreben. Ko pa je okoli leta 1450 bila iznajdena tiskarska obrt, po kateri je bilo mogoče v kratkem času razširiti nešteto slabih knjig — kar je bilo prej radi težavnega prepisovanja izključeno — je morala cerkev poseči po drugih sredstvih. Najprej so poskušali papeži zajeziti pogubno razširjanje slabega tiska z raznimi prepovedmi. Tako je leta 1479 papež Sikst IV kolinski univerzi dal polnomoč, naj nastopi proti tiskarjem, ku-povalcem in bralcem veri nasprotnih spisov.
Leta 1487 je papež Inocencij VIII. izdal bulo, v kateri je pod kaznijo izobčenja naročil vsem tiskarjem, naj vse rokopise pred tiskanjem izroče cerkvenim poglavarjem v pregled. Papež Leon X. je leta 1515 to zapoved obnovil. Toda ker so radi cerkvenega prevrata (protestantoma) v prvi polovici Šestnajstega stoletja papeževi odloki ostali brezuspešni, je izdal papež Pavel IV., leta 1559 prvi skrbno pripravljen seznam obsojenih knjig.
Končno je to stvar uredil tri-dentinski cerkveni zbor leta 1562. Določil je o prepovedanih knjigah splošna pravila, katera je papež Pij IV. odobril. Leta 1564 so izšla obenem z novim seznanom prepovedanih knjig. Leta 1571 je papež Pij V. ustanovil posebno rimsko kongregacijo, ki naj bi skrbela za ta seznam. Kakor vsaka človeška ustanova, je tudi se-
posredna nevarnost za njegov dušni blagor. Kazni izobčenja pa zapade, kdor bi izdajal odpadniške, krivoverske ali raz-kolniške knjige ali bi take ali izrečno prepovedane knjige zagovarjal ali pa jih vedoma brez dovoljenja hranil in čital. Seveda pa zadene izobčenje samo tiste, ki vedo za to prepoved in kazen; kdor ne ve za zapoved ali za kazen, si kazni ne nakop-lje.
Prepoved knjig ovira znanost in svobodo.
"Prepoved knjig je ovira za znanost." — Kdor stavi ta ugovor, že s tem pokaže, da pri njem o kakem resnem znanstvu ni ne duha ne sluha, kajti vedel bi lahko, da katoliška cerkev vsakomur, ki potrebuje katerokoli izmed prepovedanih knjig, rada dovoli njihovo rabo v znanstvene svrhe.
Pravtako neutemeljen je tudi očitek, da katoliška cerkev s prepovedjo knjig ugonablja svobodo. Vprašal bi samo: kašno svobodo? Ali svobodo resnice ali svobodo laži? Svoboda resnice tukaj ne more biti mišljena, saj vendar katoliška cerkev resnico hoče in vedno zahteva: oznanjevanje resnice je njeno poslanstvo na svetu. Ako pa mislijo nasprotniki na svobodo laži, potem pa je seveda jasno, da se s tako svobodo katoliška cerkev ne more sprijazniti, ker bi s tem sama sebi in svojemu nauku nasprotovala. Saj skoro ni laži in zmote, ki ne bi bila že zašla v veri sovražne knjige in časopise. En pisatelj očitno uči nevero, drugi slavi umor, ta zagovarja poltno življenje, oni hvalisa vzgojo mla-d:ne po brezbožnih načelih, skratka: nečistost proglašajo za čednost, pobožnost za praznoverje, katoliške verske resnice za bajke. Priznati moramo, da je bil tisti, ki si je izmislil izgovor, da cerkev s svojo prepovedjo zatira svobodo, zelo prebrisan. S tem izgovorom — smeš vse. Smeš širiti nevero, bogotajstvo ali kar hočeš; če cerkev tvojo knjigo obsodi, pa se sklicuj na svoj izgovor o svobodi in slavili te bodo kot mučenika svobodne misli. Leh-ko pišeš največje poltnosti, lah-
znam prepovedanih knjig te- ko pohujšuješ nedolžno mladi-
kom stoletij v nekaterih točkah postal pomanjkljiv, zato je papež Leon XIII. leta 1896 izdal novo tozadevno določitev, ki je bila bistveno povzeta tudi v novi cerkveni zakonik.
Že same po sebi, ne da bi bil zato potreben poseben odlok, so prepovedane knjige in slike, ki nasprotujejo katoliški veri ali nravnosti, pa tudi od nekateli-čanov prirejene izdaje svetega pisma. Istotako knjige, ki pripovedujejo o -novih prikaznih, prerokbah in čudežih; knjige, ki napadajo verske resnice in namenoma blatijo duhovniški in redovniški stan. Prepovedane so dalje knjige, ki uče ali priporočajo vražarstvo, coprni-je, klicanje duhov itd„ ali ki zagovarjajo dvoboj, samomor in očitev zakona ali pa ki namenoma govore o poltenosti, ne-nravnosti itd.
Prepovedane izdaje svetega pisma pa smejo oni, ki se ba-vijo s svetopisemskimi študijami, rabiti, ako ni v njih napa-jov na verske resnice. Škofje'
no, cerkev bo tvojo knjigo kajpada obsodila, ti pa se sklicuj na svoj izgovor o svobodi in bodi prepričan, da bo tvoja knjiga od premnogih hvaljena, cerkev pa zaničevana kot zatiral-ka svobode.	.
Najbolj jasno se vidi, koliko odkritosrčnosti je pri tem izgovoru svobodne misli, če pogledamo državne zakone. Skoro v vseh državah imamo tudi tako-zvani državni seznam preppve-danih knjig in časopisov. Toda' baš tisti, ki pri vsaki cerkveni prepovedi glasno povdarjajo načelo svobodne misli, zoper te dr-žavneLzakone nič ne rečejo. In vendar je državna prepoved neprimerno ostrejša od cerkvene. (Dalje prihodnjič.)
-o-
Mrs. Lindbergh na poletu. Detroit, Mich.. 2. junija. — Prihodnji teden se bo mati slo-večega zrakoplovca Col. Lind-bergha z nekim aeroplanom od tukaj podala v Los Angeles, Cal., da obišče tam se mudečega svojega sina.
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
m—		Zdrules I k drtarak
•tn «t	__ m Urodstttvo te vrsvatetroi Oalr In. Totefoos Rudotel »li	CLBVELAIV1X ftfia
Ca dano,	— i— .	ttpa
Za soils		«1 m
Is Inos«		
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION 0« the
UNITED STATES OP AMERICA i Maintained by and in the interest si tke Order. _Issued every Tuesday
OPFICB: «117 It Clair Ave	CLEVELAND. OHIO.
Telephone: Randolph »12.
IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE
Splošno glasovanje.
A) Glasovanje glede Jednotinega doma. RAZLOG
Društvo «v. Vida št. 25. K. S. K. Jednote, Cleveland. Ohio, je na redni mesečni seji, vršeči se dne 2. oktobra 1927 sprejelo in odobrilo sledečo
RESOLUCIJO:
"Ker je članstvo potom nplošnega glasovanja vršeč eg a se med 15. Juni Jem in 15. avgustom 1927 spiejelo resolucijo xa nakup ali zidavo novega poslopja za Jed no tin urad,	M
In. ker je omenjena resolucija tako nejasna in proti volji velikega Števila člsnstvs naše Jednote, da je neizpeljiva in bi izvršenje iste utegnilo povzročiti resne nemire v naši Jednoti,
In, ker bi z izvršenjem omenjene resolucije Jednots ne pridobils ničesar ne na ugledu in ne na premoženju.
In, ker bi bilo v veliko škodo naši Jednoti zalagati velike svote denarja v nepotrebna zemljišča in 8 tem neprevidno črpati Jednotino blagajno,
In. ker se sedanje Jednotino poslopje z majhnimi stroški lahko popravi tako, da bo odgovarjalo za Jednotin urad za precejšno število let,
ZATO BODI SKLENJENO
1.	Da ae gori omenjena resolucija, sprejeta na splošnem glasovanju, vrtečem se med 15. junijem in 15. avgustom 1927 glede nakupa ali zidave novega Jednotinega poslopja v celoti poruši in razveljavi.
2.	Da ae sedanje Jednotino poslopje popravi po načrtu predloženem po Jednotinem glavnem predsedniku, bratu Antena Grdina ta, na seji glsvnegs odbora vršeči se v Jolietu, 111., meseca januarja, 1927.
3.	Da stroški omenjene poprave ne smejo presegati svote osem tisoč (8,000.00) dolarjev.
4.	Da se potrebni denar za omenjene poprave vzame is konvenčnega sklada.
5.	Da se nadzorstvo in izvršenje omenjenih popravil izroči sledečim glavnim odbornikom: Glavnemu predsedniku, glavnemu tajniku in predsedniku nadzornega odbora, in da ti uradniki s tem tvorijo posebni odbor in to za toliko časa, dokler ni delo v smislu te resolucije izvršeno. Ta odbor ima pravico storiti vse potrebne korake za izvršitev te celotne resolucije v smislu
6.	Da se prične s popravami v teku 30 dni po uradni objavi izida glasovanja te resolucije.	■
7.	Da se ponovno glasovanje ali ukrepanje glede Jednotinega urada, doma sli posestva, bodisi potom inicijative, referenduma, ali drugače, ne sme vršiti pred pretekom prihodnje redne konveneije. To pa naj se ne razume, da bi a« a tem jemalo prihodnji redni konvenciji prsvico razmotrivati in ukrepati • kateremkoli Jednotinem premoženju.**
Na pollletni seji dne 27. jan. 1928 je bila omenjena resolucija celokup nemu glavnemu odboru K. S. K. Jednote predložena v pregled in odobritev. Glavni odbor Jednote je uvidel, da je bila omenjena resolucija pravilno v smislu pravil, člen VnL, stran 33 od članstva dr. sv. Vida št. 25, KSKJ., sprejeta, zato je glavni odbor resolucijo odobril in predložil članstvu Jednote v razpravo in razmotrivanje.
Ker je bila zgoraj omenjena resolucija v smislu pravil inicijatirans in ker je bila inicijativa od zadostnega števila članstva kakor pravila določajo odobrena, zato se torej uradno naznanja otvoritev splošnega glasovanja glede poprave Jednotinega doma v smislu zgoraj omenjene inicijative.
Splošno glasovanje se prične dne 1. junija in se zaključi 1. avgustal928.
Tajniki in tajnice krajevnih društev se prosijo, da pravočasno naznsnijo izid tega glasovanja na glavni urad.
Naznanilu morajo biti priložene tudi glasovnice.
Joliet, Illinois dne 18. maja 1928.
JOSIP ZALAR, glavni tajnik.
Opomba:—Članstvo lahko voli na domu ali pri društveni seji.
Glasovnica
Jaz glasujem ZA gornjo resolucijo
Jaz glasujem PROTI gornji resoluciji
Nsredite (X) križ
-f
GLASILO K. S. g- JEPMOTP. 12, JTOBJA, 1928
L
Podpis.
čl. dr .sv...........................................-...št...
Kraj in datum.
B. — Odobritev novega Jednotinega charterja in prememb k ustavi in pravilom.
Razne točke originalnega ali prvotnega Charterja naše Jednote so bile pri raznih konvencijah premenjene tako ,da prvotni charter ne odgovarja današnjemu poslovanju.
Načelnik zavarovalninskega oddelka države Illinois, je določil, da je potreba charter popraviti in preurediti v takem smislu, da bo odgovarjal sedanjemu poslovanju K. S. K. Jednote in da bodo imeli na ta način v državnem zavarovalninskem oddelku naš charter sestavljen v celotni obliki. Za-eno je načelnik tega oddelka zahteval, da mora biti novi charter z vsemi premembami ustave in pravil predložen članstvu naše Jednote v odobritev, kar ie mogoče doseči samo potom referenduma in splošnega glasovanja.
člen IX. naših Jednotinih pravil govori na str. 34—35 glede referenduma sledeče:
1.	Tudi glavni odbor K. S. K. J. ima pravico, da da vsak važnejši sklep ali kočljivo točko, katera prekoračuje njegov delokrog v referendum, ali na splošno glasovanje. Med te sklepe spadajo vse točke glede premembe pravil, ali sklepov zadnje konvencije razven asesmenta.
2.	V takem slučaju mora sklepati ves glavni odbor. Ako dvo tretini odbora predlagano točko potrdi, šele potem pride zadeva v splošno glasovanje.
Doli označeni novi charter in premembe k ustavi ter pravilom naše Jednote so bile soglasno odobrene od celokupnega glavnega odbora na letošnji januarski seji.
Iz tega j« razvidno, da ni v novem charterju naše Jednote nobene bistvene ali važne premembe, tako tudi ne v dostavkih k njeni ustavi; to je formalnost, katero zahteva državni zavarovalninski oddelek.
torej razpisuje in proglaša splošno glsovanje za odobritev ess charterja in prememb k ustavi ter pravilom. Glasovanje 1. junija ter se zaključi dne 1. avgusta t. 1.
krajevnih društev so prošeni, da pravočasno naznanijo ""■anja na glavni urad. iti priložene tudi glasovnice, maja 1928.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik, hko na doma ali pri dmitvoal seji.
AMENDMENTS TO THE ARTICLES OP INCORPORATION OP THE
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION OP THE UNITED STATES OP AMERICA
1. RESOLVED, that Section 1 of the A rt ides of Incorporation and which refers to the Title or Name of this Corporation bo hereby amended to road as follows:
SECTION 1. The name or title of this Corporation shall bo known in law ss KRRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA, abbreviated. K. S. K. J. (GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION OP THE UNITED STATES OF AMERICA, »bbrariated G. C S. G U.) under the
Patr°n*^ESOLviD^*that Section 2 of the Articles of Incorporation and which refers to the location of the principal place of business of this Union bo and hereby is amended to read as follows:
SECTION 2. The principal business office shall be located In the City of Joliet, County of Will, State of Illinois.
III.	RESOLVED, that Section 4 of the Articles of Incorporation and which refers to the Object for which this corporation is formed, be hereby amended to read as follows:
SECTION 4. The object for which this Corporation formed is:
(a)	To aid widows and orphans in case of misfortune and by paternal love to take care to ease their sorrowful state.
(b)	To promote the friendship, unity and true Catholic charity among its members. Our Motto shall be: "ALL FOR FAITH, HOME AND NATION.''
(c)	To see that all its members comply with their religious duties and duties of citizenship and thus better the social status of humanity. , '
(d)	To preserve among its members the Holy Catholic Religion and thus promote their eternal happiness.
(e)	Cherish among its members their sweet native tongue and awaken in them their love and pride for their nationality.
IV.	RESOLVED that Section 5 of Articles of Incorporation and which refers to the Plan which shall be followed in carrying out the object of this association, be hereby amended to read as follows:
SECTION 5. The plan which shall be followed in carrying out the object is as follows: to-wit:
(a)	The Grand Carniolian Slovenian Catholic Union shall in accordance with its Constitution and By-Laws, issue ordinary life certificates payable upon death in the sums of $250.00, $500.00, $1,000.00. $1500.00 and $2,000.00, based upon assessment rate in accordance with the National Fraternal Congress Table of Rates for Mortuary Benefits with 4% interest, provided that no person between the ages of 16 and 40 shall be allowed to take insurance is this association in excess of $2,000.00; and further provided that no person between the ages of 40 and 45 shall be allowed to take insurance in this association in excess of $1,000.00; and further provided that no person between the ages of 45 and 50 shall be allowed to take insurance in this association in excess of $500.00; and further provided that no person between the ages of 50 and 55 shall be allowed to take insurance in this association in excess of $250.00 ;and further provided that the members holding ordinary life certificates shall be entitled to 70 year old age benefits of cash payment or paid-up insurance. The rates of monthly assessments under this plan shall be in conformity with the National Fraternity Congress Table.
(b)	This Association shall also Issue a Twenty-Year Payment Certificate in the sum of $250., $500., $1C00., $1500. and $2000., payable in full face value at death and under which the benefit contributions cease after 20 years, based upon the American Experience Table of Mortality with 4% interest and on assumption of one year preliminary term. The Twenty-Year Payment Certificate shall be subject to optional benefits, to wit: reserve value automatic insurance after three year payment, paid-up insurance after three-year payment and 70-year old age benefit, provided that new members past the age of 40 years may not be insured for more than $1000.; new members past the age of 45 years may not be insured for more than $500.00.; new members past the age of 50 years may not be insured for more than $250. The rates of monthly assessments under this plan shall be in conformity with the American Experience Table of Mortality.
(c)	This Association shall pay to its members in the event of accidental injury, disability or for operations, mentioned in its Constitution and By-Laws, such sums as therein provided; it shall levy such monthly assessments as provided in its Constitution and By-Laws.
(d)	This Union shall further maintain a Juvenile Department into which children between the ages of 2 and sixteen years at next birthday and whose parents are members of this Union shall be eligible, providing they comply with the provisions of the Constitution and By-Laws of this Union governing said appointment. The juvenile members shall be insured for death benefit only, the amount of which shall be such as provided by the Standard Industrial Mortality Table, and in consideration of such benefits, the juvenilel members shall pay assessments of 15c per month, provided that in the event of the valuation of assets in the Juvenile Department show that the contributions are not sufficient to cover the obligations, the Supreme Secretary may make a call for special assessments in the amount he deems necessary to place this department on solvent basis.
(e)	To attain its objects this Union shall collect monthly contributions for reserve, mortuary, disability, expense and convention funds as provided ?n the Constitution and By-Laws of this Union.
V.	RESOLVED, that Section 6 of the Articles of Association and which refers to the number of directors in whom the management of this Society shall be vested, be hereby amended to read as follows: 1
SECTION 6: The management of the aforesaid Society shall be vested in a Board of Twenty-Two Directors who shall be known as follows: Supreme President, Supreme First Vice President, Supreme Second Vice President, Supreme Secretary, Supreme Assistant Secretary, Supreme Treasurer, Supreme Medical Examiner, Supreme Spiritual Director, Auditing Committee, composed of five members, Jury Committee, composed of five members, Finance Committee, composed of Supreme President, Supreme First Vice President and three additional members, and the Editor of the Official Organ.
VI.	RESOLVED that Section 8 of Articles of Incorporation which refers to the ages of membership be hereby amended to read as follows:
SECTION 8: No person shall become a member of this corporation, ex' cept in the juvenile department, who is under sixteen or over fifty-five years of age.
II.
AMENDMENTS TO THE CONSTITUTION AND BY-LAWS OF THE
GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION OF THE UNITED STATES OF AMERICA
Resolved, that Section 1 or Article XI and that Section 2 of Article XXIII of the Constitution and By-Laws of The Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America, be amended to read as follows:
ARTjCLE XI — Section 1. — The Managamcnt of the aforesaid Society shall be vested in a Board of Twenty-Two (22) Directors who shall be known as follows:
'Supreme President, Supreme Vice President, Supreme Second Vice President, Supreme Secretary, Supreme Assistant Secretary, Supreme Treasurer, Supreme Medical Examiner, Supreme Spiritual Director, Auditing Committee, composed of five (5) members; Finance Committee, composed of Supreme President, Supreme First Vice President and three (3) additional members; and the Editor of the Official Organ.
ARTICLE XXIII — Section 2. — The Finance Committee shall have the exclusive right to invest the monies of the Association in any bonds issued or created by the United States or by this State, or by any of the other states of the United States or the District of Columbia, or any or either of them, or by any of the counties, townships, school districts, incorporated cities or other municipal corporations thereof, or in bonds or notes secured by mortgages or trust deeds or unencumbered real estate located within said States or the District of Columbia, or either of them, worth at least double the sum invested or loaned, and in such other securities only as are or may be approved in writing by the Director of Trade and Commerce of this State.
AND BE FURTHER RESOLVED that the Association hereby establishes a new class of membership known as ASSOCIATE MEMBERSHIP, and which shall be managed and regulated separate from other classes of membership, and that the Rules and Regulations for said ASSOCIATE MEMBERSHIP shall be set out at lenght in ARTICLE 77 of the Constitution and By-Laws of said Union.
ARTICLE LXXVII — Section I. — Application for Associate Membership shall be made on blanks furnished by the Supreme Committee and be signed by the applicant in the presence of a member in good standing, who shall sign same as a witness. Persons eligible for Associate Membership shall be Catholic Priests, irrespective of their age, and practical Catholic men and women between the ages of 16 and 55 years, who are not, cannot or do not desire to apply for Insurance Membership. After said application has been filed with the Subordinate Branch, the President thereof shall appoint three (3) members into an Investigating Committee, which shall investigate the character and habits and physical condition of the applicant and report thereof at the next regular meeting. If the report of the Investigating Committee is favorable, the President shall order a ballot taken and if two-thirds (2|3) of the present membership votes for the acceptance of the application, the applicant shall be admitted into the. Society. No medical examination is required for admission into this membership. After the admission of the applicant into the Society, the Secretary thereof shall at once forward the original application to' the Supreme Office, and shall retain a copy thereof in the files of his Society.
SECTION 2. All such members shall be subject to suspension, expulsion and reinstatement in the same manner as provided for Insurance Members and must also comply with all religious qualifications as all other members of the Union.
ARTICLE LXXVII — Section 3. — Each such applicant shall, at the time of making his application for admission into this Membership, pay the sum of One Dollar ($1.C0) as and for admission fee, together with the first month's contribution, all of which shall be returned to applicant if he is rejected.
SECTION 4. Members admitted into this membership shall pay monthly assessments of 50 cents per month.
SECTION 5. The Assessments and monthly contributions shall be forwarded to the Supreme Office in-like manner as all otjier assessments, and shall be deposited into a separate fund, which fund snail be kept separate from any and all other funds of the Society.
SECTION 6. The Members belonging only to this division shall have the rights to attend the meetings of their respective Societies and have the right for discussion at all their meetings, but shall not have the right to vote or be elected into any office of the Union or Association, nor shall have the right U> vote for or be elected as delegates to any Convention of this Union.
i-e-
ARTICLE LXXVII - Section 7. _ The Supreme Committee shall have tho exclusive right to manage, control and disburse said Fund ta any manner it sew fit, and 'shall have ^le riaht to praaro necessary reguladons snd rules for this division, whkh rules the Supreme Committee: may, from time to time, find necossary for tho efficient management of tiria division. No insurance contract shall be made with members imder this division.
SECTION 8. This division shall begin to operate after two hundred (200) members shsll apply for tho membership therein.
Glasovnica.
Jaz glasujem ZA odobritev gornjih točk
Jaz glasujem PROTI odobritvi gornjih točk.
»
Podpis..........................—................-.........
čl. društva sv.~.~......~......~...........
Kraj in datum...—....................................................
..At—
NAZNANILO ASESMENTA 6-28
ZA MESEC JUNIJ, 1928. Imena umrlih članov in članic.
Zaporedna št. 61.
4240 IGNACIJ BRADICH — Star 57 let, dlan društva sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo., umrl 8. aprila, 1928. Vzrok smrti: Obistna bolezen. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 14. julija, 1902, R. 44.
62.
28455 MATTHEW NEMETH
—	Star 40 let, član društva sv. Vida, št. 25, Cleveland, O., umrl 14. aprila, 1928. Vzrok smrti: Vnetje črev. Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 5. junija, 1927, R. 40.
63.
1860 ANNA KOSTELC — Stara 67 let, članica društva sv. Alojzija, št. 42, Steelton, Pa., umrla 20. aprila, 1928. Vzrok smrti. Srčna bolezen. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 2. februarja, 1903, R. 54.
64.
2765 JOHANNA DROBNICH
—	Stara 43 let. članica društva sv. Cirila in Metoda, št. 59, Eveleth, Minn., umrla 20. aprila, 1928. Vzrok smrti: Sladkorna bolezen. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 14. juni.'a, 1906, R. 31.
65.
9180 MARIJA 2IGON — Stara 41 let, članica društva Marije Sedem Žalosti, št. 81, Pittsburgh, Pa., umrla 13. aprila, 1928. "Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 23. maja, 1920, R. 32.
66.
20104 JOHN A. TEŽAK --Star 42 let, član društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111., umrl 27. aprila, 1928. Vzrok smrti Umor. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 1. februarja, 1914, R. 29.
67.
FRANK SEBAT — let, Član društva sv. št. 5, La Salle, 111., aprila, 1928. Vzrok
8720 Star 56 Družine, umrl 15.
smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 18. septembra, 1905, R. 43.
68.
20581 TOMA STAJMIGAR 1— Star 33 let, član društva sv. Roka, št. 15, Pittsburgh, Pa., umrl 18. aprila, 1928. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 15. novembra, 1914, R. 20.
69.
24587 JOHN JAKOVClC — Star 23 let, član društva Marije Device, št. 50, Pittsburgh, Pa., umrl 17. aprila, 1928. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 3. aprila, 1923, R. 18.
70.
2579 MAGDALENA SCHWE1 — Stara 57 let, članica društva sv. Petra in Pavla, št. 51, Iron Mountain, Mich., umrla 28. aprila, 1928. Vzrok smrti: Rak na želodcu. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 10. oktobra, 1905, R. 44.
71.
18967 ANTON KOCE?VtAR — Star 39 let, član društva sv. Antona "Padovanskega, št. 87, Jo-liet, 111., umrl 19. aprila, 1928. Vzrok smrti: Pljučnica. Za-
varovan za $1000. Pristopil k Jednoti 13. februarja, 1913, R.
25.
72.
2609 MAGDALENA JAZ-VAC — Stara 46 let, članica društva Marije Pomagaj, št 147, Rankin, Pa., umrla 28 aprila, 1928. Vzrok smrti: Rak na jetrih. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 15 decembra, 1905, R. 33.
73.
268 PETER ROGINA — Star 69 let, član društva Vitezi sv. Jurija, št. 3, Joliet, 111 umrl 16. maja, 1928. Vzrok smrti: Rak na želodcu. Zava rovan za $1000. Pristopil Jednoti 1. aprila, 1894, R. 50
74.
701 LOUIS JAKLICH — Star 47 let, član društva sv. Jo-žefa, št. 7, Pueblo, Colo., umrl
26.	aprila, 1928. Vzrok smrti Srčna bolezen. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 12 maja, 1900, R. 29
75.
815 FRANK LOKAR — Star 59 let, član društva sv. Janeza Krstnika, št. 11, Aurora, 111. umrl 13. maja, 1928. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 10 januarja, 1896.
76.
17950 NICK BUDIŠCAK — Star 36 let, član društva Marije Device, št. 50, Pitstburgh Pa., umrl 29. aprila, 1928 Vzrok smrti: Pljučnica in srčna bolezen. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 3. decembra, 1911, R. 24.
77.
3618 FRANCES SUHA DO L-NIK — Stara 40 let, članica društva sv. Jožefa, št. 53, Wau-kegan, 111., umrla 30. aprila, 1928. Vzrok smrti: Rak na žolču. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 7. maja, 1908, R. 27.
78.
8741 JOHN MALOVRH — Star 55 let. član društva sv Jožefa, št. 53, Waukegan, 111. umrl 11. maja, 1928. Vzrok smrti: Jetika. $1000. Pristopil septembra, 1905,
79.
8457 JOHN PAJSAR — Star 48 let, član društva Marije Pomagaj, št. 79, Waukegan, 111., .umrl 2. aprila, 1928. Vzrok smrti: Želodčna bolezen. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 18. julija, 1905, R. 35.
80.
3330 MARY VERBIC — Stara 41 let, članica drutva Marije Čistega Spočetja, št. 80, South Chicago,' HI., umrla aprila, 1928. Vzrok smrti: čna bolezen. Zavarovana $1000. Pristopila k Jednoti 21. avgusta, 1907, R. 28.
81.
27402 STEVE PAVLETIC
—	Star 18 let, član društva sv. Petra in Pavla, št. 91, Rankin, Pa., umrl 3. maja, 1928. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 11. aprila, 1926. R. 17.
8°
3997 ANTON JAl^EKOVlC
—	Star 45 let, član društva sv. Vida, št. 25, Cleveland, O.] umrl 2. maja, 1928. Vzrok smrti: Mrtvoud. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 13. maja, 1902, R. 33.
Zavarovan za k Jednoti 18. R. 43.
26. Sr-za
83.	^^
3005 ANA TOLAR — Star*
43, članica društva sv. Srca Marije, št. 86, Rock Spring«, Wyo., umrla 14. maja, 1928. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovana za $1000. Pristo. pila k Jednoti 31. januarja, 1907, R. 30. •
84.
26290 MICHAEL SLUGA — Star 45 let, član društva sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O., umrl 29. aprila, 1928. Vzrok smrti. Ponesrečen od avtomobila. Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 22. marea, 1925, R. 43.
85.
Ill DAN SAJATOVICH -Star 19 let, član društva sv. Jožefa, št. 7, Pueblo. Colo., umrl 14. maja, 1928. Vzrok smrti: Utonil. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 25. marca, 1925, R. 16.
86.
890 ANTON BORŠTNIK — Star 60 let, član društva sv. Jožefa. št. 12, Forest City, Pa., umrl 7. maja, 1928. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 22. junija, 1899, R. 42.
87.
2335 FRANK VERHUNEC
—	Star 72 let, član društva sv. Lovrenca, št. 63, Cleveland, O., umrl 24. rpaja, 1928. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 10. junija, 1896, R. 50.
88.
11101 JOHN KULIŠlC — Star 55 let, član društva sv. Petra in Pavla, št. 64, Etna. Pa., umrl 18. maja, 1928. Vzrok smrti: Obistna bolezen. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 14. februarja, 1907, R. 43.
89.
9979 MICHAEL ŠPEHAR — Star 42 let, član društva Marije Device, št. 50, Pittsburgh, Pa., umrl 24. maja, 1928. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jed-rtoti 19. julija. 1906, R. 29. Izplačana odpravnina.
Zaporedna št. 20.
18210 JOSEPH MIHELICH
—	Clan društva. sv. Cirila in Metoda, št 45, East Helena, Mont., plačana odpravnina $450. Imena poškodovanih in operiranih članov in č*anic.
Zaporedna št. 112.
15350 MARY BRULC — Članica društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111., operirana 4. maja, 1928. Opravičena do podpore $100.
113.
20335 ANTON GLAVAN -Član društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet. 111., operiran 5. aprila, 1928. Opravičen do podpore $100.
114.
2584S HENRY LUSHINA — Clan društva sv. Družine, št. 5, l>a Salle, 111., operiran 2. aprila, 1928. Opravičen do podpore $100.
115.
21530 JOHN TRONTEL — Clan društva sv. Jožefa, št. 7, Pueblo. Colo., operiran 20. aprila, 1928. Opravičen do podpore $50.
116.
23262 JOHN TRONTEL -Clan društva sv. Jožefa, št. 7. Pueblo, Colo., operiran 23. februarja, 1928. Opravičen do podpore $100.
117.
21655 ANTHONY OKOREN -— Clan društva sv. Jožefa, št 7. Pueblo, Colo-, operiran 14. marca, 1928. Opravičen do podpore $100.
118.
954 JAKOB SMUK — Clan društva sv. Janeza Krstnika, št 13, Biwabik, Minn., operiran 15. marca, 1928. Opravičen do podpore $100.
119.
83 FRANCIS J. AUBREY — Clan društva sv. Barbare, št 23, Bridgeport, O., operiran 8. maja, 1928. Opravičeno do podpore $100.
(Dalje na 5. strani)
i
Ustanovljena v Jolietu 111 dne 2. aprna 1894. Inkorporirana * JoIIetm državi Illinois, dne 12. januarja 18M. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST„ JOUET. ILL.
Solventnost aktivnega oddelka znaša 101.03%; solventnoat mladinskega oddelka znaša 144.73%. Od ustanovitve do 1. aprila 1828, znaša skupna izplačana podpora $3^29,601.00. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. 62nd St. Cleveland, Ohio. I. podpredsednik: JOHN GERM, 817 East C St., Pueblo, Colo. II podpreds MRS MARY CHAMPA, 311 W. Poplar St., Chisholm, Minn. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajmk: STEVE G. VERTIN, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Blagajnik: JOHN GRAHEK, 1004 N. Chicago St., Joliet, lil. Duhovni vodja: REV. KAZIMIR CVERCKO, 2618 W. St. Clair St., Indianapolis, Ind.
Vrhovni zdravnik: DR. JOS. V. GRAHEK, Amer. State Bank Bldg., Cor. Grant & 6th St., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: MARTIN SHUKLE, 811 Ave. A., Eveleth, Minn. LOUIS 2ELEZNIKAR, 2112 W. 23rd Place, Chicago, 111. FRANK FRANCICH, 5405 National Ave., West Allis, Wis. MIHAEL HOCHEVAR, R. F. D. 2, Box 59, Bridgeport, Ohio. MRS. LOUISE LIKOVICH, 9511 Ewing Ave., So. Chicago, IU.
FINANČNI ODBOR: FRANK OPEKA Sr., 26—10th St.,' North Chicago, 111. FRANK GOSPODARICH, Rockdale, P. O., Joliet, 111. JOHN ZULICH, 15303 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR: JOHN DEČMAN, Box 529, Forest City, Pa. JOHN R. STERBENZ, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. JOHN MURN, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. MATT BROZENIČ, 121—44th St., Pittsburgh, Pa.
RUDOLPH G. RUDMAN, 285 Burlington Rd., Forest Hills, Wilkinsburgh, Pa.
UREDNIK IN UPRAVNIK "GLASILA": IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jcdnote, naj se poiiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, III.; dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
120.
25738 JOSEPH ZINI — Clan društva sv. Barbare, št. 23, Bridgeport, O., operiran 7. maja, 1928. Opravičen do podpore $50.
121.
9838 JENNIE ADLEŠICH — Članica društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111., operirana 29. marca, 1928 Opravičena do podpore $100.
122.	v . '
10808 FRANCES PAPESH
—	Članica društva sv. Frančiš- j ka Šaleškega, št. 29, Joliet, 111., j operirana 9. aprila. 1928. Opra- j vičena do podpore $100.
123.
8256 MARY MATIČICH — Članica društva sv. Južefa, št. ' 41, Pittsburgh, Pa., operirana j 19. aprila, 1928. Opravičena j do podpore $75.
124.
25166 KAROL GOLOB — Član društva Vitezi sv. Florija-na, št. 44, South Chicago, 111., operiran 26. aprila, 1928. Opravičen do podpore $100.
125.
3618 FRANCES SUHADOL-1 NIK — Članica društva sv. Jo- j žefa, št. 53. Waukegan, 111., operirana 24. aprila, 1928. Opra- I vičena do podpore $100.
126.
23874 JOHN MIROSLAVICH
—	Član društva sv. Cirila in Metoda, št. 59, Eveleth, Minn., operiran 24. aprila. 1928. Opravičen do podpore $100.
127.
2112 MARY BRINTZ — Članica društva sv. Cirila in Metoda, št. 59, Eveleth, Minn., operirana 24. marca, 1928. Opravičena do podpore $100.
128.
24154 ANTON INTIHAR — Član društva sv. Antona Pado-vanskega, št. 72, Ely, Minn., operiran 28. aprila, 1928. Opravičen do podpore $100.
129.
5911 MARY GREGORICH — Članica društva Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, 111., operirana 14. maja, 1928. Opravičena do podpore $75.
130.	r ~
10405 MARY BETON — Članica društva Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, 111., operirana 16. aprila, 1928. Opravičena do podpore $100.
131.
4176 — JOSEPHINE PRAG-NER — Članica društva Marije Sedem Žalosti* št. 81. Pittsburgh, Pa., operirana 10. maja, 1928. Opravičena do podpore $100.
132.
22688 IGNAC FLAKE — Clan društva Friderik Baraga, št. 93, Chisholm, Minn., operiran 26. aprila, 1928. Opravičen do podpore 1100.
... . .
133.
10913 MARY VLAŠICH — Članica društva sv. Genovefe, št. 108, Joliet, 111., operirana
10.	maja, 1928. Opravičena do podpore $100.
. 134.
7370 ANGELA SUPKA — Članica društva sv. Genovefa, št. 108, Joliet, 111., operirana 14. maja, 1928. Opravičena do podpore $100.
135.
8499 FRANCES KEZERLE
—	Članica društva sv. Genovefe, št. 108, Joliet, 111., operirana 10. maja, 1928. Opravičena do podpore $100.
136.
7730 MARY ŠUKLE r- Članica društva sv. Genovefe, št.
108,	Joliet, 111., operirana 14. maja, 1928. Opravičena do podpore $100.
137.
9744 JURIJ KATIŠlC — Član društva sv. Družine, št.
109,	Aliquippa, Pa., operiran 19. aprila, 1928. Opravičen do podpore $100.
138.
9398 ANA HALAR — Članica društva sv. Družine, št. 109, Aliquippa, Pa., operirana 30. marca, 1928. Opravičena do podpore $100.
139.
2783 ANGELA BANOVEC
—	Članica društva sv. Jožefa, št. 112, Ely, Minn., operirana 29. februarja, 1928. Opravičena do podpore $100.
140.
7500 MARY BABICH — Članica društva sv. Jožefa, št. 112, Ely, Minn., operirana 16. apri-ia, 1928. Opravičena do podpore $100.
141.
13783 ANTONIJA KOVAČIČ
—	Članica društva Marije Pomagaj, št. 119, Rockdale, 111., operirana 19. aprila, 1928. Opravičena do podpore $100.
142.
7373 ANTONIJA SAVRŠ-NLK — Članica društva sv. Cirila in Metoda, št. 144, Sheboygan. Wis., operirana 14. maja, 1928. Opravičena do podpore $100.
143.
21388 MARTIN PETEK — Član društva sv. Jožefa, št. 148, Bridgeport, Conn., operiran 14. marca, 1928. Opravičen do podpore $100.
144.
11484 ANNA ZALETEL — Članica društva sv. Ane, št. 150, Cleveland, O., operirana
11.	aprila, 1928. Opravičena do podpore $100.
145.
13680 MARY GUSTINČIČ — Članica društva sv. Ane, št. 150, Cleveland, O., operirana 24. marca, 1928. Opravičena do podpore $100.
146.
9650 MARY SUSHA — Članica društva Kraljica Majnika, št. 157, Sheboygan, Wis., operirana 15. marca, 19298. Opravičena do podpore $100.
147.
7566 MARY SKODLAR — Članica društva Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O., operirana 25. aprila, 1928. Opravičena do podpore $75.
148.
9870 ANNA GRAJŽAR — Članica društva Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O., operirana 3. aprila, 1928. Opra vičena do podpore $100.
149.
11499 BARBARA KLESlC — Članica društva sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa., operirana 23. aprila, 1928. Opravi čena do podpore $100.
150.
10884 LJUBICA SKOKO — Članica društva sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa., operirana 1. marca, 1928. Opravičena do podpore $100.
151.
11569 MARY KUHAR — Članica društva sv, Jožefa, št.
168,	Bethlehem, Pa., operirana 18. aprila, 1928. Opravičena do podpore $100.
152.
12532 MARY KRALL — Članica društva sv. Jožefa, št.
169,	Cleveland, O., "Operirana 16. maja, >1928. Opravičena do podpore $100.
153.
27332 MIKE STEFANIČ — Član društva sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O., operiran 12. aprila, 1928. Opravičen do podpore $100.
154.
15247 FRANCES PETKOV-§EK — Članica društva Marije Pomagaj, št. 174, Willard, Wis., operirana 5. maja, 1928. Opravičena do podpore $100.
155.
25289 JOHN KERŽAN — Član društva Jezus Dobri Pastir, št. 183, Ambridge, Pa., operiran 20. februarja. 1928. Opravičen do podpore $1.00.
156.
13032 FRANCES ULAGER
—	Članica društva sv. Antona Padovanskega, št. 185, Bur-gettstown, Pa., operirana 7. marca, 1928. Opravičena do podpore $75.
157.
9306 HELEN LAVRICH — Članica društva sv. Helene, št. 193, Cleveland, 0., operirana 5. aprila, 1928. Opravičena do podpore $75.
158.
12952 FRANCES POTOČNIK — Članica društva Marije Pomagaj, št. 196, Gilbert, Minn, operirana 20. aprila, 1928. Opravičena do podpore $100.
159.
15291 GERTRUDE LAH —
Članica društva Marije Vnebo-vzete, št. 203, Ely, Minn., operirana 12. aprila, 1928. Opravičena do podpore $100.
160.
13849 EVA TRBOVICH — Članica društva sv. Neže, št. 206, South Chicago, 111., operirana 14. marca, 1928. Opravičena do podpore;$100.
t
Izplačana onemogla podpora.
Zaporedna št. 237.
2034 JOSEPH KOLAR — Član društva Vitezi sv. Flori j a-na, št 44, South Chicago, 111., izplačalo $50.
238.
4797 TEREZA VERSČAJ — Članica društva Vitezi sv. Flo-rijana, št. 44, South Chicago, 111., izplačalo $50.
, 239.
6326 JOSEPH ŠUŠTARŠICH
—	Član društva sv. Barbare, št. 74, Springfield, 111., izplačalo $90.
240.
3849 ANTON MARKOVlC Član društva sv. Mihaela, št. 152, South Deering, 111., izplačalo $50.
241.
22202 STEVE BAN — Član drbštva sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa., izplačalo $50.
MLADINSKI ODDELEK «904 ANNA PLEJC — Ste-raj 6 let, 6 mesecev In 7 dni, članica društva tv. Mihaela, st 163, Pittsburgh, Pa., umrla 17 aprila, 1928. Vzrok smrti: Pljučnica. Pristopila k Jedno-ti 24. januarja, 1923. Bila je članica 5 let, 2 meseca in 23 dni. Starost prihodnjega roj stnega dne 7 let. Opravičena do podpore $168, kateri znesek je bil nakazan 28. maja, 1928. i Josip Zalar, glavni tajnik.
NARODNE POLITIC-NE KONVENCIJE NA DELU
Narodna konvencija (Nation-al Convention) ameriške politične stranke ima dve svrhi: sprejeti proglas o načelih, nazi-ranjih in praktičnih predlogih stranke, skratka volilni program, in izbrati kandidata za predsednika in podpredsednika Združenih držav.
Od leta 1800 ljudstvo izbira predsednika, dasi ustava določa, indirektno volitev istega potom predsedniških volilnih mož (elektorjev). Vsaka država izvoli; toliko elektorjev, kolikor ima predstavnikov v kongresu. Formalno torej ljudstvo na dan volitve ne izvoli predsednika, marveč elektorje, ki naj zanj glasujejo. Dejanski pa stranke imenuje le svoje predsedniške kandidate, volilci glasujejo za kandidata te ali one stranke in izvolitev elektorjev je postala le gola formaliteta, tajti oni oddajejo svoj glas onemu kandidatu, v kogar listi so^bili izvoljeni. Kdo rn&j bo elektor te ali one stranke, do-oča državna konvencija dotič-ne stranke. Ker ti elektor j i le predstavljajo, koliko glasov je poedina država oddala za tega ali onega kandidata, in so pri-morani glasovati za svojega strankinega kandidata, se predsednik in podpredsednik Združenih držav dejanski izbira potom splošnega glasovanja volil-cev. Vsaka skupina elektorjev enostavno predstavlja kandidata dotične stranke.
Ta posebnost ameriškega po-itičnega sistema razjasnjuje, zakaj so nacijonalne politične konvencije tolike važnosti. Le volilni dan sam, ko ljudstvo izbira izmed kandidatov posameznih strank, je večje važnosti v politični kampanji. Doba pred konvencije. Že mnogo časa pred sestankom narodnih konvencij je začela agitacija (boom) za enega ali več mogočih kandidatov te ali one stranke. Letos smo doživeli živahen "boom" za take demokratične favorite kot sta guverner Alfred Smith in senator Jim Reed, oziroma za republikanske favorite Herbert Hoover, podpredsednika Dawes in druge. Pristaši istih so poskrbeli za potrebno propagando, obelodanjenje njihovih živo-topisov, organiziranje odborov za agitacijo v njihovo korist itd.
Oni, ki se potegujejo, da bi jih stranka imenovala svojim predsedniškim kandidatom, moremo deliti v tri vrste: "Favorites," "Dark Horses" in "Favorite sons." Ti so precej popularni v časopisnih vesteh tekom predsedniške kampanje. "Favorites" (priljubljenec) je navadno kak dobro znani politični prvak, ki ima pristaše po vsej deželi ali vsaj iz večjega dela iste. To utegne biti kak federalni senator z dolgoletno službo, katerega ime je vsakemu znano, ali pa kak popularni državnik ali pravdnik. Pokojni Theodore Roosevelt je bi* tipičen favorit na republikanskih konvencijah.
Izraz "dark horse'" (črni konj) se rabi za osebo, ki ni široko znana in ki utegne biti izbrana za predsedniškega kandidata, ako nihče izmed favoritov ni mogel biti izbran. Dogaja se često v takih slučajih, kadar se dva favorita borita za nominacijo, da izberejo kom-
promisnega kandidata, ki utegne biti kak "dark horse."
Nominacija takega je presenečenje za vso deželo. Nominacija Woodrow Wilsona leta 1912 in Warren Hardinga leta 1920 je prišla na tak način "Favorite son" je izraz, ki označuje kandidata, ki je v svoji lastni državi jako priljubljen Glasoviti klic na newyorški narodni konvenciji leta 1924 "Alabama oddaje svojih 24 glasov Underwoodu," kar je načelnik alabamske konvencije ponovil pri trideset in več glasovanjih dokler se ni pojavil siguren zmagovalec, tipično opisuje udanost lokalnih delegatov za svoje "favorite sons" ali "domaČe sinove."
Štiri do pet dni pred otvoritvijo konvencije začenjajo dele-gatje prihajati v mesto konvencije (Convention City). Mnogo tisočev političarjev, novinarjev in izletnikov napolni najzadnji kotiček v vsakem hotelu. Delegacije posameznih držav se posvetujejo in delajo načrte skupaj z drugimi, kako naj si zasigurajo uspeh svojih teženj.
Postopanje na narodni konvenciji.
Zbor otvarja predsednik narodnega odbora stranke. Dvorana, ki je prostrana in dostikrat drži petnajst tisoč ali več ljudi, je nabito polna. Razun delegatov, njihovih namestnikov in njihovih žen skupijo se političarji iz vseh držav, senatorji in poslanci iz Washingto-na, žurnalisti in' reporterji in masa drugih partizanov. Zastave poedinih držav, narodne zastave, znaki in gumbi favori-ziranih kandidatov so povsod na izid. Godba igra popularne arije in gledalci pozdravljajo vsako odlično osebo, ko vstopi v dvorano.
Izven konvenčne dvorane, po vsej deželi, mnogo tisoč Ijud: prisluškuje konvencije na svojih radio-aparatih. Mikrofoni so bili prvič postavljeni v konvenciji leta 1924.
Dnevni red konvencije začne z otvoritvenim govorom (keynote speech) začasnega predse-datelja, ki ima povdarjati uspehe stranke od . poslednje konvencije in naglašati tekoče probleme, ki stojijo pred stranko. Ta govor vedno vsebuje tudi kritike nasprotne večje politične stranke.
Volilni program. Glasovanje za kandidata.
Izvoli se posebni odbor, ki naj izdela in predloži volilni program (platform). Ta obstoja iz vrste resolucij o važnejših političnih in socijalnih problemih, ki se nazivajo "planks" (deske). Ker v isti stranki utegne biti več. frakcij, se program navadno formulira tako, da se zadovolji vsem grupam. Navadno se ta program odobri, dasi je bilo slučajev, da se je o posameznih resolucijah privedla ostra borba med posameznimi skupinami in državnimi delegacijami. ("Platform" pome-nja pravzaprav stojišče ali oder, zgrajen od desk. Radi tega se posamezne točke programa zo-vejo "planks".)
Nato sledi imenovanje kandidatov. Predsedništvo poziva države po abecednem redu in, ko pride red na državo, kateri kak aspirant za nominacijo pripada, uvažen delegat stopi na oder in v hvalepolnem govoru predloži dotičnega kandidata. Drugi delegat podpre nominacijo. Potem se nadaljuje s pozivom držav, dokler se niso vsa države odzvale in so vsi aspi-ranti predloženi. Povprečno je kakih sedem ali osem teh predloženih kandidatov. S tem je konvencija prišla do zadnje točke programa, do glasovanja za predsedniške kandidate.
Glasovanje se vrši tako-le: Tajnik konvencije poziva imena držav, začenši z Alabamo in do-vršivši z Wyoming. Ko pokli-če ime države, načelnik dotične državne delegacije izjavi, kaka
glasovala. Nato se seštevajo glasovi in proglasi izid. Na republikanski konvenciji mora kandidat dobiti nadpolovidno večino, da se proglasi pred9ed-niškim kandidatom stranke. Na demokratični konvenciji pa se zahteva dvetretinska večina za nominacijo. Tradicija obstoja, da po zmagi kakega kandidata vse druge skupine umaknejo svoje manjšinske kandidate in vsa konvencija soglasno potrdi izvolitev zmagovitega kandidata.
Glasovanje se ponovi, dokler kak kandidat ne dobi potrebne večine. Eno glasovanje sledi za drugim, dokler ne prodre do "break (preloma), ko slabše frakcija opustijo manjše kan-date in se pridružuje enemu izmed poglavitnih kandidatov. Kakšenkrat to "break" nastopi z neodeljivo silo: ena delegacija za drugo preskoči k dozdevnemu zmagovalcu; premaganci vržejo proč svoje embleme in znake in pridružujejo se vzkli-kajočim zmagovalcem. To se imenuje "stampede" (divji naval) in je trenotek nepopisnega razburjenja.
Konvencija na to pristopi k izvolitvi podpredsedniškega kan iidata in s tem je delo konven-
vojn rapadla. Mormonska knjiga popisuje to dozdevno pradavno krščansko dobo v Ameriki, obstoječo mnogo stoletij pred Kolumbovim odkritjem. Mormon, velik junak in pobožen kristjan, jo je baje spisal okoli leta 400. "Knjige Mor-mona" prorokuje, da se zbiranje Izraela, obnovitev desetori-ce "zgubljenih plemen" in zgraditev Ziona izvrši na ameriškem kontinentu in da Kristus sam pride kraljevat
Mormoace so izganjali iz države v državo, dokler jih ni Brigham Young, ko je postal njih izbrani predsednik in pro-rok, povedel čez planjave in planote v dolino v srcu skalovitega gorovja, kjer je blizu Velikega slanega jezera leta 1847 ustanovil sedanje mesto Salt Lake City.
Ko so se tudi drugi Mormon-ci pritekli v "obljubljeno deželo," je Young začel organizirati državo, ki naj se zove država Deseret. Vlada Združenih držav pa ni hotela priznati te države, radi česar je bil Utah organiziran kot teritorij Združenih držav. Predsednik Fillmore je imenoval Younga prvim guvernerjem novega teritorija.
Leta 1854 je bil imenovan
cije dovršeno.	. . ...,,,
Utegne se zgoditi, da se pri- nov «UVfnor' >» »''
«^&L'monec, kar je dovedlo do resnih nemirov, tako da je bilo treba v Utafi odposlati federalne vojake.
Young je bil utsanovitelj mnogoženstva kot mormonske ustanove in je bil sam prvi, ki se je po tem ravnal. Imel je kakih 18 žen poleg mnogoštevilnih "duševnih žen," ki so bile kot take formalno posvečene. Federalna vlada je vodila borbo proti mnogoženstvu. Nekoč je bilo tisoč Mormoncev obtoženih in obsojenih v ječo, do-čim je mnogo poligamistov uteklo ali se poskrilo.
* Brigham Young je umrl v avgustu leta 1877. Za časa njegovih naslednikov je borba s strani federalne vlade proti mnogoženstvu postala še bolj intenzivna. Slednjič so se Mor-monci udali, ko je leta 1890 tedanji mormonski "predsednik in prorok," Wilford Woodruff, izdal manifest, s katerim je prepovedal mnogoženske poroke. Šest let kasneje je bil Utah kot država. F.L.I.S.
staši premaganega kandidata nečejo pokoriti strankini disciplini in se odcepijo. Tak upor proti stranki se imenuje "belt." More priti do razkola v stranki, la kar nastane strastna in razburjena volilna kampanja.
lasovit "bolt" je bil oni pristašev pokojnega Roosevelta na epublikanski konvenciji leta 1912. Prišlo je do ustvaritve 'tretje" stranke, kar vedno je vedno dogodek historične važ-losti v ameriškem političnem :ivljenju. Ali taki "bolts" so redka stvar. Navadno se nasprotne frackcije udajejo in izvoljen kandidat postane kandi-Jat celokupne stranke, podprt 3d vseh frakcij v stranki
F.L.I.S.
Brigham Young in ame riški Mormonci
Značilna posebnost države Utah je mormonska cerkev ali Latter Day Saints (svetniki ooznejšega dne), kot se sami menujejo. Tri četrtine vseh erkvenih članov v Utah so Mormonci. Oni so prišli v Utah iz srednjega zapada, od koder so bili iztirani, in podali e v Utah, ki je bil tedaj še divja pokrajina.
To versko sekto je leta 1830 ustanovil Joseph Smith, mormonski "profet." Druhal ga je •ubila leta 1844. Njegov naslednik je bil Brigham Young, mož izrednih sposobnosti, ki je pajal versko navdušenje in fanatizem s podjetnostjo pionirja in je spremenil puščavo v bogato in rodovitno državo.
Po poklicu je bil tiskar in steklar. Leta 1832 je postal mormonski starešina (elder). On je popolnoma sprejel nauke prvega mormonskega proro-ka in jih tudi razširil. Mormonci verujejo v Sveto' Pismo kot božjo besedo, pa tudi v "Pismo Mormona" (book t>f Mormon) kot\ nadaljno razodetje Boga. Ta knjiga, spisana na zlatih ploščah," pove, kako se je za časa jeruzalemskega kralja Zedekije neki Israelit imenom Lehi preselil s svojo družino iz Palestine v Ameriko. Nekateri izmed njegovih sinov, na primer Laman, so baje prodrli v divjo notranjščino in postali predniki in poglavarji se-vero-ameriških Indijancev. Potomci Lamanovega sina Nephi pa, kakor trdi knjiga, so posta-dobri kristjani že mnogo stoletij pred Kristusom. Potomcem te družine se je Kristus prikazal, ko je. vstal od mrtvih, izmed njih si je izbral 12 apostolov, ki so v kratkem spreobrnili vso deželo h krščanstvu.
Toda začetkom četrtega stolet Je ""delegacija njegove države I je je krščanska cerkev vsled
Ako
hočete' zvedeti za naalov kakega vašega sorodnika, znanca in prijatelja,
Ako
imate na prodaj kako zemljišče, farmo, trgovino ali hišo,
Ako
hočete da bo vaša trgovina, ali podjetje še bolj napredovalo,
OGLAŠAJTE
v največjem slovenskem tedniku
'GLASILU K. S. K. JEDNOTE'
Skupno število stalnih naročnikov sedaj znaša 002*81. Vprašajte ali pišite glede cene.
6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio
700-letnica ustanovitve lavantinske škofije.
9 -
Slovenci so na koncu presc ljevanja obstali na periferiji germanske velesile. Dvojne sc bile posledice tega zgodovinskega dejstva:
1.	Slovenci so se na tem nesrečnem, magnetičnem pasu znašli v precepu med germansko silo in pa znova in znova prodirajočimi nomadskimi narodi, ki so na svojem potu iz vzhoda morali zadeti na Slovence. Nesreča tega domovališča je bila odprta ravan na vzhodu, ki ni predstavljala niti najmanjše zapreke pri prodiranju na zapad.
2.	Na tem perifernem ozemlju, kjer so se ohranili sledovi starodavne ptujske Viktorinove n celjske Maksimiljanove ško-ije, ni bilo nobenega duševnega sredstva, ki bi doseljene Slovence pritegnilo v svoje območje. Tam na južnem koncu je stal Oglej, in severu Solnograd.
Najenostavnejša rešitev bi bila: osnovanje posebnega cerkvenega središča za Slovence. Dogodki pa so nanesli drugače. S tem, da je Karel Veliki leta 811. določil Dravo za mejo med solnograško nadškofijo in oglejskim patriarhatom, so bili Slovenci razpeti med dva rivala — Oglej in Solnograd. •
V tem zgodovinskem trenutku je logika razvojnih možnosti usilila vprašanje: Da-li in kdaj bodo Slovenci, ki so bili s tem obsojeni na cerkveno-orga-nizacijsko sožitje s heteroge-nim — italijanskim in nemškim — elementom, dosegli samostojno zaokroženo cerkveno organizacijo? Odgovor je ležal v skrivnostnem naključju zgodovinskih dogodkov. Logika je govorila, da se bo to pričakovanje lastne škofije, ki bi obsegala samo slovenski živel j, prej izpolnilo na desni strani Drave — v oglejskem patriarhatu. Pomisliti moramo namreč, da je Oglej v organiziranju cerkvenega življenja na ozemlju poznejše Kranjske in Štajerske moral zaostajati za Solnogra-dom iz več razlogov:
1.	Radi zaposlenosti v sporih z rivalnim gradeškim patriarhom ;
2.	radi nastajanja velike oglejska cerkvene države, ki je segala čez Kranjsko, Istro in Furlanijo in ki je dajala patriarhu obilo posla;
3.	radi prevelike oddaljenosti od samega Ogleja so morali iz-ostati blagodejni žarki versko-nravne obnove.
Rešitev slovenskega škofijskega vprašanja se je obetala že za Bertolda (1218-1251), ki je nameraval za slovensko ozemlje svoje preobširne vladi-kovine ustanoviti novo škofijo. Realizacija tega načrta v 13. stoletju bi imela nedogledne posledice, ko bi se ne bila razbila ob vprašanju dotacije novi škofiji. Bertold, ki je hotel za dotacijo porabiti dohodke gor-njegrajskega samostana, ni našel odziva pri gornjegrajskih menihih. S tem se je razbil ta dalekosežni poizkus, ki bi realiziran dal cerkveno-organizacij-skim oblikovinam na naših tleh docela drugačno lice.
To vprašanje posebno škofije, ki bi na severni periferiji razbremenilo dušnopastirske posle oglejskega patriarha, je stalno ostajalo na dnevnem redu. Žalostno stanje, v katerem se je nahajalo versko življenje v oglejskem patriarhu radi prevelike razprostranjenosti patri-arhata, radi ekscentrične lege patriarhovega sedeža in radi stalnih političnih trenj, ki so obračali poglede Ogleja drugam, je sililo k cerkveno-orga-nizacijskim reformam. Vendar
škofije leta 1461 izvršila ▼ skla-	vahno versko-obnovitveno gi-
du s slovenskimi narodnostnimi	banje, ki je slonelo na podrob-
mejami.	nem dušnopastirskem delu, vi-
Ljubljanska škofija ni bila	zitacijah, novem duhovniškem
namreč ustanovljena samo radi	zarodu ter novih redovih, ki so dejanskih verskih potreb, am-1 se tod naseljevali (frančiškani,
pak ker je šlo nemškemu cesar-	avguStinci, pavlinci, kapucini,
ju predvsem za oslabitev patri-	minoriti in jezuiti),
arhove moči. Ustanovitev se	Vprašanje slovenske škofje,
je izvršila proti patriarhovi vo-	ki bi združila pod svojo oblast-
lji in na škodo slovenskemu	jo slovenske množice na perife-
Ijudstvu, ker ne predstavlja ta	riji, ni bilo rešeno niti z raz-
ljubljanska škofija zaokrožene	mejitvijo za Jožefa II. 1786.
celote, ampak le posamezne raz-	Sicer se je oblast lavantinske-
tresene župnije po Kranjskem,	ga škofa razširila čez Lavan-
Koroškem in Štajerskem (Gor-	tinsko dolino in velikovško
nji grad, Skale, Braslovče in	okrožje na Koroškem ter celj-
Pilštanj). Večina slovenskega	sko okrožje na Štajerskem (go-
ozemlja na Kranjskem in Šta-	riška nadškofija se namreč
jerskem je še vedno spadala	1786 likvidira in se ustanovi
pod Oglej do leta 1751, ko je s	ljubljanska nadškofija!), toda
papeško bulo "Iniuncta nobis"	bilo je krivično rešeno vpraša
nastopila likvidacijo oglejskega	nje mariborskega okrožja
patriarhata; njegova dediščina	200,000 Slovenci, ki je prišlo
preide na videmsko in goriško	pod sekovsko škofijo. Od ko-
nadškofijo, pod katere oblast	roške meje do So ti® je segala
pride del Štajerske med Dravo	lavantinska vladikovina, sedež
in Savo. S tem je bilo delno	pa je bil na skrajnem severnem
rešeno slovensko škofijsko	robu. Stvor in položaj vladiko-
vprašanje — na jugu.	vine je silil k premestitvi ško-
Na severu pa se je reševanje	I fijskega sedeža. Pogajanja za
slovenskega škofijskega vprašanja vršilo v štirih etapah leta 1228, leta 1786, leta 1859 in leta 1923; s tem je v najtesnejši zvezi ustanovitev lavan-tinske škofije leta 1228 po sol-1 Prv) nograškem nadškofu Eberhardu ' II., ki izda tozadevno ustanovno pismo 10. maja, 1228. Ustanovitev lavantinske škofije so velevale velike izpremembe od konca 10. stoletja do sredine 13. stoletja. Naseljevanje neob-ljudenih krajev ter kolonizacija naraščata; ljudstvo se je znatno pomnožilo, potreba po zidanju novih cerkva se vedno krep-keje oglaša. Pod vidikom teh izprememb se je ustanovila leta 1070 krška škofija,. leta 1218 sekovska in leta 1228 lavantinska škofija s sedežem pri Sv. Andražu v Labodski dolini.
Toda niso bili to verski in apostolski vzroki edino mero-dajni pri ustanovitvi lavantinske škofije; Eberhard II. se je s tem hotel predvsem zavarovati pred eventualno zahtevo koroškega ali štajerskega vojvode, da se mora ustanoviti posebna, od Solnograda neodvisna škofija. Po svojem delokrogu je bila ta lavantinska škofija stvarno nekaka ekspozitura solnograška; po svojem
premestitev škofijskega sedeža so se pričela že za škofa Firmi ana (1800-1822) in nadaljevala za časa Ignacija Franca Zimer manna (1824-1843), ki je bil kof-domačin in ki je znal lovenski. Predlogi so bili: Celje-Ptuj Maribor in Slovenska Bistrica Toda vsa ta pogajanja so se končaja brez uspeha. Šele na sledniku prvega slovenskega la vantinskega škofa Franca Ks Kutnarja "(1843-1846). Antonu Martinu Slomšku se je po velikih naporih in dolgotrajnih pogajanjih posrečilo leta 1859 prenesjti sedež lavantinskih škofov v Maribor. S tem velevaž nem dogodku se je izvršila tret ja etapa v razvoju lavantinske vladiktjmne: s 1. junijem je prešel koroški del lavantinske škofije — to je ravno jedro vladikovine! — pod oblast kr skega škofa; s 1. septembrom pa se je priključilo mariborsko okrožje lavantinski vladikovini Leta 1859 šele je bilo rešeno škofijsko vprašanje za tiste množice na južnoštajerski peri feriji, ki so hrepenele po svoji škofiji in svojem nadpastirju Kar bi se moglo napraviti pred tisočletjem brez žrtev in kar je pričel na vzhodu ustvarjati
obsegu je bila neznatna, saj je Sv; Metfd kot panomsko-srem-
ski nadškof, to se je zgodilo leta 1859 z velikimi žrtvami na račun slovenstva; rešenih je bilo 200,000 slovenskih duš mariborskega okrožja pred sigurnim germanskim potopom, toda izročenih je bilo nad 100,000 koroških Slovencev ter nekaj občin severno od Mure brezpogojnemu ponerrfčevanju.
Poslednja etapa v teritorialnem razvoju lavantinske škofije pa pade v leto 1923, torej v prvo leto škofovanja prevzviše-r.ega knezoškofa dr. A. Karli-na. Dne 27. septembra, 1923 pridejo v upravo lavantinskega škofa: Apače, • Kapla, del emurške župnije in del župnije Sv. Duha na Ostrem vrhu, ki so po st. žermenskem miru pripadle Jugoslaviji. S 1.* decembrom, 1923 se v^ača pod upravo lavantinskega škofa 13 župnij, ki jih se je Osebno ukoreninil na je moral Slomšek pustiti krške-Vurberškem gradu ter v Rad-1 mu škofu in ki
prvotno obsegala komaj tri župnije na Koroškem in dve župniji na štajerskem; po dohodkih skromna in zapostavljena; toda v njej je Previdnost Božja položila klice bodočega razmaha in veličine, visokega poslanstva, da objame množice na periferiji cesarstva, ki so skozi stoletja čakale, da pridejo do svoje škofije, da jih dvigne do nedoseženih višin versko-mo-ralne poglobitve; da jih zbere in pripravi za narodno osvobo-jenje. ,
Lavantinska škofija je v prvem svojem razvojnem obdobju občutila dva udarca: 1. turške navale, ki so povzročili La-vantincem veliko materijalno škodo; 2. nevarnost prote-stantizma, ki je bil na južnem Štajerskem najbolj razširjen v Šaleški dolini ter v Žalcu in, ki
goni. Višek protestantskega gibanja v naših krajih sega v leta 1578 do 1599, to je po verski pacifikaciji v Brucku, ki je protestantom dovolila, da smejo imeti svoje predikante.
Katoliško protiakcijo v naših deželah je organiziral in vo-
so po mirovni pogodbi takisto pripadle Jugoslaviji. Z istim dnem preideta pod oblast lavantinskega škofa tudi lendavska in soboška deka-nija, prva s šestimi, druga z 12 župnijami, ki sta s tem izločeni iz somboteljske škofije. Vendar je lavantinska škofi-
dil lavantinski š^of Jurij Sto-	ja še vedpo spadala v solno-
bej (1584-1618), ki je bil ob-	grasko metropolitansko zvezo,
enem notranjeavstrijski na-	Toda tudi ta zveza se je preki-
mestnik. Po pregonu graških,	nila 1. maja, 1924, ko se je la-
celjskih, judenburških in ljub-	vantinska škofija izločila iz sol-
ljanskih predikantov se je leta	nograške metropolitanske zveze
se ni niti ustanovitev, posebne- j *599 sestavila posebna komisi- in neposredno podredila sv. Sto-
ga savinjskega ali celjskega ar-ki je obsegal vse
iz-
•
lici.
ga je namenila Previdnost božja ;da raste v treh stppnjah (1786, 1859 in 1923) in da zaključi delovanje čarobnih zgodovinskih sil, ki so v toku več stoletij uprizorile na sedanjem lavantinskem ozemlju boj še-strih škofij za prevlado. Kakšen bo izid te borbe, ki so se je udeleževale solnograška, sekovska, oglejska, goriška, ljubljanska in zagrebška škofija? Ali bo nadvlada ene izmed teh škofij na slovenskih južnoštajer-skih tleh popolna ali pa bo izraz kompromisa, ki se mora ustvariti radi ohranitve ravnotežnih sil na račun slovenskih duš, ki bi se razkrojile in raz-družile kakor da so kos slanine, ker bi bilo to. radi krparije potrebno? Prišlo je drugače.
Bila je lavantinska škofija, ki sploh ni prihajala v poštev kot rivalinja, majhna in slabotna, toda pozvana od samega Boga, da izvrši zgodovinsko misijo: da se odreče svojemu rojstve-nemu kraju, da žrtvuje matico — samo da objame stotisoče, ki so stoletja hlastno koprneli po zaščiti, zanemarjeni in betežni, in da jih strne pod vodstvom poslanca Božjega, ki so ga ti stotisoči vzljubili kakor očeta in ki so takoj v njem zaslutili veličino svetnika, v duhovno prerojenje in poglobljenje.
PROSLAVA 30-LETNICE
ja, ki je v sedmih tednih prepotovala celo Štajersko in ki se I	V svojih početkih je Lavan-ji je posrečilo, da je stria pro-	tinska vladikovina majhna cer testantizem.	kvena celica, razpolovljena celo
Po zlomu protestantizma pa	po šentpavelskih posestvih. Ve-1 se je s solzami v očeh zahvalje-
je na ozemlju sedanje lavan-	Hčina te majhne celice pa je val. Daj Bog, v korist Cerkve,
vladikovine pričelo ži-	bila v njenem poslanstvu, ki ji naroda in države, dočakati go-
Ljubljana. — Na dan Gospodovega vnebohoda, dne 17. ma ja je slovenski narod po svojih političnih in kulturnih zastopnikih slovesno proslavil 30-let-ni jubilej pre vzvišenega knezoškofa dr. A. R. Jegliča. Na predvečer je potrkavanje zvonov po vsej škofiji oznanjalo približajoči se izredni praznik Drugi dan je bila v ljubljanski stolnici slovesna služba božja ki jo je daroval prevzvišeni gospod jubilant. Cerkveni govor je imel krški škof dr. Srebrnič Po službi božji se je vršila poklonitev in čestitke zastopni ka sv. očeta apostolskega nun cija Msgr. Pellegrinettija, odposlanca kralja, vlade in ministra za vero, velikega župana ljubljanske oblasti, predsednika oblastnega odbora, župana mesta Ljubljane, generala poveljnika divizije, predstavnikov škofij ske duhovščine, redov ter osta lih posvetnih oblasti, brez šte vila nabožnih stanovskih in prosvetnih društev ter posameznikov. ki so slavljencu izra žili čuvstva radosti nad redkim slavijem plodonosnega dela jubilantovega za Cerkev, državo in narod.
Sledil je obed, pri katerem je zastopnik ministra za vere izjavil: "V imenu kralja Alek sandra, celokupne vlade in mi nistra za vere sem pooblaščen izreči visokemu jubilantu priznanje za njegove velike zasluge za državo in narod ter izročam od kralja jubilantu za njegovo velik«*, delo ob tem jubileju poklonjeni red Karadjordje-ve zvezde četrtega razreda, ki ga podeljuje dinastija samo možem, ki so si stekli izredne za sluge za narod in državo."
Tem besedam je sledilo na vdušeno vzklikanje in ploskanje, saj so vsi začutili, da je s škofom odlikovan ves slovenski narod.
Ob 8. uri je bila večerna akademija v veliki dvorani Uniona. Nabasano polna dvorana je burno pozdravljala gospoda jubi-grinettija, zagrebškega nadško-lanta, papeškega nuncija Pelle-fa dr. Bauerja, križevskega škofa Njaradyja, krškega škofa dr. Srebrniča in druge številne zastopnike civilnih in vojaških oblasti, ki so prišli v vorano skozi špalir Orlov, da poslušajo slavnostni govor prosvetnega šefa dr. Capudra, krasno deklamacijo in petje Ljubljane."
Gospod knezoškof dr. Jeglič
m
The North American Banking & Savings Company
Edina Slovenska Banka v Clevelandu
GLAVNI UltAD: -
6131 St. Clair Ave.
^IIIBIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIIIIBIIIIIIICIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII ^ <■ ....................................................................
COLUNWOODSKA PODRUŽNICA« =
15601 Waterloo Rd. i
spodu jubilantu še mnogo, mnogo blagoslovljenih let! --o
Javni odgovor Mr. Josip Sitarju.
Ko sem čital "Odprto pismo" Mr. Jos. Sitarja, priobčeno ▼ it. 23 Glasila K. S. K. Jednote, sem bil nemalo začuden, ker sem zagledal v istem svoje ime. — No, glej, ga no kleka,— si mislim, — ta je pa lepa! Berem naprej, "Javni poziv" na mojo malenkost!" Seveda, tudi zaprisežena izjava je bila označena pred tem javnim pozivom.
Seveda sem bil takoj na tem, da odgovorim javno. Četudi ne bi tega Mr. Sitar zahteval, bi jaz vseeno odgovoril. Ker sem pa naravnost po-xvan na odgovor, odgovarjam Mr. Jos. Sitarju, dvakratnemu predsedniku K. S. K. J. in delegatu vsake Jednotine konvencije, itd.
Najprvo omenja svoje velike "ti-tel ne", to seveda, da bi v javnosti bolj držalo. Potem razplete spomine na bivši Jugoslav Relief Fund, kar je sicer hvale vredno za njega, kakor tudi za one, ki so delovali pri Jugoslav Reliefu of U. S. A. Vsa čast vsem skupaj!
Ker se pa ono "Odprto pismo" Mr, Sitarja tiče tudi moje malenkosti vojaški uniformi in pozneje kot dele gata društva Presv. Sira Jezusovega št. 172 KSKJ. v West Parku, in ker me Mr. Sitar na to poživlja, mu jaz radevolje tukaj v javnosti odgovar jam. Pisec onega "Odprtega pisma Mr. Sitar, naj se pa potem ne hudu je, ako mu jih povem par krepkih, Stvar je prišla na plan kar nenado m a. dasi se je ista že pred 9 leti iz vršila.
Ker se stvar prične z osebo v vo jaški uniformi in da ne bi kdo uteg nil misliti, da sem bil jaz kak voja ški klatež, ter podpiral kako lumpa rijo, povem, da sem bil 10. maja 1919, to je dva meseca in pol po prihoda Kusije poklican pod orožje. Tedaj bilo vpoklicanih 5 letnikov, da smo šli večinoma na Koroško iztirat usi ljive Nemce iz slovenskega K aro ta na. Moje službovanje na Koroškem je trajalo do 8. avg„ 1919. Med tem ča som sem prišel dvakrat v Ljubljano in sicer službenim potom.
Prvič sem prišel iz Koroškega Ljubljano s poročnikom g. Al. Zii cem po gotove vojaške potrebnčirie Ker smo se nekaj dni mudili v Ljubljani in stvar ni bila še v redu za od hod, mi je dal g. poročnik dovoljenje, da smem iti za nekaj dni svobodno domov v Preserje, a prišel sem potem zopet pravočasno nazaj na določeno mesto, da sva se z onim poročnikom zopet vrnila na Koroško. Drugič, kma !u zatem, sem bil zopet v Ljubljani. Takrat sem spremljal g. nadporočni ka Iv. Mravljaka, ki mi je dovolil en tedenski vojaški dopust. V tem ča su mojega prihoda v Ljubljano, so dospeli tudi ameriški Slovenci s ki štami.	i
Kavno ko sem prišel domov, je pri nesel ljubljanski "Slovenec" novico tistih kištah. Bila so tudi označena imena prejemnikov ter odpošiljateljev teh kišt. Med temi je bilo navedeno tudi ime mojega očeta Matije Grdi na, ter ime odpošiljatelja Antona Gr-dina iz Clevelanda, ki je nam, ozir mojemu očetu poslal zaboj iz Ameri «;e. Poleg imena je bil označen tudi natančen naslov obeh.
Oče so mi brž veleli, da naj grem v Ljubljano poizvedet, kdaj bodo one kište strankam dajali in da naj jaz vse preskrbim, da dobimo naš zaboj Takoj sem bil v redu, da grem nazaj v Ljubljano. Ker je bilo tudi v listu označeno, da se mora vsak, ki pride po zaboj pravilno legitimirati ter imeti tozadevno potrdilo od župnika in župana, sem šel takoj k obema, da sem dobil legitimacijo ter se zatem odpravil v Ljubljano v skladišče "Balkan", kjer sem se srečal z Mr. Walter Predovičem in Mr. Jos. Sitarjem Dospevši v skladišče, sem se pred-i.tavil Amerikancema z opombo, da tem prišel po zaboj mojega očeta, katerega mu je poslal moj stric, ozir očetov j>rat Mr. Ant. Grdina iz Ame-rike. >
"Ta velika kišta je za Grdinata, veli Mr. Predovič, podavši mi roko, zatem se je še živahno razgovarjal menoj. Pri tem razgovoru je bil navzoč tudi Mr. Sitar. Ko sem se tudi temu predstavil, kdo da sem in po kaj sem prišel, šele tedaj sem jaz osebno spoznal in prvič videl Sir. Sitarja, enako tudi Mr. Predoviča. Obema sem pojasnjeval svoje stališče posebno pa glede sorodnikov v Ameriki. Zatem sem bil vprašan, če imam izkazilo, da sem res prava oseba, da mi bodo šele potem izročili stricev zaboj. Nato jima podam uradno potrdilo občine in župnije Preserje potr-"eno z uradnim pečatom in podpisi. Sato so šli takoj iskat oni zaboj, katerega so tudi kmalu našli.
"Tale velika kišta je za Grdinata," reče potem Mr. Sitar. Nato pravi Mr. Predovič meni: " Dober stric je!"
Ker je bilo treba plačati nekaj odškodnine, ozir. napitnine uslužbencem v Balkan skladišču, sem hotel stvar plačata, na me ustavi Mr. Predovič rekoč: "Za vas, ker ste vojak, bom pa jaz plačal, vojaki itak nima-io denarja." Nato seže v žep in plača; jaz sem se mu za to zahvalil; zaboj so pa potem izpustili doli iz drugega nadstropja in jaz sem odšel iz one pisarne. Tako, Mr. Sitar, jaz sem
prišel samo po zaboj mojega strica g. Antona Grdina in vi ste stali zraven, ko se je vse to vršilo.
Ko sem bil potem na dvorišču skladišča Balkan, je stalo tam dosti ljudi, ki so tudi prišli po zaboje ter me izpraševali, če sem jaz kišto že dobil, kje se dobijo kište, kje so tisti gospodje, ki jih dajejo, itd., nakar sem jim pokazal v smeri, kjer se je nahajal oni ameriški Relief. Neka ženska, meni povsem nepoznana, mi je
tajnikom tega odbora. Ko je potem ta odbor zboroval v G rdi no v i dvorani, ste bili Vi zraven. Takrat sem tudi z Vami govoril. Zakaj me niste tedaj o tem vprašali? Enkrat potem smo še skupaj govorili v obednici o tistih kištah vpričo mojega strica Mr. A. Grdine. Temu sem jaz omenil, da sva bila skupaj v skladišču Balkan, ko sem prišel po oni zaboj in tedaj niste Vi nič omenili o tem. Zakaj ne? Imeli ste vedno dosti prilike poklicati me
rekia, da je tudi prišla po kišto, ter na zagovor bodisi v Ljubljani pred
.	r i > __• a___i-ii.:_ i If I. — .12 mm «r rUvALn.
me prosila, naj grem ž njo do onih gospodov; naj ji naredim to uslugo, da jo peljem tja, kjer sem jaz že dobil zaboj. Dovede! sem jo do Mr. Sitarja z opombo, da bi tudi ta žena rada dobila zaboj In to je bilo vse! Za ime in od kod je doma iste žene nisem izpraševal; naredil sem ji le uslugo, da sem ji pokazal kje je pisarna onega Reliefa in jo Mr. Sitarju predstavil.
Zdaj vas pa Mr. Sitar vprašam, tako tudi širšo javnost: ali je s tem, da kdo kako tujo osebo h komu pripelje že krivo pričanje? Povem, da s tem. ko sem jaz ono ženico pripeljal v oni urad, nisem imel niti najmanjšega namena koga "potegniti", kakor omenja Mr. Sitar, še manj pa namen koga oslepariti ali ogoljufati. Moja vest je v tem smislu popolnoma čista! In moram vam Mr. Sitar tudi javno povedati, da ste me Vi s tem postavili v slabo luč popolnoma po nedolžnem. Potegnil Vas nisem jqz, pač pa ste se sami. Zakaj ste v onem "Odprtem pismu" popolnoma zamolčali glavno dejstvo, da sem jaz prišel k Vam po zaboj mojega strica? Zakaj ste zasukali stvar, kot da sem jaz sokrivec ene ženske, kateri ste Vi po svoji neprevidnosti dali ono kišto?
Vi trdite, da ste potem, ko sem predstavil eno ženo, vzeli moje besede za častne ker ste osebni znanec in prijatelj sobrata in člana KSKJ. Mr. Antona Grdina. Dobro! Zakaj mi pa niste hoteli dati malo preje njegovega naboja poslanega mojemu očetu? Za-taj se je za ta zaboj zahtevalo od mene legitii%acijo, katero sem moral izročiti Vam? Tukaj ste se pa Mr. Sitar prav regimenUio zlagali. Ker ste zahtevali legitimacijo od mene, bi jo morali zahtevati tudi od one ženske, pa bi bila vsa stvar O. K. Tako bi se morali ravnati tudi pri drugih strankah kot pri meni, pa bi ne bilo nobenih sitnosti. Jaz sem se ravnal po predpisih, vi se pa niste, in radi tega posledice sami sebi pripišite!
Pa recimo, da bi jaz n. pr. za tisto žensko pričal ter rekel, da jo poznam. V tem slučaju bi me morali pač vprašati, od kod jo poznam in kako, ter potem glede identifikacije sestaviti primeren zapisnik s podpisom obeh in na gotovem kraju. In ko bi Vi zvedeli, da je ona žena doma nekje od Črnomlja na Dolenjskem, jaz pa blizu Vrhnike na Notranjskem, bi Vi morali kratkomalo stvar prekiniti, ker je pričanje na tako razdaljo nemogoče, nepravilno in smešno. Jaz one žene nisem poznal. Vi, kot dolgoletni Ame-rikanec, bi morali to vedeti. Kadar se zahteva pričo za državljanski Jpapir in je ista preveč oddaljena, jo sodnik enostavno zavrže, ker ne more pravilno pričati. Ako ste bili Vi tako naiven, da niste nič dokazil od one žene zahtevali, ampak ste ji dali kišto, kot pravite, potem je pač žalostno, da se ni dobil kak drugi mož, ki je bolj razumel to delo kakor ste ga pa Vi, Mr. Sitar. Je še dobro, da vam ni še več kišt zmanjkalo.
Pravite, da ste bili radi te zadeve na sodišču v Ljubljani, kamor ste se pritožiili in da priče v vojaški uniformi (mene) pa ni bilo navzoče? Zakaj me pa niste pozvali!»Vi bi to morali storiti. Zakaj ste pa šli lovit slepe miši na vojaško sodišče, in kak? ste dobili isto žensko? Ali je bila doma iz Črnomlja? Tako daleč je prišla po kišto? Ali ne vozi v Črnomelj tovorni vlak za kište? Naznanili bi stvar, in sodišče bi me hitro našlo če hi bil tem res kaj kriv. To Vam je očiten dokaz, da jaz nisem bil nič kriv pri Vaših kištah. šli ste na sodišče in ona ženska z otrokom, a mene, po Vašem mnenju največjega krivca vsega, pa niste hoteli pozvati pred sodnika! Pač so se gospodje na oni sodniji vam lahko smejali, ko so imeli pred seboj tako "smart" Amerikanca!
Kot vojak sem častno služil in odslužil svojo dobo tudi na Koroškem, vojaška oblast na razpolatro Za kake lumpanje ni bilo mesta; .	.	"
preveč sem imel častno službo in pre-1 SV0J aeroplan, da je ž njim obis-
več zaupanja pri častnikih,'ki so mi! kal ' neko misijonsko postaio-poverili važna dela, katera sem izvr-1	... . J_ "7
Šil dosledno in pošteno. Pa bi šel jaz I spremljal ga je Father Drought mazati svoje pošteno ime pri Vaših iz New Yorka kištah kot vojak! Ne, Mr. Sitar, tak pa še nisem. Zavedam se, da poštenje več
vojaškim sodiščem ali pa v Clevelandu že leta 1923. na XV. konvenciji skozi celih osem dni. Kakor sem že s tem dokazal se nisem jaz nikdar pred kom skrival.
Kar se pa tiče konvencije v Pitts-burghu, Vam javno povem, da tako kot je v oni zapriseženi izjavi povedano, ni bilo res. Vi ste to stvar pre-sukali ali ste jo pa z Mr. Terlepom narobe razumela. V izjavi izgleda kot bi Vas jaz v Pittsburghu od onega časa, ko sle dali isti nepravi ženski kišto, šele prvič videl. Za vso tisto stvar kar Vi pišete, pa nisem vedel nič kaj se je zgodilo z istim zabojem. Govorila sva kot znanca res o tistih kištah, ne pa o tem, da sera jaz pričel. To s e lahko napačno sliši in tudi razume. Tudi stvar v izjavi druga drugo pobija. Torej najprvo pravite, da sem jaz pričal, potem pa rečem, da jaz nisem poznal one ženske. Kako pričanje je to in na kaki podlagi? čudna logika! Enkrat pravite da, potem pa ne!
Zato povem, da vkljub temu, da je v oni izjavi označeno, da je sama gola rtvsnica, da to kar je v nji nevede-110 ni prava resnica. Kakor sem že rekel, (ka samo pripeljati kako tujo osebo v kak urad in pričati o nji, to ste dve vtini stvari in nemogoči. Jaz ni.^em še nikdar omenil, da sem za t/no ženo pričal, ker nisem mogej, saj sem jo tedaj prvič in zadnjič videl v svojem življenju.
Zdaj Vas pa Mr. Sitar javno vprašam in od Va« zahevam, da javnosti razložite, na kak način ste dobili od nsene vse potrebne podatke glede identifikacij? one, meni povsem nepoznane ženske? Kakšno je bilo ono pričevanje? Kje se je vršilo, ali na kaki sidniji sli pri kakem notarju? Kdaj? Kdo je bil zraven? Kakšna je bila meja garancije za tisto žensko? To zahtevam od Vas, Mr. Sitar, da mi temeljito dokažete krivo pričanje, potem pa lahko še naprej govorimo. Vi fte me kar tebinič meninic napadli ta-korekoč kot nepoštenjaka, goljufa in kriminalca. Nič niste omenili najbolj glavnih podatkov kar bi lahko; tu bi si tudi lahko prihranili veliko blama-io. Ako ste bili okrivljeni prodaje čevljev ter ste pri tem nedolžni, bi lahko takoj prijeli za jezik onega obrek-Ijivca, saj živi v Jolietu kot Vi. Mr. Vraničar je prejel denar za izgubljeno kišto; z eno besedo, stvar je v redu.
Ter?j, fcar se tiče Vaše izjave, je pojasnjena od moje strani z opombo, da vpeštevate moj ;-oziv, da mi dokažete moje krivo pričevanje kot sem gori navedel.
Da je bila ona kišta izgubljena, je krivca Vaše neprevidnosti. Kakor ste od mene zahtevali izkazila za A. Gr-dinov zaboj, poslan mojemu očetu, tako bi merali zahtevati tudi od drugih strank, tudi one neznane ženske. Vi ste bili za to postavljeni, če pa niste mislili delati na ta način, pa bi bili durge^a izbrali na mesto, če ste bili Vi nesposobni. Fakt je torej, da ste glede one kište samega sebe za nos potegnili.
JOSEPH GRDINA. 6121 St. Clair Ave. Cleveland, O.
(Advertisement)
-O-
Nadškof v aeroplanu.
Manila, Filipinsko otočje. —
Odkar se je tudi na tem otočju uvedlo zrakoplovni promet, je bil dne 15. maja prvi slučaj, da se je kak višji cerkveni prelat poslužil aeroplana na svojem vi-zitacijskem potovanju. Tukajšnjemu katoliškemu nadškofu Rt. Rev. O'Dohertiju je dala
velja kot vse drugo, in vaše natolcevanje v tem oziru je krivično; moja vojaška uniforma je čista enako kot tudi civilna.
Ko sem prišel v drugič v Ljubljano z g. nadpor. Mravljakom, sem se mudil v hotelu "Union" ter sem z Vami govoril. Zakaj me niste tedaj vprašali glede one Vraničarjeve kište, a danes, po 9 letih, me tu v Ameriki v javnosti mažete! še predno sva bila btlrje smovl duhovniki, dve skupaj na konvenciji v Pittsburghu, j hčeri sta pa redovnici.
Smrt vzorne katoliške matere.
V Clevelandu, O., je dne 3. junija umrla 63-letna vdova Mrs. Anna Baumeister, rodom Nemka. Pokojnica zapušča 12 še živečih otrok, izmed katerih
sva se sešla že tudi na konvenciji K. S. K. J. od 19—28. avg. I. 1923. Dne 19. avg. 1923. sem Vas srečal na St. Clair Ave. ter vas nagovoril in Vam predstavil odbemika in člane društva Presv. Srca Jezusovega št. 172 iz West Parka ter sem z vami govoril o spominih na kište. Tudi že takrat sem bil delegat označenega društva. Drugi aan, dne 20. avgusta sem bil izvoljen " poverilni odbor na konvenciji, zatem
\ Zabreznici pri Žirovnici je
umrl g. Simon Prešeren, oče jezuitskega provinciala p. Antona Prešerna, j Učakal je 82 let.
; Vrl Jednotar je vedno agilen agitator.
For tke ose of English ■pinking member* of
K. S. K. J.
PAGE
Edited by Stanley P. Zupan Address €117 St. Clair. Ave., Cleveland, 0.
■r	[f
Official Notices, Sporting 'and Social News and Other Features
BEGGING
In last week's Our Page the K. S. K. J. Sport world must have been well astounded by an article headed "Claim Game," written by one, Brother Anton Hochevar, manager of- the K. S. K. J. Bridgeport baseball team.
The game referred to, was forfeited to Cleveland in lieu of certain procedures which did and did not take place for the proper culmination and execution of the game. The Umpire-in-chief, contrary to Mr. Hochevar, has the conduct of the game in his authority. It is in his power to call a game to be played or stopped. It is in his power to forfeit a game, if certain conditions are not complied with. It is needless for me to expound to the outside world and the members at large. In my estimation the article written by Brother Hochevar ought not to have been printed—just what caused the forfeit—of the game.
The public at large has nothing to do with the decision rendered at a game. A general discussion of the subject will not in the least alter the decision. The facts ought to be presented in such a way that they will be clear and giving both sides of the argument. They ought to be unbiased. If this is not the case, then the perpetrator of such an article is playing for public sympathy, he is the poor down-trodden pessimist, he didn't get a fair deal, in other words: he is out—begging.
Bridgeport has had difficulties with almost every team that they have met. The teams involved do not have difficulties when they play someone eLse. No, only with Bridgeport. Where does the fault then lie, if there is dissension?
Mr. Hochevar further states that there was everything shown at the game but fraternalism. I wish to say that Mr. Hochevar does not know wha fraternalism is; any man that dares sign his own name to a statement, such as appeared in Our Page of last week is not worthy to consider himself a fellow-brother, and much less to consider himself qualified to discriminate on fraternalism. .
Mr. Hochevar has dared to insinuate that the undersigned and his father were not sociable and kind to the Bridgeport crowd after the game. What did we do that was not right? The people of Cleveland—the undersigned included—consider themselves gentlemen. Friend or foe, when they are our guests, are treated with courtesy and respect. If Mr. Hochevar did not feel friendly towards us on his departure, was no fault of ours, and what is more is no sign that we were inimicable to him. There is still some chivalry in this world.
Mr. Hochevar further states that abusive language was used at various time« during the game. That is very bad, but its worse for Bridgeport,	they were just as guilty as
we and have then the nerve to chide us. Is this fraternalism? Mr. Hochevar stood on his own side lines the greater part of the game, and if he heard anything, it came from closer quarters than those of our side.
It would be a dull and tedious game if there was no spirit and "pep" in it. But when a team resorts to pugnancious tactics and brute force to win a game, then matters have come to such a point that they are more of a menace than good to the organization to which they claim membership. Matters came to such a pitch at one time that several Bridgeport players rushed onto the field with baseball bats threatening violence, a very uncouth way in my belief to settle disputes, especially during a ball game.
The "diamond" on which the game was played was an official Cleveland Amateur Baseball field. Teams that are considered of higher caliber and class than either Bridgeport or Cleveland, played on it without protest, yet Bridgeport did protest. To them the bases were too far, the pitchers box was not plated right, etc. Bridgeport, to my knowledge, is the only team to which this field did not prove of absolute satisfaction. This shows in no small degree that the Bridgeporters have that trouble-makers spirit in them.
Concession is an art. The proper cultivation of it will make many and lasting friends, and leave a better and more wholesome impression of its grantor. A better understanding of the meaning of the word Fraternalism and practise thereof will make us all happier and more brotherly.
Anthony J. Grdina, Manager Presidents, St. Vitus team,
Cleveland, 0. -o	'
MID-WEST- K. S. K. J. BASEBALL LEAGUE
1 The Mid-West K. S. K. J. Baseball League swung into action on June 3rd, and it looked as tho there was a mad scramble for first place and to hold it until the curtain falls in August.
Truly the loop is small and consists of only five teams, but, there will be plenty of action in the games that will be played. There being five teams, one team will be idle each week.
All managers of teams in this league I would request that you keep tab on the news that will be in Our Page. And don't forget the 3rd of June was the opening date of the league.
Another important matter in all games played, if you desire to have your box score in Our Page, its all right, but don't forget to send a copy of the box score to the Secretary of the League, after each game.
In this schedule there is orily one change to take place during the playing season. The managers of South Chicago and Joliet decided to play the game off on July 4th instead of the 24th of June. But all other .games will be played as scheduled. — Fraternally yours
Joseph L. Drassler, Secretary Mid-West K. S. K. J. Baseball League. 66 — 10th St. North Chicago, 111.
BUILD NEW SCHOOL
Collinwood Parish Will Built $12,000 Structure.
Symbolic of the progress of the Slovenian colony in Collinwood is the proposed building of the new St. Mary's school now under construction.
The laying of the cornerstone was celebrated with pomp ceremonies, Sunday June 3rd, many church dignitaries being present. Following the ceremony a banquet was served in the Slovenian Home on Holmes Ave.
The new school will be a two-story structure, consisting of eight rooms, bringing the number of classrooms to sixteen. The new building to be constructed at an estimated cost of $42,000 will be modern in all
■ »
but
THANK YOU
We have received word confirming the conception that our readers are real sports when it comes to spreading a little sunshine. »
Brother Joseph Zalar Jr., son of our Supreme Secretary wishes to thank all the kind readers, of which there are many, for their congeniality in writing to him while confined at Edwards Sanitarium, Naper-ville. 111.
Joseph Jr. intends to stay at the above mentioned address for some time so all the readers who have not, as yet, performed their duty, take this opportunity to do so. All letters and cards will be appreciated.
TN'early every married woman thinks that her husband is smarter than any other man of
THE OFFICIAL SCHEDULE
for the Mid-West League June 17th;
Chicago (Open) Rockdale at South Chicago. Waukegan at Joliet. June 24th:
Rockdale (Open). South Chicago at Joliet. Chicago at Waukegan. July 1st: Joliet (Open).
Waukegan at South Chicago. Rockdale at Chicago. July 8th: Waukegan (Open). Chicago at South Chicago. Rockdale at Joliet. July 15th: South Chicago (Open). Joliet at Chicago. Rockdale at Waukegan. July 22nd Chicago (Open). South Chicago at Rockdalc. Joliet at Waukegan. July 29th:
Rockdale (Open). Joliet at South Chicago. Waukegan at Chicago. August 5th: Joliet (Open).
South Chicago at Waukegan. Chicago at Rockdale.
TATTL-TATS OF CLEVELAND
(Bj the Tattler) Wanted! An Ankle
Whether the Cleveland Presidents win their next few games or not, is doubtful. The doubt lies in the fact, that the rooting section of the Presidents has for the time being, lost an ardent rooter. Mrs. Anthon; Grdina Jr., who cheers for the boys, has unfortunately sprained an ankle, the condition of which is so serious as to necessitate absence from the next few games.
Sports' Secretary Engaged.
Just as there is something mystic about oriental customs so is there a charm about holding an office in the St. Joseph Sports of Collinwood club. Which all means, that once you are elected to office for the Sports, you automatically are subject to matrimony.
Miss Alice Kolenc, Secretary of the Sports is engaged and will be married sometime in July.
Who is next, the president, the vice-chairman, or the baseball manager?
Magdalene Meeting.
Completely satisfied with the Magdalene doings held March 27th, the members of the lodge following the meeting held last Monday, served refreshments and danced to the tune of Mr. B. Hace's accordian. , Brother Anton Grdina, Supreme President, and Brother Ivan Zupan, Editor of the Glasilo, were present and gave short talks relative to the acquirement of the golden g'avel. Miss Josephine Menart,. Brother John Znidarsic,'President of the St. Vitus Sports, and Stanley P. Zupan, editor of Our Page outlined in brief their plans of the proposed new St. Vitus-Magdalene Social Club. The members were decidedly in {favor of the young folks' plans and promised their cooperation.
t * * ■■ ■■
Our Young Champs of Lorain.
Lcrain, O. — The SS. Cyril and Methodious School team of the 5th grade beat the St. La-dislaus School team of the sarflfe grade in a walloping game 29 to 9. The winners said that they never played such a good game as that
The St. Vitus Parish picnic proved to be a success if the number of picnickers present is any kind of an indication.
VITUS-MAGDALENE MEETING
_	..........sr
The St. Vitus and Mary Magdalene lodges of Cleveland will hold a joint meeting at the St. Clair Bath House, Thursday Jane 21st.
All the young men and women of these lodges are urged to attend. The St. Vitus lads will be there; we hope the Magda-lenes will make a good showing also.
-o-
and Methodius boys are the champs of all the schools of the 5th grade in Lorain of baseball. Before the game they said, they would beat us, but the C. & M. School is too good for them. The loserts had at least six different pitchers, while the winners had two.
C. and M. Player.
FOREST CITY DROPS ONE K. S. K. J. Team in 6-2 Defeat Carbondale, Pa., June 3. — The Forest City K. S. K. J. baseball team was taken into The SS. Cyril | camp by the Mount Carmel
Scheduie for Sunday June 17th: Nottingham at Collinwood. Lorain at Beaver Falls. Bridgeport at Barberton.

Holy Name nine of this city, before a crowd of 2000 fans.
Altho outhitting their opponents 8 to 9, the wood city boys were unable to clean the bases, eleven being stranded.
P. Leo of the Mount Carmels starred with a homer and a double out of four times at bat, while Tony Beautz came thru with three hits for Forest City.
Both teams played fast on the field with only two errors chalked up, one going to each team.
ST. JOES WIN . «
The Waukegan K. S. K. J. team took the Sheboygan KSKJ team feto camp in a non-league game. As the curtain dropped the St. Joes were the winners by the score of 7 to 4 in a fast game. The game was played June 3rd at Mozina's Park, the new home of the Waukegan K. S. K. J. A very fast game was played to a crowd of about 500 spectators, who watched and cheered Waukegan on to victory.
Both teams have displayed a fine brand of ball on the field and in real sportsmanship form and ideals. The visitors outhit the home club, but failed to have the punch at the proper time. The Joes accounted eleven hits for seven scores. Mer-lock, the heavy-weight catcher featured with three hits on four trips to the plate. Chom-ernick also sparkled, by 'connecting for two triples into deep right center, scoring men on both accasions. Brilliant fielding by the Joes caused Sheboygan to falter with runs.
For the visitors Versey proved to be the star, although he made two hits of four trips, his fielding was fine.
The pitchers also must I mention, for both men pitched fine ball, but only with the good support.
LORAIN WINS
Lorain, O., June 10. — In a well played game before a large crowd of rooters at Clinton Field the Cyril and Methodious of Lorain defeated Pittsburgh Marija Devica team to the tune of 4 to 3.
F. Jakopin, star thirdbaseman for the Lorain starred at bat as well as in the field. The game went only four innings due to agreement on account Pittsburgh going back.
Lorain___2 _0 0 2—4 1 2
Pittsburgh 0 2 0 1 0—3 9 3
Batteries—Jacopine and F. Tomasic; Stampehar and Mod-er.
THANK YOU LORAIN
In behalf of the Presidents and myself I wish to take "this opportunity to thank the SS. Cyril and Methodius baseball team, as likewise the Lorain folks jn general for the most generous hospitality shown to us on our last trip to that city.
Anthony J. Grdina Jr.,
Manager St. Vitus Presidents.
"Smiling" Ed Fabian is the newest member added to the membership list of the St. Vitus No. 25 lodge. Ed plays baseball and is a twirler of no mean ability. He will no doubt, make a hit with the fair sex.
Waukegan	A.	R.	H.	O.	A.
Uovak, ss __	___4	1	0	1	2
Drobnick, If	„ 3	1	1	0	0
Unevitz, 3b .	__ 3	1	2	0	2
F. Artac, cf	_ 5	1	1	5	0
Marinsek, 2b	4	0	0	2	O1
Chomernick,	lb 3	3	2	7	0
J. Artac, rf .	__3	.0	2	4	0
Merlock. c r.	__ 4	0	3	8	0
Pustaver, p _	___4	0	0	0	1 _1
Totals ...	___33	7	11	27	5
Sheboygan	A.	R.	H.	O.	A.
Repensek, ss	__ 5	0	2	0	0
Mickey, rf	..... 5	1	2	1	0
Versey, cf „	___4	1	2	3	0
Zorc, If	5	0	2	2	1
Francis, lb .	___5	0	2	8	0
Jeray, 3b _____	..... 4	0	1	2	<1
Kralnick, 2b	__ 4	0	0	1	0
Lubenow, p .	____ 4	1	2	1	5
Cerpich, c ~	... 3	1	1	6	0
Totals	___39	4	14	24	7
Kadunc, 3b___3	1	1 1	2
Baltus, c ________ 3	0	1 11	1
Omerza, lb ____ 3	0	0 9 0
Vidmar, p ....... 4	0	10 2
Totals ______33 4 7 24 8
Bridgeport „00002003 *—5 Collinwood .2 0 0 0 0 10 1 0—4 Errors—Kovac, Kubinsky, 2; Kolenc. Two-base hitsKovac,
; Vidmar, 4. Double play—Kovac, Debelko to Selenski.. PBGH. TRAMPS BARBS
Errors — Novak. Repensek, Lubenow. Two-base hits—J. Artac, Merlock, Versey, Zorc. Three-base hits—F. Artac, Lubenow, Chomernick, 2. Sacrifices—Drobnick, . Unevitz, J. Artach, Versey, Cerpich. Struck out—By Pustaver, 6; by Lubenow, 6. Base on balls—Off Lubenow, 2. Umpire Oldenberg.
BRIDGEPORT NOSE OUT COLLINWOOD
Bridgeport K. S. K. J.'s won a hard fought victory over the Collinwood club June 3rd at the Bridgets' field, 5 to 4. A three-run rally in the eighth inning was the winning margin of the game. The feature of the game was the home run by Bosnok, which scored two men ahead of him.
Bridgeport A. R. H. O. A. Kyanko, cf .... 4 1 1 0 0 Dematte, c 4 0 1 16
Kovac, 3b _______ 4 1
Debelko, 2b ______ 3 1
Bosnok, rf-----4 1
Simoncic, If — 3 0
Selenski, lb____4 1 0
Kubinsky, ss __ 1 0 0 Greecher, p — 2 0
Pittsburgh	A.	R.	H.	O.	A.
Stuckic, ss ____	3	2	1	0	4
J. Balkovec, rf	4	1	1	0	0
T. Popp, rf___	1	1	1	0	0
Lockner, lf-lb _	4	1	2	5	0
W. Popp, lb _	2	1	0	4	0
W. Stone, If __	1	0	0	1	0
Olzak, 2b______	3	1	2	0	2
P. Balkovec, 2b	1	0	0	0	1
Pavlakovic, cf _	3	2	1	2	0
Zivic, 3b_____	3	2	2	1	3
Butala, c _______	2	1	1	4	0
Panian, c .	2	1	1	4	0
Meder, p____	2	0	0	0	4
Stampehar, p _	2	1	2	0	4
Totais 1____	33	14	14	21	18
Barberton	A.	R.	H.	O.	A.
A. Sterling 3b	4	1	2	0	4
Brunski, ss___	3	0	0	0	3
Zakar, c _______	3	1	1	11	2
A. Troha, 2b	3	0	1	0	2
J. Sterling, lb	3	1	1	6	0
J. Troha, cf ....	3	0	1	0	0
Gerbec, If ... .	3	0	1	0	0
F. Sterling, rf	2	0	1	0	0
S. Sterling, p	.2	0	0	0	2
Pristov, p _____	1	0	1	0	1
Totals	27	3	9	18	12
Pittsburgh 6 1	0	4 0 3		*	rl4
Barberton . 3 0	0	0 0 0		0— 3	
HOME AGAIN T ^
The Presidents of Cleveland returned home after a very "pre-prohibition" condition of their trip to Pittsburgh and Beaver Falls. The games cannot be entered into, as the conditions were such that by mutual agreements the games were postponed and to be played later either as double-headers or as otherwise agreed upon.
My idea was not to give an account of the games, but to treat or touch upon the sociability, kind-heartedness, and splendid treatment which our boys received as guests of the two Pennsylvania cities. In Pittsburgh our appreciation and thanks must be paid especially to Mr. Golobic Sr. and Junior, and Mr. and Mrs. Gorup. Their entertainment was without par-allil and unlooked for. Of course, this statement does not exclude our thanks to the entire baseball team apd others whose names have slipped my memory.
Beaver Falls just a small city, surpassed all expectations and treated us most royally. Our boys talked about Beaver Falls the entire trip home, in fact they were full of it. Special mention must be given to Mr. F. Flajnik, Mr. Klepic and Mr. Koffalt. Our appreciation is also rendered to the many others who so amiably entertained our short stay in Beaver Falls. So once more, "thanks" to »Pittsburgh and Beaver Falls.
Anthony J. Grdina, Manager No. 25 K. S. K. J.
Errors—Barberton, 5. Two-base hits—J. Sterling, Zivic, Panian, Stampehar, 2. Three-base hit—Lackner. Home run
Blessed Virgin of Help Society No. 78, Chicago. Ill
All members of Blessed Virgin of Help Society No. 78 K. S. K. J., please take notice. Beginning with June 21st, 1928, our regular meetings will be held every third Thursday of the month, instead of the third Sunday of each month. The next meeting will take place on Thursday, June 1st, 1928, at St. Stephen's Church Hall and will be called to order promptly at 7:30 p. m.
Julia Gottrieb, Secretary.
NEW CALENDAR
A new vogue has developed in scientistific circles—the thirteen month calendar. About a month ago, we heard an eminent college professor speak on this subject over the radio. The speaker explained the good and bad points of the proposed change, and left the , choice of accepting or rejecting it with us.
Needless to say, a system of this kind would be a great advantage over our system today. We appreciate the fact that such a change would cause confusion for a year or two, but there are many reasons why the new calendar would be an improvement over
Butala. Stolen bases—Pitts- the old. In the proposed
burgh, 6; Barberton, 3. Base on balls—Off Stampehar, 1; off Sterling, 3; off Pristov, 3. Struck out—By Sterling, 7; by Pristov, 4. Hit by pitcher— Pavlakovic. Left on bases— Pittsburgh, 6; Barberton, 4.
0	Passed balls—Panian, Butala,
1	Zokar. 3. Time—2:10. Um-
Bodol, p —
0 0 11 pire—Richtar. 0 0 0 0
-----I Results Sunday June 10th:
Totals ______30 5 7 27 10
Collinwood	A.	R.	H. O.	A.
Godic, rf —	_____ 4	0	0 0	0
Kolenc, If —	__5	0	0 1	0
Klesurich, ss	4	1	1 0	1
Velkovar, cf	. .. 3	1	1 1	0
Relic, 2b	4	X	2 1	2
change, each of the thirteen months of the year would contain 28 days, making each month four weeks in length. In other words, there would be no question as to whether a month would be 30 or 31 days. They would all be 28. An even greater advantage lies in the fact that if a day—for example, Monday—were to fall on the third of January, it would fall on the third each succeed-
Bridgeport, 6; Nottingham, 1. Lorain, 4; Pittsburgh, 3 (4 in.) j ing month. So that by know-Clevsland-Beaver ^alls (not • ing the day, one would know played).	its date and vice versa. The
Collinwood, 7; Barberton, 0. advantages of this system are Cleveland-Pittsburgh (No game > so apparent as to make it a by agreement)	j subject for serious thought
GLASILO K. i. K.
Jr
ZADNJA PRAVDA
ROMAN
Spini J. S. Baar, porfovenil Vojteh HyM*ek
liliji

(Nadaljevanja.)
Pravda je v svinjaku in hoče prašička, ki so ga Porazilovi vselej klali za Božič. Pravda-nju meče gospodinja v žrelo jajčka, maslo, lan, volno, perje, platno — vse; vse izgine, ie pravda kipi, se debeli in postaja mogočna. Kakor krvoses leži na gospodarstvu in ga duši. Strehe so slabe, skodlice so gnile, v skedenj in v podstrešje teče, mokrota kazi krmo. Luknje maše s slamo, ker ni denarja za tesarja, da, niti skodlic ni. ker so vse prodali, ko je odvetnik zahteval novo plačilo.
Življenje se je bratoma polagoma spremenilo v pekel. V svojih glavah sta premišljala o stroških, globah, razsodbah in kaznih, zato nista mogla misliti na druge skrbi! Manjkalo jima je potrebnega miru, ki ga mora imeti vsak kmetovalec, ker mora v gospodarstvu računati z zemljo, vremenom, semenom, z gnojili in oranjem. Porazilovim je skrb za gospodarstvo postranska reč. Ne menijo se, kdaj bo vrgla krava teleta, kako je krmiti, ali naj bo rezanica drobna ali debela, kako naj se napaja. — Vse to je Porazilovim deveta briga in se krvavo maščuje. Porazilova živina je najslabša v celi občini in od daleč boš spoznal njihove njive med drugimi. Polne so osata, kokolja, grahorja, prede-nice in ljulike.
Zato bi pa kmalu ne našel na vseh teh njivah in travnikih mesta, kjer se že ni vršil ogled; da, nekatere sporne točke je obiskala komisija celo po dvakrat in trikrat. Tekom obravnav so se pojavljale nove podrobnosti, ki so zahtevale ogledov na mestu, stroške je bilo treba pokriti vnaprej ali pa so jih iztirjali z brezobzirno krutostjo z eksekucijo, in tu se je prodalo, kar je bilo pri rokah, Če tudi seme za setev. Toda polje se ni dalo opehariti in tako so Porazilovi spomladi kupovali drago in slabo žito; varčevali so, na redko so sejali in pri žetvi se jim je vse to maščevalo.
Obleka se je trgala, čevlji so dobili luknje; da bi prihranili, so kupovali mesto dobrega domačega blaga v mestnih trgovinah, kar je bilo najbolj poceni, pa tudi najslabše. Ves plemeniti ponos stanu in rodu je ugasnil. Ni jih bilo sram, iz-posojevali si denar celo od go-stačev, ltakor hitro so slišali, da je ta ali oni prodal seženj drv, tele ali kozo. Šli so prosit na posodo in kar besni so postajali, kolikor bolj se je bližal čas, ko bodo morali plačati predujem ali globo. Zadovoljevali so se z desetakom, pe-takom, da. tudi z goldinarjem in petimi deseticami . . .
Ljudje so slednjič jeli bežati pred njimi, se skrivati in zatajevati. "Reci, da me ni doma," je ukazal m»ž ženi in zbežal pod streho. "Adam gre k nam, groš čuti pri nas . . .**
Adam vstopi, sede, začne pogovor o tem in onem, dokler ne pride slednjič po ovinkih do jedra: denarja bi rad. Gostačka taji4 se izgovarja, laže, da nimajo to in ono, so že plačali, a Adam se je drži ko klop in se ne gane. Samo da se ga izne-bijo, mu ponudijo slednjič dvaj-setico. Tudi s tem je zadovoljen, zahvali se in obeta, da bo kmalu vrnil, naj si pošljejo po mleko; zastonj ga bo dal, za uslugo, ker ti dve desetici silno potrebuje: sela čaka iz mesta, poziv k sod ni j i mu bo prinesel in ne bi mu imel s čim plačati potnine. Sedaj ima.
Ali ne vedo morda, kje bi si mogel izposoditi vsaj dva de-setaka, za odvetnika namreč za delo in kolke? — Ne, ničesar ne vedo. — Škoda.
In Adam slednjič odide. Ni druge pomoči, oglasiti se bo moral pri Roubičku, ta rad posodi, samo obresti zahteva visoke, ni zadovoljen z loncem mleka ali kosom sira. Rodliči-nega podpisa na menici noče, ker Dodla nima zapisane polovice. Huje je v tem oziru Martinu, temu ne posodi Žid niti počenega groša več brez Man-ce, Manca se pa z vsemi štirimi brani. A če gre zares, zmaga Martin in — palica, in Manca nazadnje le podpiše od solz vlažno menično tiskovino.
Ko bi se Martin ne držal toliko kozarca in ne posedal vrh vsega tega po gostilnah, bi bilo Spodnjim dobro. Zaslužili bi, sama Manca bi si upala dobiti za pravdanje potrebni denar; toda Martin se je polenil in pije. Leži na postelji ali na vrtu v travi, kadi in premišljuje in dostikrat se nenadoma dvigne in hiti tako, kakor je. če tudi bos in brez suknje, v mesto k svojemu odvetniku, povedat, opozorit ga, česa se je še domislil, kaj mora še navesti tožbi, koga še navesti za pričo. In Manca gospodari skoraj sa ma, krmi živino, kosi, orje; — Niti Martinek ji ne pomaga — ta hodi že v mesto v gimnazijo. Čelo vojsko je imela radi tega, pa ni odnehala. Tudi malemu dijaku se godi slabo. V zimskih mesecih je stanoval s polovično hrano pri pisarju v Do-možlicah. Plačeval je namreč samo stanovanje in kobilo, za zajtrk in večerjo pa je imel črn kruh, tako črn, da ga je bilo sram pokazati ga javno; samo s pipcem si je odrezal vselej košček, dal ga v žep in ga počasi lomil. Dve uri daleč je v mesto, to pot prehodi dvakrat na dan. Včasi se ga usmili poštni voznik, kadar se nihče ne pelje, in ga vzame na voz zastonj, toda kadar dežuje, je pošta zasedena in zaman gledajo proseč Martinkove oči h ko-čijažu, ki pogleda v stran, ker se mu fant smili in mu ne more pomagati.
Martinek sede utrujen v šoli v klop, odloži torbo s knjigami in že se mu zapirajo oči. Gospod profesor sprašuje latinske besede, razlaga števila, spol in sklanjatve, se jezi nad nepazljivim dijakom Porazilom, hud jej na brezčutne stariše, a srce mu ne da, da bi mu zapisal dvojko. Vnovič mu razloži obliko in besedo in bistri Martinek takoj razume. Kmalu se navadi njegovo mlado telo truda, še dobro mu de ta pot; lica mu rdijo, vse zmaguje, slovnico, aritmetiko, prirodopis, samo — pomanjkanja ne. Njegovi čevlji so strgani, njegova obleka je revna, njegovo perilo slabo. Mestni sinčki v svetlih čeveljčkih in suknenih oblekah se mu posmehujejo, — zasmeh boli, — žge do krvi; a Martinek se ne da. Brani se z besedo, s pritožbo in če ni druge pomoči, tudi s pestjo. Krivico je treba takoj popraviti; tudi to razume dobri, stari razrednik, ki je sam preživel težko mladost kot dijak s kmetov in občutil na sebi krutost posmeha; graja Martinka, pa graja tudi — in zdi se, da bolj in strože — tudi poamehovalce . .
Martinek je bistroumen, dečko. Ve, da je korenina njihove revščine pravdanje in da ves denar pogoltnejo odvetniki. Danes gre domov z očetom. Bi-
la je obravnava in oče je počakal np sina v gostilni. "Cuj-te, ata," pravi nenadoma Martinek, ko sto že prihajala h Klenči in molčala skoraj vso pot; "naša mama hoče, da bi bil gospod, ko se izšolam — a jaz je ne bom ubogal in ne bom!"
"Kaj pa bi bil rad?" obstane presenečeni oče.
"Odvetnik bom in nič drugega ne," zatrjuje fant očetu, "in potem boste videli, kako vas izrežem iz vsega in gornjih strica uženemo v kozji rog."
"Fant, lepo te prosim, molči o tem materi, ker ti sicer zavije vrat. Izbij si te misli iz glave; ti ne smeš biti in tudi ne boš nič drugega kot duhovnik; — moral boš vzeti mamo k sebi, da se bo imela dobro; — ti mame še pe poznaš — pa jo boš že spoznal."
Martinka je prevzel strah po teh očetovskih besedah, strah pred materjo . . . Vidi jo, kako je stroga in vedno mračna v lica, kako hiti z dela na delo, brez usmeva, brez prijazne besede. Čutil je, da bi res ne imeli poguma, povedati ji. kar mu teži srce, tako, kakor je povedal očetu.
"Kje sta se pa potepala toliko časa?" ju je pozdravila mati. — "Hitro čevlje doli, knjigo v roke in ženi gosi; ne vem, kje se me glava drži, za kaj bi prej poprijela; vidva pa imata toliko časa za . pot do doma."
Lažje gre z delom pri Zgornjih. Tam je otrok kakor smeti, a Dodlička sama je izmučena in zdelana kakor senca. Lepa je še vedno in snažna, toda dela ji raste čez glavo . . .
Najlepši mesec, rožnik — je prišel. Vsa pokrajina tone v ^olnčni svetlobi, v svitu pestrih barv diha najprijetnejši vonj in razvija povsod čudovito krasoto. Na travnikih žari ognjeno cvetje, po polju šume in se zibljejo valovi žita; temni gozdovi cveto v nevidnem cvetju, cvetni prah se dimi v zlatoru-menih oblačkkih. kadarkoli potegne vetrič; na trgu dišijo vrste lip kakor šopki, ptiči prepevajo, vse vriska in poje od veselja ... Po trudu celega tedna je napočil dan Gospodov, nedelja. Ljudje so se umili, oblekli praznično in pozabili na vsakdanje skrbi trudapolnega življenja in živijo praznično. Jutro darujejo Bogu, popoldne sebi. Otroci in fantje so se vsuli iz hiš in proti gozdu, — vse gre ven. Po vsej širjavi cesarske ceste gredo v gostih gručah vesela dekleta. Rdeče nogavice, rdeča kratka krila imajo, trdolikane rokavce belih srajc, v šolenčkih gredo — kakor bi bile cel teden počivale in kakor ' bi hodile po parketu . . . Fant-1 je gredo za njimi, rekruti in vojaki z vojaškimi čepicami na ! glavah, — gredo brez sukenj. s 1 šibicami v roki; na Razgled gredo, k Dobri vodi gredo — v Tranov gredo. Pesem jih spremlja na potu . . . Čutijo mladost v krvi, radost v srcu, svet jim je všeč, lepota jih omamlja in edino s pesmijo morejo dati duška tem občutkom . ..
Samo pri Zgornjem Porazilu sedi na pručici Dodlička, sklju- J
JtfrttJA, 1&8
čeni.
Kakor 4a ne sliši, sedi Adam
za mizo in bere. In kaj bere? Nič več koledarja in kronike, marveč popisane, po dolgem zložene papirje, pozive k sodišču razsodbe, tožbe in prizive. Za tožbe svoje družine je gluh in slep.
"Molčite!" opominja mati otroke. "Saj tudi jaz ne morem med ljudi in nimam kaj obleči za pražnje, ata pa ravno tako. Novo veliko ruto in predpasnik bi potrebovala. — Le lepo počakajte, da ata pravdo dobi; ko se ne bomo več tožili s Spodnjimi, nam bo koj lepše — potem se vse obrne na bolje." In Dodlička si na skrivnem obriše' solzo.
Solnce je zašlo in bledi mesec se je prikazal na nočnem nebu, prijeten vetrič pihlja po krajini, nikomur se ne ljubi spati, najmanj seveda fantom.
"E, nehaj vendar že s tisto svojo harmoniko," čuti nagonsko danes mW|lenič-pevec grobost glasbila,-prepoveduje igranje; jasno petje zadoni v čarobno noč ... Kako je to bilo nekdaj všeč Dodlički in Adamu; a danes ju, čudno razburja in jezi srečen smeh, veselo petje.
(Dali« prihodnjič)
POIZVEDBA Kje se nahaja John Zagorc,
rojen na Selih, št. 11, fara Št. Jernej na Dolenjskem, po domače pri Zagorčevih na Selih. Star mora biti okrog «10 let. V Ameriko je odpotoval pred 20 leti. Za njegov naslov bi rada zvedela njegdva teta -Marija Zagorc, živeča v starem kraju, ki je vsled mrtvouda bolana.
Naslov naj se izvoli poslati na:
Upravništvo Glasila, 6117 St. Clafr Ave„ Cleveland, Ohio.	(Adv.)
DOMAČA ZDRAVILA.
V	zalogi Imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in im-pnrtifana zdravila, katera priporoča msgr. Knajp y knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK
Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
V	ceniku boste našli še mnogo drugih koristnih stvari.
MATII PEZDIR Bo* 772. City Hali Sta.
New York. N. Y.
99
m
EPINA^AGEOTURA ZA
2e nad 2« tisoč starokrajskih ko« smo razprodali in pojkušnja je dokazal«, da kote zvane "KOMET" ao naj. močnejše In Im«|o rezilo, ki Jim ga ni para, t«r jih mi popolnoma jamčimo, kakor tudi vse drugo drodje. Z naročilom pošljite d«n«r ali poštno nakaznico, poštnino plačamo mi. Cene
*°"KOMET" kose z rinko In ključem,
26 do 33 palcev dolge, po ........$2.50
Ako vzamete 6 ko« skupaj, »o po 2.25 Kose Poleranke, bolj ozke, «»mo 30
do 33 palcev dolge, po.......— 1.50
6 koa skupaj damo po............-..... 125
Kosišča, lepa iz jesenovega leaa $1.75 Klepalno orodje, ročno kovano,
težko, po .................................... 2.00
Bruailni Bergamo kamni, veliki po
75c, manjši po 50c.
Motike, ročno kovane, prav fine
vrste, po ..................................... 1.50
Srpi, veliki z« klepat po $1.00, Ribe-žni za repo, ročnega izdelka .... 1.50 Plankače za tesanje po $3.50 in po 6.00 Literne steklenice $1.20, dvoliterne
po ....................................................1.50
Grablje prav močne, ročno delo $1.75 Pri naročilu napišite za naslov samo
STEPHEN STONICH Box 368	ChiHhoim, Minn.
♦♦Mlini...............................
Naše zveze s staro domovino
Main 8039
Res. Kenmore 2867-J
A. J. ŽUŽEK
ODVETNIK
Urad: 210 Engineers Bldg.
Stanovanje: 15708 Parkgrove A v«. • CLEVELAND. OHIO
asfiekosljlte. VI Uri* lafe-ko kjerkoli tirom Združenih Držav ia rmda* j« vna mogoč« ponlati denar v Marl krt) potom prav take Mm ia kot ds bi prišli »tal Mgk. no an banke.
NAŠE CENE gO PO DNKV. NEM KUBZU podvržene spr« membi, tod« zmerne ia p«, fttene. Denar pošljemo kot t*, hteveno «11 v dolarjih «11 pa e dinarjih po denarnih nakaznicah, plačljivih po atar«. I krajski pošti ali pa v čekih (draftu); plačljivih po tamo*njib bankah. POSKUSITE NAŠO DENARNO POAHJATEV in prepričani bodita, d« boste zadovoljni. Pišite nam «11 pa pridit« sami poizvedeti dnem« cene in jih potem primerjajte z onimi, ki Jih dobit« dragja. Naše p*, šiljatve bodo dosegle vaše ljudi nai II ti iiv« v kaki zakotni gorakl vasici ali pa v največjem mestu, v kolikor nejkrajšem časa mogoča. Vsi naši bančni posli so podrvženi nadzorstvu zvezne vlada. Kapital in roemi sklad sala banke presega rroto $746M9 km snak varnosti za vaft d«n«r.
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO IN CLINTON St. :: JOLIET, ILL. Win. Redmond, pred«.	Ch«s. G. Pearee, kasir
Joseph Dund«, pomol, kasir
■iiiffiiiiiiiiiiaiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiisBiiiiiiiiiiiiiiffliMiiiiitiitiiiiiigfiituiiinttneea-
MRS. ANTONIJA RIFFEL,
slovenska babica 522 N. Broadway JOUET, ILL Telefon: 2380-J
Šemaločasa
Le še nekaj tednov in poletna potniška sezona bo pri kraju. Vendar pa ima £e vsak rojak priliko, da se pridruži enemu od naših skupnih potovanj in se tako okoristi na ugodnostih, ki jih ista nudijo.
j MAJESTIC NA 23. JUNLIA. S tem parnikom ima odpotovati večja skupina Slovencev preko Cherbour-ga in Bazela v Ljubljano. Majestic je največji parnik na svetu in pripada White Star liniji. Vsak rojak je vabljen na to potovanje, ki je na-menjen v domovino ob tem času. Priglasite se takoj.
ZASTAVE, BANDERA, REGALIJE in ZLATE ZNAKE
za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN
1845 S«. Ridgeway Ave. Chicago, ni. Pifiite po cenik!
Imam na zalogi že nad 14 let
LUBASOVE HARMONIKE
vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri* in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene.
Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotovo mehove in druge posamezne dele.Cene harmonikam sem znatno znižal.
Pišite po cenik na: 323 Epsilon PI. Brooklyn,N.Y
Edini zastopnik in saloinik LUBASOVIH HARMONIK
Dr i«yah.
v Združenih
rt - "
ILE DE FRANCE NA SO. JUNIJA. To skupno potovanje obeta biti največje skupno potovanje Slovencev to leto. število že do sedaj priglašenih potnikov nadsega vsa letošnja potovanja. Zlasti bodo močno zastopane naselbžpe: Milwaukee, Sheboygan, New York, Chicago, Barberton itd. Prostori so omejeni. Hitite s priglasitvijo.
SATLRNIA NA 14. JULUA. Ta novi parnik ima rabiti do Trsta samo 12 dni in nudi jako lepo vožnjo za one, ki so radi dlje časa na vodi in poceni vožnjo za one, ki imajo velike ružine. Pripravlja se večja skupfria rojakov za ta datum.

PARIS NA 16. JULIJA. Na tem znanem in priljubljenem pamiku se vrši naše zadnje poletno skupno potovanje. Kakor za vsa druga potovanja velja tudi za to potovanje pravilo: Prej ko se kdo priglasi, boljši prostor dobi.
TUDI SE OBRNITE NA NAS:
a)	kadar pošiljate denar v stari kraj
ali kadar ga dobavljate iz kraja;
b)	kadar rabite pooblastilo, kupno po-
godbo, izjave ali kako drugo no-taarsko listino;
c)	kadar; želite dobiti kako osebo iz starefta kraja, ali kadar imate kak drug posel s starim krajem.
Vse pošiljke naslovite na Sloven-
UGODNA PRILIKA ZA NAKUP! Ker sama ne morem več vzdrževa-
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
455 W. 42nd St., New York, N. Y.
čena v dve gubi, in pridno klek- IMPORTIRANE KOSE
lja fine, kot pajčevina tanke	in drugo orodje
čipke, za soprogo odvetnika Ru- K%'k]a« Sttu^SSST**. az.oo
hina. Na sebi ima samo belo L^ir^.ki,PrUwom 26 i„ »2.......175
srajčico iz domačega platna, ka- Sr£Blcov dol» i;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;; "S tero je za vratom zadrgnila s	^ 'jzir: '211 sko banko:
trakom, in
krilo. Tudi ona čuti nemir v tx>sih nogah, rožnik jo vabi med družice, pa ne more nikamor. 1 V posmeh bi jim bila, saj ni- j ma kaj obleči. "Obleka dela1 ljudi," tega pregovora se ni-J
J__ 1.111,. __	1 l^er sama ne moreni vet vzurzeva-
kjer in nikdar toliko ne sporni- t5 svojega posestva tukaj, Sem se od-nja, kakor ob nedeljah na Hod- ločila isto prodati četudi v izgubo.
nkpm Tndfl Adamovi ntrrvi ni Imam veKko leseno hišo, še precej v sxern. looa Adamovi otroci ni- dobrem stanju> ki st0ji na vogalu ce-
majo obuvala; kakor med ted- ste v naselbini Snydertown, blizu	- _ . ,
iwwKj/x f„j; BarbertOna, O. Hiša ima 14 sob, dva	lažje jem m ljudje pravijo, da
nom, tako hodijo tudi ob nede- °»lika lokJIa za trgovino, veliko dvo-	izgledam bolje. Iskrena hvala! George
— • - ---------—-	Hreha." Resnično je brezprimerni -želodčni ojačevalec.
B^URilni kamen "Berramo" ...................50
ponošeno spodnje	.r^Ti^. ::::: lil
Pralea ........................... ............................30
Kositi*- zeleno pobarvano ................. 1.90
Blago pošiljam poštnine prosto
MATH. PEZDIR
Box 772, City Hall SU. New York, N. Y.
TRINERJEVO GRENKO VINO
pokaže svoj uspeh hitro. Vi izgledate lepši in se počutite bolje. "Edinboro, Pa., 5. maja. Po viitju dveh stekle-
jah bosi; krilca in hlačke ima-	rišče in garažo za tri avtomobile. Plin,
jo rokrrwnp in knrtar atnip	elektrika In voda so v hišo napeljani,
jo zanrpane, m Kaaar stoje	Cena samo 55000 za vsc skupajf
med drugimi, se razločujejo od	$2,500 je plačati takoj v gotovini,
njih po svoji revni obleki.- To- osfa,° na obroke-
žijo, da ne morejo niti v cerkev, pa imajo vendar grunt; otroci bajtarjev so bolje oble-1
Vprašajte ali pišite lastnici:
Mrs. Mary Debevee, R. F. D. 3, Box 21, Snydertown, P. O. Barberton, O.
(Adv. No. 23, 24)
Telefon urada: 749 Tale (on stanovanja 4377
WEESE PRINTING CO.
1 JEFFERSON ST., JOLIET, ILL. 3. nadstro»j», pfl mostu. Julius C. wmn, poslovodja
itampilij fa
Tiskarna to ______
kavčuka. TIr ka—t ▼ vsafc
IF. KERŽE.
I 1142 Dallas Rd. N. E. i CLEVELAND, O. iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimmiiiiiiiiniiiii
K. S. K. J. Društvom:
. Kadar naročate zastave, regalije In drago, pazite na moje ime in naslov, če hočete dobiti najboljše blago za najnižje cene. Načrti in vzorci ZASTONJ I
iiiiiiiifiimiiiiiiiiiiiiiiiiui
imimimn^
VEČJI ZASLUŽEK
In boljše delo dobite, ako dobro poznate angleški jezik in ameriško zgodovino. Da spoznate ameriške dogodke, šege in običaje, naročite najnovejšo knjigo
"Ameriška zgodovina"
ki ram na poljuden, toda zanimiv način oriše dogodke ameriške zgodovine od začetka do danes. Knjiga obsega 280 strani, Jo krasi mnogo lepih alik in velja samo 75 centov, po poftti 85 centov. Morala bi biti v vsaki slovenski hiši. Dobi se samo pri
Ameriška Domovina
B
•117 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, O.
nnxmnn
Slov. pogrebnik in licenztrani embalmer v Newburghu
LOUIS L FERFOLIA
*°tk Street	Telephone: Broad*S62S
se priporoča rojakom za naklonjenost Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu.