Irliaja vsak Kttrtek rl' 8. uri popoldne. Rokopisi se ne vn->ajo. Nflrankoviiia pisma sc ne sprejemajo. Cena listu znaSa ia celo leto i krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožno ra celo leto 3 krone, ra pol leta K 150. Za Nemčijo je ceni listu 6 K, ia druge dežele izven Avstrija 6 kron. RoVopise sprejemi , Narodna Tiskarna" • Goiiu, ulica Vet-i urini št. d. Naročnino in na-zijMjftJTTp^j e m a upravništvovOorici, Semcniška ul. St 16. slovensKo S* lavgrodorn e^sar, Posamezne šle v. vilke se propajajo v tobakarnali v Gosposka ul. 9. v ulici Silvio 1’ellico, v ul. 1’onte Nuovo 9, v Kapucinski ulici 1, v Semenlški ul. 12, v prodajalni »Kat. tiskov. drušlva« Se-meniška 10, v Šolski . ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v. Oglasi in poslanice se računijo po petlt vrstah in Bicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. XIX. letnik. V Gorici, 9 novembra 1911. 45. številka. Hej ljudstvom. V nedeljo se jc zbralo delavsko ljudstvo v Gorici v veliki dvorani »Central«. Udeležba je bila velika. Namesto zadržanega predsednika »Slov. katol. delavskega društva« je predsedoval podpredsednik St. K r a 1 j. (iovo-ril je pred vsem poslanec F o n o draginji, o nje vzrokih in o korakih, ki jili namenijo storiti posl. zbornica v teni pogledu. Za njim je govoril dnli voditelj d r. Pavlica. Velika udeležba je pokazala, kako zadovoljno je bilo ljudstvo, da je poslanec lJon prišel v njegovo sredo. Naše ljudstvo rado posluša svoje poslance, ker želi izvedeti iz pravega vira, kaj se prav za prav godi v poslanski zbornici. Poslanec Fon je poljudno in jasno govoril o predmetu. Ako hočemo draginjo odpraviti, moramo zlasti 1. kmetijstvo dvigniti, 2. proti oderuškim kartelom posebno postavo napraviti in 3. oderuško prekupčevanje omejiti. Dr. Pavlica je govoril o smešnem obnašanju soc. demokratov v tem prašanju Draginjo je njih voditelj B e b c 1 na shodu v Mo-nakovem imenoval svinjsko srečo soc. demokratov. Socijalni demokratje se sedaj oprijemljejo vsake vejice, da vzdržijo pri ljudstvu priljubljenost. Bili so nekdaj kot levi, sedaj pa skačejo od veje do veje kot veveric e. Naj omenimo s tega prevažnega shoda tudi par predlogov in protestov. Znano jc, kako se v našem mestu o-s k r u n j a j o nedelje in prazniki. Z državne postaje sc vozijo vsako nedeljo in praznik s hlodi težko Izpreobrnjen i demokrat. (Dalje.) Po Hnmmersteiiiu: Teli m ir G. »Ali nisem pravil že prej, kako znajo delati n. pr. s cerkvenim ali občinskim imetjem? Saj, ko bodo imeli večino, lahko narede pisane in tiskane postave, da jim toliko po postav i tiče. Kdor ni zvest Bogu, bo še manj ljudem. Kako sc morete zanesti, da bodo pošteni ljudje, ki so zavrgli Boga? Kaj take opice — vragi — da bodo angelj-ci!... Oni, ki pravijo: tisti ki jc močnejši, naj vzame, ne ta, ki ima pravico?! Pravijo, da potem ne bo treba več ječ; ali še premalo jih bo. I )r. Wag-ner pravi prav: Sanjarije demokratov so neizvršljivc, dokler ljudje ostanejo ljudje, in ne postanejo višja biti a. Spominjam se, kaj je rekel Volter prijatelju, ki je govoril, da ni Boga. »Ne govori tega, kader sliši moj sluga, sicer ne bom varen.« Verujte mi, dragi mojster, socialni demokrati kriče zdaj zoper vlado. Ali ko bi prišli sami na krmilo; tedaj bi sami še le prav rogovilili. Skrbeli bi za se, ne za uboge (Judje framasoni na Francoskem, ki so pobasali cerkv. de- obloženi vozovi v Podgoro. Vozniki in drugi delavci, ki nakladajo in razkladajo, morajo biti vse nedelje in praznike brez službe božje. To ima za delavstvo slabe posledice. Delavci, ki ne počivajo ob nedeljah in ne posvečujejo praznikov. se polagoma odtujajo sv. veri in postajajo divji socijalni demokratje. Drugo, kar okužuje naše ljudstvo so kinematografi, kjer sc predstavljajo pred dijaki in otroci umazane reči, pregrešna ljubezen in vse vrste lumparij. Vlada vse to mirno gleda in ne gane s prstom. Pri takih razmerah ni nič čudnega, če dobimo N j e g u š e. ki streljajo na ministre, kralje in cesarje. Predsedništvo »Slov. katol. delav. društva« bo storilo na merodajnih mestih potrebne korake, da se v teh dveh ozirih napravi red. Izrekla sc je nadalje tudi simpatija do delavk v podgorski papirnici, ki so stopile radi premajhnih plač in neliigi-jcničnih razmer v tvornici v š t r 'ij k. Duhovni voditelj je zbranemu delavstvu priporočal zlasti molitev s v. rožnega venca, ki je vsem družinam potrebna, da se ohranijo v pravi veri in da dobe Božjega blagoslova. D c I o ne zadostuje človeku. Socijalisti učijo sicer prav, da rodi delo vse družabno bogastvo, a vedeti treba, da ne more nobeno bogastvo človeka zadovoljiti in osrečiti, ako ni združeno z molitvijo. Ne poslušajmo blaziranih liberalcev in divjih socialistov, ampak Gospoda Jezusa Kristusa, ki nam kliče: Molite, da ne padete v s k u~ š j a v o! nar). Nekaj časa bi šlo še lepo morda, potem pa bi prišlo za premnoge še hujše nego prej. Treba poznati zgodovino človeštva in brezbožnosti. lini — Jiir-gensohn je dejal prav da je zanesljiva računska formula: iz enakih vzrokov izhajajo enaki nasledki! Saj vidite že zdaj, kako nezadovoljni so delavci pri demokratičnih podjetjih. »Skoro da imate prav!« »Le zanesite se. da bi šlo tako. — Za to pa še enkrat: Pustite to opičar-sko, socialno demokracijo. Drugega ne znajo kot zmerjati, in za to ni treba možganov! — Hodite zopet goreč katoličan. Ko bi vsi tako storili, pa bi bilo rešeno socialno vprašanje in socialne demokracije bi bilo konec, in pomagalo bi se delavcem v bedi. Ako se pa nočejo ljudje odkritosrčno vrniti k veri, krščanstvu, katoliški cerkvi, potem vse druge naredbe ne bodo nič izdale. Potem pride do prekucije, hujše tiego jc bila I. 1789. Poglejte le podivjane Fererjcvce na Španskem in one na Portugalskem. Ali so to še ljudje? In naši liberalci se o-grevajo za take pasje nazore! iti s takimi hočejo svet osrečiti! Iz ljudi hočejo napraviti živali, pa bodo zlodji! P a- Govor je bil tudi o povodnji slabega časopisja in se jc toplo priporočal vsem delavcem »P r i m o r s k i I i s t«, ki jc glasilo našega krščansko socialn. delovanja na Goriškem. Naše društvo m osnovano po uzorcu drugih društev, ziasti liberalnih čitalnic, ki imajo svoje bralne sobe, ampak na poseben način, k! zahteva, da ima vsak Jruštvenik svoj časopis doma v družini. »Primorski list« torej v \sako krščansko družino! Dtihovski voditelj jc končal svoj govor ob pozni uri ob burnem ploskanju z besedami: Zmagati mora katoliška brezmadežna zastava, zastava pra-\ ičnosti in poštenosti, zastava prave vete in našega zveličanja. V imenu najvišjega Boga. , Večjega šarlatanstva in večje hinavščine. kakor jo vganjajo sedaj Habjani, si ne moremo misliti. V Italiji preganjajo katoliško ccrkev in duhovščino, izganjajo verski poduk iz šol, so izključili imena Jezus, Bog itd. iz vseh šolskih knjig, prezirajo popolnoma sv. ve- 10 v vseh uradih in proslavljajo tiajve-Čje brezverce. Sedaj pa, ko jc ftrišla italijanska vojska v Tripolis, je ital. general Ganeva izdal na Arabce proglas v i m c n u n a j v i š j c g a Bog a. V tem proglasu kliče na pomoč »u s m i-I j e n e g a in m i I o s t i v e g a B o-p a« in prosi, naj bi ta Bog »b 1 a g o-s 1 o v i I, b r a n i I i n č u v a 1 d c ž elo«. metnemu dosti eno oko! Ne, dragi mojster. Bodimo katoličani v vsem obsegu, vsak v svojem delokrogu. Ce se to zgodi, bodite prepričani: socialni demokrati in njih mamljiva slepila so pri kraju. Potem nastopi prava sreča kolikor je možna na svetu, in pravi mir v človeški družbi: mir med oblastniki in podložniki, med delodajal ci in delavci, bogatini in ubogimi, mir med zdaj sovražnimi narodi, kajti vsi bodo priznavali potem v namestnika Jezusa Kristusa skupnega očeta, učenika in srednika miru. Kesanje, pokora in spreobrnjenje posamičnih je društvena reforma (pre-uredba) (Rici). »Vedite, da morete le v onem biti prosti, ki je za vašo prostost umrl!« jc dejal plemenit mož ob času francos. prekucije. Nazaj k božjim zapovedim! Ne iščite rešitev pri sovragu in zdravja pri strupu! \ ' % . In zdaj še par besedi. Rekli ste prej, ali sem iz prepričanja bogoslovec, ali res verujem, kar učim. Da, to mi že lahko verujete. Naj vam to dokažem in pojasnim z ne- « 'X S lem proglasom je liotok general pridobiti Arabce, ki verujejo V najviš-jega Boga. V proglasu jc čitatf dalje, da hočejo Italijani v TripolitaniSV . spo-t štovati in nedotakneno ohraniti mohamedansko vero, da hočejo čuvati vse mohamedanske ustave in navade, zlasti spoštovati ženstvo, in da hočejo strogo kaznovati vsako propagando v . škodo mohamedanski religiji, kar po-nienja indirektno, da hočejo kaznovati bidi tiste, ki bi hoteli mej mohamedanskim ljudstvom razširjati krščansko I rosveto. General Ganeva se je torej v tem pogledu zatekel k ti a j v i š j e m u m o-I: a m c d a n s k c m u B o g u in popolnoma prezrl pravega in živega Boga in Gospoda Jezusa Kristusa. Ali m to šar-latanstvo in hinavščina? Ali naj taki ljudje dobe blagoslova z nebes? Ali niso v polni meri zasluženi udarci, ki so jih Italijani dobili v Tripolisu? Kaj, taki ljudje bodo razširjali prosveto med Arabci? Nič čudnega ni, da se arabsko ljudstvo braiii tc »kulture« in da jih hoče zapoditi spet v blaženo Italijo. Žalostno pa je, da bo pri vsem tem trpela katoliška ccrkev, katero zamenjuje arabsko ljudstvo z italijanskim barbarstvom in šarlatanstvom. Politični pregled. Državni zbor. V pond. se jc predstavilo poslanski zbornici novo ministerstvo. Ministerski predsednik grof Stiirghk je imel še precej doig programatični govor, v katerem pa ni nič kaj posebnega povedal. kimi vzgledi in prilikami o lepoti naše vere. Neki Anglež je potreboval izvo-ščka. Pa vpraša enega: koliko blizo prepada si upaš voziti? lin čevelj — pravi. Pa ti? Dva cola. — tretji pa je menil: Jaz pa se ognem prepada kolikor mogoče daleč. Pravo! li si mož za mojo službo! Izbral si si najbolj gotovo .... Najbolj gotova je naša vera, ker ima prava znamenja... Saj tudi o posvetnih rečeh si izbere človek najbolj gotovo in zanesljivo; n. pr. varno ladjo, učenega, dobrega zdravnika, odvetnika itd. Kralj Henrik IV. Francoz je vprašal luteranske bogoslovce, ali sc more človek zveličati tudi v katoliški cerkvi. Da, če živi katoličan pošteno. Pa vpraša katoliške učence: aii sc more zveličati, če ostane luteran. Ne, ko ste spoznali že katoliško cerkev kot pravo. Torej sc hočem pa rajši držati tega. kar mi svetujete obe stranki. In postal je katoličan (159.? I.) Le katoliška cerkev ima svetnike, drugi ne. Od I. 15(10 n. pr. nad 600 svetnikov. In mnogo luteranov prestopa k nam, n. pr. na Angleškem kakili 10.000 na leto, in to odlične osebe. . Tar za »Slovensko sirotišče«. Prosin e prijatelje po deželi, naj se ob tej priliki spomnijo naših prepotrebnih zavodov v Gorici. Smrtna kosa. — Dne 1. t. 111. jc umrl v Trebčah, kjer je živel v pokoju, umirovljeni župnik Anton Hrovatin, Pogreb je bil včeraj. N. p. v m.! Imenovanja v davčni službi. Davčni oficijal Anton Gjugovac je imenovan za davčnega upravitelja v IX. č. r.; za davčna oficijala sta imenovana davčna asistenta Milan Šubic in Viktor Kavčič; podčastnik Jurij Bartol o inč je imenovan za davčnega asistenta. Iz davčne službe. Premeščena sta davčna upravitelja Uk o vi č iz Kopra v Gorico in Velcich iz Gorice v Poreč. Kako »Soča« laže. »Soča« je trdila, da so naši voditelji nastopili pri pri stojnih činitcljih proti imenovanju na-mestništvenega svetnika Rebeka za voditelja goriškega okrajnega glavarstva ter nas na ostuden način opsovala, ime-nujoč tako početje izdajsko. »Gorica« je nato odgovorila, da »Sočina« trditev ne odgovarja resnici in da naj imenuje osebo iz naših vrst, ki bi bila delala proti Rebkovemu imenovanju. »Soča« ni imenovala osebe — ker take osebe v naših vrstah ni — pač pa je ponovno trdila, da je res to, kar je pisala in se klečeplazki lizala Rebku. »Gorici« je bilo tega že preveč in je nesramno Iaž-njivko tako lopnila po umazanih nje nih čeljustih s tem, da je priobčila v sobotni številki članek, katerega je prinesla »Soča« proti Rebku o priliki otvoritve bohinjske železnice. V tem članku je »Soča« Rebka, takratnega sežanskega glavarja hudo napadla. »Gorica« je »Sočo« ponovno pozvala, naj imenuje osebo iz naših vrst, ki bi delala proti Rebku in razpisala je nagrado 100 K, ako to stori. — »Soča« pa tudi na, ta poziv ni imenovala osebe. Ostala je na laži. Umazan tak list, ki mu ne gre nobena vera! Eej! Teorija in praksa rdečkarjev. — Iz Pulja se poroča »Slovencu«: Kaj se ima od socialne demokracije pričakovati, če pridejo kje na krmilo, je pokazala puljska socialna demokracija. Pred nedavnim časom so kupili tukajšnji rdečkar-ji z denarjem bolniške blagajne, v katero so se znali svoj čas ugnezditi, od župana dr. Varctona hišo. Po komaj dveh mesecih, odkar so gospodarji hiše, so pa povišali vsem strankam najemnino in to za znatno vsoto. Vedno je bilo v rdečem taboru vpitje proti oderuštvu puljskih hišnih gospodarjev. Sedaj, ko so postali rdečkarji hišni gospodarji, so pa pokazali, da je bilo \ se njihovo vpitje proti stanovanjskemu .oderuštvu le grda hinavščina. So-e hilni demokratje povsod le toliko časa vpijejo proti oderuštvu. dokler sami ne pridejo v položaj, v katerem lahko skubijo. Zasmehovanje cerkvenih zapovedi pri c. kr. uradni učiteljski konicrcnci. V torek je pri c. kr. uradni učiteljski konferenci za goriški okraj izrazil učitelj Balič željo, naj bi sc uradne konference ne sklicevale ob takih dnevih, ki so po cerkvenih zapovedih p o s 111 i dnevi. Salve smeha so bučale po dvorani. poroča »S o č a«, ko je zavedno učiteljstvo slišalo te besede. 'Tako daleč smo že prišli! Pod u r a d n o zaščito se sme delati vsak učiteljski frkolin norca iz cerkvenih zapovedi. Svaka sila do vremena! Mladina, varčl! Prijatelj mladine nam piše: Draga mladina! 'Tvoj prijatelj sem. Bil sem tudi jaz mlad, vesel in ljubil sem pošteno zabavo. A nikoli nisem zapravljal po nepotrebnem. Pomni pregovor: »Jablane, hruške 111 druge cepe, cepi v mladosti za stare zobe!« Zc zgodaj zavedaj se boja. ki se na tem svetu bije za vsakdanji kruh. Mladenič navadno ne misli mnogo na stara leta ii: si poželi le to, kar 11111 mlado, neizkušeno srce veli. V takih slučajih, draga mladina, pomisli dvakrat, prečno kaj storiš! Da nimamo danes toliko značajnih in varčnih mož kakor bi želeli, ti- jc v prvi vrsti kriva neprava vzgoja starišev, ki zanemarijo otroke, in tako mladina zaide na kriva pota. Mi, kar nas je starejših, spoznavamo sedaj na stara leta, kako velikanska dota je za mladeniča to, če sc je že v mladih letih naučil varčiti. Greh je, če mladenič celi teden dela, ob nedeljah pa zapravi, kar je med tednom zaslužil. Naša mladina je udana igranju. Igra je nevarna in v eni uri se lahko zapravi, trud, in znoj celega tedna. Mladeniču se zdi greh, med tednom pri težkem delu si zboljšati hrano. Ne, tega ne stori, pač pa se mu ne zdi greh ob sobotah in ob nedeljah žreti liter za litrom in zaigrati krono za krono. Raje raztrgan, umazan in zanemarjen bo kateri mladenič, ki služi lepili denarcev, kot pa da bi ob sobotah in nedeljah ne pil in zapravljal po nepotrebnem, med tem ko obleka na njem in druge potrebščine kriče po popravi. Poznam prijatelja pijanca ter sem mu nekoč rekel: Vidiš prijatelj, raztrgan si, zanemarjen, nič nimaš in vendar zapiješ vsak krajcar, ki ga dobiš. Šolala sva se skupaj. Poglej, jaz imam nekaj pod palcem in hvala Bogu tudi snažen sem. Ti pa tak! In veste, kaj mi je odgovoril! »Ti si imel skrbne stariše in so gledali za vsakim korakom, ki si ga v tvojih mladih letih napravil. Moji stariši pa niso bili taki. Pustili so mi, da sem počenjal kar se mi je zljubilo, in zašel sem v mojo nesrečo na krivo pot. Sedaj šele — v mojih starih letih — čutim, kako neumno sem ravnal, a tudi stariši moji imajo na vesti mojo revščino in zanemarjenost.« — tako mi je nesrečni prijatelj odgovoril — Zatorej — kot mladinoljub — opozarjam mladino: Mladina, ne zapravljaj težko prisluženega denarja, skrbi za stara leta, da prihodnja leta, ki ti pobelijo glavo, te najdejo pripravljenega in da ne boš klel svojih mladih, (Dalje v prilogi.) Priloga »Primorskemu lislu" šf. 45. z dne 9. novembra 1911. zapravljivih let, ki bi ti Krenila staro, sivo glavo. Ne kradi. Nekdo nam piše. Krasti je kaznjivo dejanje in ako je tat zasačen bo kaznovan, kar je popolnoma prav. Tatvino pa je treba uže pri otrocih zatirati. Vsako najmanjšo tatvino, ki jo otrok zagreši je treba kaznovati. Le na ta način sc ucepi otroku strah do tatvine. Gorje, ako se tako ne dela. Slučaj: Kmečki stariši so imeli 14-letnega sina. Neki dan je prinesel domov lepe zrele hruške, .ledli so jih vsi, oče, mati in sin. Očetu in materi ni padlo v glavo, da hi vprašala sinu, kdo mu je dal lepe zrele hruške. — Nedolgo potem pa pritira poljski čuvaj objokanega 14-letnega sina domov, ki ga je zasačil, ko je trgal zrele hruške na tujem posestvu. Nespametna oče in mati pa se postavita na sinovo stran in sta opsovala poljskega čuvaja, ki je trdil, da je zasačil sina na tujem posestvu. Zaradi tega so Lili vsi klicani pred sodnika in vsi trije obsojeni po par dni v zapor. Slepi stariši taki! Namesto da bi sina z brezovko opletii, so ga šc zagovarjali. A njih slepota sc je bridko maščevala. Sin je bil še večkrat potem zaradi tatvine kaznovan, in pozneje je delal sta-rišem največjo preglavico in sramoto. Stariši so se bridko kesali, a jc bilo prepozno. Nauk starišem: Pazite na o-troke! Mlado drevescc se da upogniti, Maro sc zlomi! Stariši, ne pripravljajte >i grenkih ur na starost. Učite otroka: Ne kradi! Kako nevarno vpitje! — Nekje na Krasu imeli so eni in drugi svoj večerni shod. Jelo, pilo in govorilo se je. Med temi je bilo tudi več Italijanov — Italijanov, ki v Avstriji kruh jedo. Govorilo se je to in ono, seveda veliko tudi proti veri in duhovščini. No, brez tega sc ne more več imeti ne shoda, ne veselice ne zabave! Vera mora biti zraven!... Na živi govor enega ali druzega, sledilo je, kakor navadno, tudi ta večer: »abbasso i preti!«, »dol z farji!«, »abbasso le chiese!«, »abbasso il papa!«, .abbasso il governo!« itd. In kdo so bili, ki so se najbolj Klasih'!? tujci, »presiti«, Italijani!!... Oh! kako nevarno vpitje in izzivanje! Zakaj bi pač taki malce ne pomislili na žalostni »abbasso« svojih bratov dol v Afriki!? ... Ali bi se lahko ne zgodilo en dan ali druKi kaj narobe? ali bi ne lahko en večer ali drugi ne zagromelo Italijanom na ušesa: »Via gl’Italiani!«, »fuori i forešti!«, »abbasso gl’Italiani!« itd. Ne dražite! Kupčija z novim vinom v Brdih in na Vipavskem je sedaj še precej živahna. Kupci se oglašajo in hvalijo na splošno naša vina. Za železničarje. V odseku za državne uslužbence je referiral poslanec Pismo iz Hleksandrije. V Aleksandriji, dne 28. oktobru 1911. Po preteku več kakor pol leta nas je koiiečno vendarle posetil ljubki dež. A ta obisk ni vedno tako prijeten, ampak postane s časom še precej nadležen. Celo zimo bo namreč, izvzemši malih presledkov skoro nepretrgoma deževalo. Je že tako na zemlji, da ima vsak kraj svoje posebnosti in znamenitosti. Tako smo imeli to poletje izredno lepo vreme v Egiptu. Vročina je sicer bila, ampak ne tako huda kakor druKa leta. Kuhalo je še manj neKO po Evropi. In Egipčani, ki so šli svoje prenapolnjene mošnje v Evropo praznit, so se, ko so nazaj prišli z evropskih počitnic, tako le hudovali: Če bi mi vedeli. da bo tu letos tako prijetno solnce sijalo, bi bili rajše tukaj ostali, kot sc hodili parit v Evropo! — Pravijo torej, Heine ter prcdlaKal, naj se da za izboljšanje položaja železničarjev .58 milijonov kron. Finančni minister je izjavil, da vladi zato ni moKoče dobiti pokritja. Oznanilo. — Z ozirom na § 217. zak. o osebu. davku sc naznani, da izvlečki plač. nal. za osebno - dohodninski davek za leto 1911 cenilnega okraja »Gorica-mesto« in »Gorica-dežela« bodo razpostavljeni za vpoKlcd skozi 14 dnij računajoč od 6. novembra tl. naprej ob uradnih urah pri davčnem oddelku c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici, Via Cappucini št. 16. 1. nadstropje, soba št. 5. Med zdravljenjem okraden. V Trstu sta se zglasila pri zdravniku dr. Koli-nerju v zavodu »Igea« dva moža, od katerih ga jc eden prosil pomoči. Med tem, ko jc tega zdravnik zdravil, me ju drugi v predsobi ukradel iz suknje 480 kron in srebrno škatljo za cigarete. Premestitev vojaštva. Pi ihodnjo spomlad v mcsccu marcu, se izvrše obsežne premestitve vojaštva, pn čemur ie opažati očividno stremljenje, da se ojačijo južne garnizije in to zlasti ob italijanski meji in v Bosni. -• Dva oddelka strojnih pušk 36. polka in pešpolk št. 19 pride z Dunaja v Tolmin, Sežano in Kobarid; štab, trije batalijoui in 1 oddelek strojnih pušk 32. pešpolka i Dunaja v Trst; oddelki 47. pešpolka iz Kormina v Kojsko in Biljano, pešpolk š:. 97. se premesti iz Trsta v Belovar in Karlovac na lirvatskem; 20. lovski ba-talijon pride iz Tolmina in Sv. Lucije v Kormin; gorska baterija št. 3. gorskega lopniškega polka št. 3. pride iz Beljaka v Tolmin; 5. stotnija 12. pionirskega batalijona iz Gyula-Fehervar v Pulo. Škofijske konference na Dunaju. ■.isti poročajo z Dunaja: V torek ob 9. m i predpoludne so sc sestali tukaj /"brani škofje na škofijsko konferenco, ki nteKne trajati teden dni. Kazun kneza i.adškofa dr. Nagla in drugih so došli knezonadškof Koriški dr. Frančišek Sedej, knezoškof ljubljanski dr. Jeglič, l-nczoškof graški dr. Schuster, nadalje škof tržaški dr. Karlin in škof celovški d:. Kaltner. Vojni minister za male garnizije. Zadnji mesec je vojni minister zboljšal položaj nekaterih manjših garnizij v Bosni in sedaj poroča časopisje, da namerava ukreniti vse potrebno za boljšo preskrbo moštva in častnikov v alpskih malih garnizijah. Napredek verske šole na Francoskem. Najnovejša francoska oficijclna statistika objavlja glede na obisk francoskega šolstva zelo zanimive številke. Na javnih brezverskih šolah se jc število učencev pomnožilo za 3 pri 1000, na verskih (zasebnih) pa za devet pri e-nem tisoču. Če se upoštevajo otroci, ki šolo že pohajajo, jc razmerje med po- da so jih po Evropi tudi odirali. Kei pa so prinesli celo kožo domov, kakor so jo nesli s seboj, tu in tam morda še bolj napeto, bolj svetlo iu lepše barve, bi človek utegnil po pravici misliti, da jim je letošnja vročina nekoliko možgane načela. Da jih pa ne bo imel kdo po krivici za prismuknjene, jc dal neki gospod sledeče pojasnilo: »V kulturni Evropi nc odirajo več ljudi na životu, kakor to delajo divjaki po Afriki, ampak tam odirajo mošnjičke. Glejte, mojega sem pred odhodom in odpotovanjem dobro nafutral s samimi svetlimi zlatniki, tam so mi ga pa tako odrli, da jc zdaj popolnoma prazen«. Iu na to je vrgel ozlovoljen svoj veliki mošnjiček na mizo, ta ni dal od sebe nobenega glasu. Bil je prazen, mrtev. No, ta gospod niv svoji naglici pomislil. da znajo tudi tukaj odirati mošnjičke čeravno smo v Afriki. Tudi množitvijo šolskih otrok v državnih in v zasebnih verskih šolali 17%,, : 28%». V Vendcji so državne šole izgubile 196 %„ otrok, ki so prešli na verske zasebne šole. Veliko stori v tem oziru krščansko društvo družbinskih očetov. Katoliška misel na Francoskem torej kljub brezverski gonji države napreduje! Zrakoplovec VVidmer namerava poleteti v nedeljo iz Gorice (Velike Roje) v Trst. »Družinsko pratiko« priporoča pro-cajalna kat. tisk. društva v Semeniški ulici v Gorici. Zgubljeno — najdeno. — Nekdo je našel v Gorici na cesti uro. Kdor bi jo bil zgubil, naj se oglasi v »Slovenskem sirotišču«, Ponte Isonzo 32. Listnica uprave. Nekdo vložil po poštni položnici v Gorici dne 29. okt. 1911. 11 K 60 v brez podpisa. Prosimo, naj dotičnik prijavi svoje ime. — G. Uršič Anton delovodja Zelimlje p. Studenec: Denar prejeli. Hvala! G. Pisk A. Pečine 42: Naročnine za tekoče leto 1911 še nismo prejeli! Uradno izpričevalo deželne bolnice in porodnišnice v Ljubljani: Naravna Franc Jožef-ova grenčica, zavžita v količinah od 150 do.200 gramov, se izkazuje kot prijetno in ne prehitro razkrajajoče sredstvo. Poleg tega ima na-pram drugim na odvajanje čreves učinkujočim zdravilnim vodam še to prednost, dd »Franc Jožef-ovo« vodo bolniki lahko zavživajo in ne da bi nastala kaka nevšečnost. Mesine novice. Novi kapiteljski dekan. Za kapiteljskega dekana jc imenovan stolni vikar preč. g. Lconard Sion. m Duhovne vaje za c. in kr. častnike bodo v postu. Preč. g. c. in kr. vojaški kurat L a c i n a je pravil, da ima že 30 podpisov raznih častnikov za vdeležitev duh. vaj, ki so odločene na željo višjih. m Pretep. Sinoči sta se v ulici As-coli sprla oče in sin Motz. Oče je lastnega sina s palico tako imdo udaril trikrat po glavi, da je slednji moral iskati zdravniške pomoči v bolnišnici usmiljenih bratov. Goljufal je ljudi nek Adolf Basilič iz Krka na ta način, da je po gostilnah prodajal prstane, trdeč da so zlati, medtem ko so bili iz druge kovine. V soboto ga je policija prijela in ga obdržala, da dobi, kar mu gre. Dražbeni razglas. Najboljšemu po-iiudniku se odda na dražbi dobava spodaj navedenih živil, ki jih bo potrebovala !eta 1912. deželna umobolnica Fr. Jožef I. Pismene ponudbe je izročiti v zapečatenih zavitkih pri vložnem zu- tukaj imamo tisto nič kaj dobro došlo gospo, ki se ji pravi draginja. Njene dobrote čutimo tudi v Egiptu in ne samo v Avstriji, kakor bi mogoče utegnili trditi vaši draginje lovci — socialni de-mokratje. Pa tukaj se je ljudstvo tako-rekoč uže udalo svoji usodi in se ie privadilo tudi gospej draginji. Zato nimamo tukaj ne protestnih shodov, ne demonstracij, iie pobojev zavoljo draginje. Pač pa sosed sosedu potoži o vedno slabših časih ter pocedi nekoliko slin po nekdanjem lepem življenju v Egiptu, -pa je. Tudi časopisi niti besedice ne črhnejo o kaki draginji, tako da bi človek, ko bi dobro ne poznal tukajšnjih razmer, zares sodil,- da je več let trajajoča egiptovska kriza že izginila iz površja. Pa to. žal, ne odgovarja resnici. Ce le malo bolj bistro odpremo oči, bo- pisniku deželnega odbora najpozneje o I oiiulnc 20. novembra 1911. PotnukiiH nurajo položiti pri deželni blagajni najpozneje do gorenjega dne varščino v £o;o\ im aii v javnih kreditnih papirjih in sicer: za dobavo mesa K 1000.--; za dobavo vina K 400.—; za dobavo mleka K 100.—; za dobavo jajc K 200. . Zajedno s |)onudbami je predložiti po dvoje vzorcev spodaj navedenih predmetov; vzorci morajo nositi ime ponudnikovo in se morajo zapečatiti. Vzorci so: 500 gramov riža in moke; 1 liter vina, mleka, olja in kisa; 100 gramov vsakega izmed spodaj naštetih predmetov, izvzemši meso in jajca. — Vzorec slanine se mora odrezati tako, da bo razvidna debelost poslednje. — Predmeti, ki jih bo dobavati so: Goveje meso, telečje meso, goveja jetra, bela moka, rumena moka, zdrob, fižol, kava »Santos«, kavina primes, sladkor, riž, prešičja mast, slanina, olje, kis, sol, mleko, jajca, sir ement., II. sir' bovški, sir parmig., polenovka, limoni, vino in milo. Nadaljna pojasnila o množini in kakovosti povžitnih predmetov daje o-skrbništvo deželne umobolnice ob delavnikih od 11—12 op. Iz goriške okolice. Dornberg. Sv. birm a. Krasna jc bila slovesnost preteklo nedeljo v. Do-rnbergu. Poveličeval jo je lep gorek jesenski dan. Točno ob 8 in pol je naznanil strel, da je dospel prevzvišeni knezonadškof. Pri slavoloku je pozdravil dospevšega knezonadškofa naš g. župnik, Fr. Lavrenčič, ter mu predstavil županstvo in učiteljstvo. Nato se je začel izmikati sprevod ob pritrkovanju zvonov in streljanju v župnišče. Ob 9. uri se jc podal prevzvišeni v cerkev v spremstvu duhovščine, kjer se je pričela slovesnost. Pred sv. mašo je imel prevzvišeni vladika govor, po sv maši je bilo pa izpraševanje otrok in delitev sv. birme. Vseh birmancev je bilo 3l2. Po končanih molitvah za ranjke na jioko-pališču, je bila kanonična vizitacija. Da je dobil naš g. župnik zadoščenje pri tej priliki za svoj obilni trud, bralo se je z zadovoljnega obraza prevzviše-nega knezonadškofa. Omeniti moramo tudi, da jc poklonilo naše županstvo prevzvišenemu knezonadškofu 50 kron v šolske namene namesto še drugega slavoloka, s čimur mu je bilo zelo ustreženo. Ob 4. in |)ol uri se je prevzvišeni odpeljal v spremstvu protonotarija nions. Ivana Lukežiča in g. dekana v Gorico. Prvo sv. o b h a j i 1 o. V soboto ob 7. uri je prejelo med sv. mašo prvo sv. obhajilo 77 šolskih otrok. Obhajal je preč. g. pater Janez Ažbe, vikar kapucinskega samostana. mo kmalu zajjazili, da jc tudi tukaj mati draginja povila hčerko, kateio so krstili na ime -- beda. Nešteto družin je, ki nimajo kaj jesti in nimajo kje sjiati. L: največ teli družin ie svoj čas — do leta 1907, ko je vladala v Egiptu šc i medena doba«, več ah manj uživalo vse dobrote in udobnosti, ki si jih more zgolj posvetni človek privoščiti, držeč se zraven tega lepodonečega italijan->l;ega izreka: Dolce far uiente. (Sladko je nič delati.) Kako ti ljudje sedaj ži-\ ijo, je pač več ko žalostno. Nobeno .'-redstvo jim ni preumazano. da le dosežejo priboljšek v bednem svojem življenju. Vršijo razna nečedna dejanja, ki se morajo gnjusiti vsakemu človeku, ki ima količkaj čuta poštenosti m časti v svojem srcu. Kakšna generacija izide iz tacih družin, more verovati le tisti, ki ima priliko to videti. (Dalje prih.) Poskusen tilom v župnišče. V noči na četrtek so neznani lopovi lioteli o-krasti preč. g. Gotarda Pavletič, dekana v Št. Petru. Splezali so se čez vrtno ograjo. Preskrbeli so si 2.5 ni dolg, močan kol, s katerim so nameravali izpahniti železno omrežje pri župnijskih oknih. Ko so pa začeli dekanovi psi močno lajati in so tudi domačine vzbudili, pobrati so jo morali lopovi ne ve sc kam, ne da bi se jim bilo njihovo podjetje posrečilo. Tatovi. — Zadnje dni so se pojavili na Goriškem tatovi, ki so posebno radi obiskovali župnišča. Zadnje dni so ti lopovi obiskali preč. g. kurata v Grgarju .ložefa Godnič. Enega teli ulomileev so že prijeli. Premetnba posesti. — Cerkveno oskrbništvo v Solkanu je kupilo grad pokojnega polkovnika Grimnier-ja »Častnim Silicanuin« pod jako ugodnimi pogoji. Poroka. Dne 11. t. m. se bo poročil v cerkvi v Št. Andrežu ob 7. uri zjutraj gospod Ciril Bitežnik z gospico Leopolda Lavrenčič iz Št. Andreža. Pri sv. maši bo pel slovenski cjuartet s»olne cerkve v Gorici. Bilo srečno. Števerjan. V Števerjanu je praznoval v pondeljek srebrno poroko i aš vrli somišljenik Ant. Klanjšček. Zakonski ■dvojici kličemo ob tej priliki: na mnoga leta! Iz ajdovskega okraja. V nedeljo 12. t. m. opolodne ob 3. bo pri Rebku na Goričici shod Kmetske zveze za ajdovski okraj. Razpravljali bodo o zadevah ki so zeio važne za kmeta, o deželnem in državnem zboru, posebno z ozirom na splošno draginjo. Govorila bosta na shodu poslanec Fon in Berbuč. Vabljeni so kmetje in njih prijatelji. a Riheniberg. — Občinske volitve so v naši občini končale. Liberalci so zmagali v 3. in 2. volilnem razredu v prvem razredu je zmagala S. L. S. Ni čuda, da so zmagali liberalci. Tretji lazred je volil 2 dni. To je bilo za liberalce. Divjali so na vse kriplje. Kar je bilo liberalnih konjskih mrh iti mul in dvokoles v Rihcnbergu na razpolago, to je vozilo cele dneve brez počitka. Agentov je bilo mnogo. Pravijo, da je liberalna posojilnica darovala precejšnjo svoto za agitacijo. Ko se je dozna- io, da so zmagali v 2. razredu, to je bilo tako kričanje, divjanje in zmerjanje, da ni bilo mogoče poštenemu človeku tega prenašati. Četrti dan je volil 1. razred in zmaga je bila naša. V liberalnem gnezdu v Vasi pa je čakala cela druhal naprednih nazadnjakov, da bodo še bolj zverinsko divjali ako zmagajo tudi v prvem razredu. A veselje jim je šlo po vodi. Pred pisarno so čakali voditelji »napredne« bande, in prišel je Mužina ter jim povedal, da imajo »klerikalci« večino. Vse se je razkropilo kot bi trenili. V vasi pa ie učinkovala ta novica, kot bi vrgel gorečo bombo med nje. Dobili so sicer res 20 starašin. Nekateri izmed teh niso domačini, nekateri gredo v cerkev vsake kvatre, nekateri pa nikoli. Taki sc ne bodo potegovali za versko in gmotno korist. Kdor ne ljubi vere ta ne bo nikdar ljubil svojega bližnjega. Do tega bi ne prišlo, ako bi '.si naši možje šli na volišče. Ako bi šli volit Rihenberžani, ki so doma odtali, bi bili zmagali mi z veliko večino. A naši niso tako rogovilili kakor nasprotnik. Nasprotniki so porabili na stotine. Dva »obernaprednjaka« sta se menila. Prvi je rekel: »Jaz sem bil pri volitvah ob 200 K«. Drugi pa je rekel: »Božje str..., jaz pa sem ob 400 K«. Sedaj se vidi da niso divjali zastonj. Sedaj žugajo župana preč, organista preč, slugo | preč, čuvaja preč, itd. Ali meni se zdi, da iz te moke ne bo nič. Naši so vloži i rekurz. »Naprednjaki« mislijo, da oni vse vedo. Sedaj, ko je čas za napravljanje prošenj za osmiee, so nekateri voditelji »napredne« bande napravili več prošenj zase in pa za privržence. Rekli so nam-i cč: mi se ne bomo klanjali županu. Poslali so prošnje na glavarstvo. Ali Ic-to jih je zavrnilo, češ, da morajo uložiti prošnje potoni županstva. Sedaj pa so se prijeli za nos. Pisal bi lahko veliko o njih, a niso vredni, da bi po nepotrebnem rabil črnilo in papir. Mladenič. aCcna vinu na'Vipavskem je 46 K hektoliter. Iz kanalskega okraja. ki Ročinj. V nedeljo popoludne oko-io 5. ure je začel v Ročinju goreti senik bivšega župana, g. Ivana I p a vc a, na katerem je bilo kakih 400 centov sena spravljenega. Požar je postal v kratkem času tako silen, da so ostali vsi poskusi gašenja brezuspešni ter je senik s senom vred popolnoma pogorel. G. Ipavec je bil sicer zavarovan, ali le deloma. Ker je neki Andrej Malnič par dni pred požarom grozil, da hoče v kratkem eno tako napraviti, da se bode ču-lo o njem daleč okoli, bil je kmalu po požaru od orožnikov aretiran. .Malnič ne taji sicer, da bi goreomenjene grož nje ne bil izustil, taji pa, da bi bil on senik zažgal. Malnič sc je klatil skoro \se svoje življenje po svetu in je delal pri zgradbi raznih železnic. Sedaj na stara leta pa ga mora občina rediti in je imela ž njim dosedaj že vse poino stroškov. Iz tolminskega okraja. t Trebuša. Dne 8. oktobra se je ustanovila krajna podružnica vzajemne zavarovalnice za govejo živino v Dol. Trebuši, 99ta na Goriškem. V odboru so sledeči: Gg. Ivan Rijavec, Matevž Tušar, Jakob Božič, Anton Klemenčič, Matevž Jan. — Dne 5. novembra pa se je vršila pri nas izvanredna cerkvena slovesnost. Ob navzočnosti šestih gg. duhovnikov in veliki vdeležbi drugega ljudstva se je blagoslovil slovesno kip Lurške M. B„ ter se postavil v novi kamniti stranski oltar, ki je delo g. B. Bitežnika. Oltar krasi cerkev in delo mojstra hva- li. Najlepše pa je bilo, da je na ta dan' pristopilo k obhajilni mizi okrog 200 oseb, ter so tako javno pokazali, da ne marajo za one družine na svetu, ki ne pustijo več svojih otrok k sv. obhajilu. t Nemški Rut — Grant. Dne 2. t. m. se je vršil blagoslov prvega modernega vodovoda v županstvu Grahovo, t. j. v G r a n t u. Vodovod je stal okolo 8000 kron in izdelala ga je tvrdka Rumpel z Dunaja. Vse hiše imajo vodo napeljano tudi na dom. K blagoslovu je došel g. župan A. Močnik, g. tajnik in več drugih mož. Preč. g. ž. upravitelj j začel blagoslov s primernim nagovo • rom, začel z zgodbo Mojzesa m vode, k; je v puščavi pritekla iz skale in načrta! koristi in potrebo dobre pitne vode. Po blagoslovu je šolska deklica zajela nove vode in v lepem kozarcu podala jo najprej g. županu pokusit. 8 n I e še nimamo. Imamo pisan odlok c kr. okr. š. sveta, da se bode šola I. 1912 zidala pri nas. Pa še ni ni:. M slijo l ekteri gospodje, da se Nemški Rut da nekoliko potegnit, pa ne bo šlo. Mi plačujemo. Ceste pa še celo nimamo. Prosimo, da g. očka Modrijan v Tolminu katero modro ukrenejo, da bomo dobili ceste, 'sako leto plačujemo okoli 3ou kron zi cestni zalog. Pa nič ni! Sreča vaša, da smo dobri pešci. Poglejte kako se skrbi na Kanalskem za ceste. Možje, na noge! Ta pot naj bi bila naše prometno sredstvo v XX. stoletju! t Z gor. V eni prejšnjih številk i Prim. Lista« je neki dopisnik zahteval, da bi se pri nas pričela kaka javna dela, pri katerih bi domačini imeli kaj zaslužka, ker je letina letos jako slaba in preti splošna beda. V Tolminu sc res gradi sedaj vojašnica in marsikak domačin ima priliko pridobiti si s poštenim delom kako kronico. Toda tudi to delo nima za domačine nobenega pomena, ker so podjetniki Nemci, ki so nastavili tudi dva nemška palirja. Ta dva posebno pa eden istih ravna z našim ljudstvom na tak način, da zapuščajo domačini delo m morajo gledati, kako jim tujci odnesejo zaslužek. Želeti bi bilo, da sc me-lodajni činitelji nekoliko bavijo s to zadevo. t S Št. Viškegore. Vsakdo bi mislil, da sc nam v Št. Viškigori dobro godi, ker se skoro prav nič ne oglašamo v listih. Mi pa tu mirno trpimo in molčimo, čeravno smo morali ob suši poleti voziti vodo od daljnega studenca. Prejšnje jeseni smo imeli vse polno dela, da smo spravili poljske pridelke pod streho. Letos je pa v tem pogledu skoro popoln mir; kajti ni bilo ne otave ne korenja ne zelja in tudi sadja jako malo. Jako revna jesen je letos. Repe bodo imeli le nekateri in še to le za seme. Po Krasu na Vipavskem so, kakor se čuje, pridelali malo vina. V tem pogledu pa sino mi na boljšem; kajti naši krčmarji so napolnili svoje kleti, tako da narti se ne bo treba več bati suše. H koncu hočem šc omeniti, da bi l ilo pri nas prav potrebno kako dru-štvo, ki bi se pečalo z izobrazbo ljudstva, ki je potrebno in hrepeni po izobrazbi in razvedrilu. Zganimo se, da kaj dosežemo! Odbor »Kat. slov. izob. društva« Podbrdo se iskreno zahvaljuje vsem, kateri so kaj pripomogli da se je vcsc-Tca, posebno dne 29. oktobra m ponovno dne 5. novembra tako dobro obnesla. Hvala našim sosednim bratskim društvom: iz Oblok, Hudajitžua, Koritnice, Grahovo, Podmelca, Avč, ter »Orlu« iz Boh. Bistrice za obilno vde-ležbo. Enako vsem onim gospodom, ki so poslali preplačila. Anton Cufer, Peter Valentinčič, odbornik. odbornik. Iz kobariškega okraja. f Anton Manzini. —- Minoli torek dobili brzojavko, da je v Staremselu pri ^ | K. Draščik j ^ v Gorici na Kornu + ^ (v lastni hlli) ^ ♦ Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance JA ln poroke, pince itd. Prodaja ^ različna fina vina in likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Pri-t poroča se sL občinstva. Cene Jako nizke. »Ljubljanske kreditne banke" ¥ se bavi s vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.- Vloge m knjižice obrestuje po V'/a%, »loge v tehočem računu po dogovoru. Delniška glavnic. K 8,000.000. Centrala V Ljubljani. -Rezervni zaklad K 800.000. — PODRUŽNICE: Celovec, Gorica. Sarajevo. Split. Trst. Kdor si licte linbaviti dobro trpežno jESEnsha in Zimsko blago, naj -se zaupno obrne do dOlMČB tvfdke T v • » n TT • v • v Ivanci c & Kurinčič GOR Cfl — Gosposka ulica šf. 11. (via Giosue Carducci) — GORICA. Vel kanska iz! era raznih potrebščin in drobnarije za šivilje in krojače. Radi prevelike zaloge so cene čudovito nizke. Vsakdo naj se prepriča sani . ‘ ij**» ^ 'ii * n * U"*i ^ *i ** Vzorci 5e pošiljajo proti vrr\itvi vsakomur poštr\in<> prosto r\a dom. « RXXXXXX^XXXXXXXXXXXXXXX> Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku. Trnkinn (Atokflftcvu Jotrno olje. 1*ohi‘Imio urediitvo proti pmiim boleznini in Mploknl telesni NlnboHtl. l/.Trnn stekleničil temi olja na rarnoniene barte po K 1'40, bele barvo K 2. Trakiuo leleznato Jetrno oljo. Raba trga olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. Trškimi Jetrno olje se železnim jodecem. S tem oljem »e oidravijo v kratkem 6a«u i gotovoitjo vee koBtno boleini, lleinl otroki, 6»IK malokrtno.t Itd. =======.-- Cen« ene nteklentce je 1 krono 40 vinarjev. =====»===■-" Opomba. Olje, katerega naročam direktno Iz NorrcirLK prelfiče ne vedno t mojem kem. laboratorju predno so napolnijo steklenice. Zato ramorem Jamčiti svojim ČČ. odjemalcem glede čistote in stalne HposobnoNti /a zdravljenje. CriMtofolettijeva pijača 1% kine in železa. Najboljši pr'ponti'6ek pri zdravljenju 8 traklnlm oljem. =— Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. —=- txxxxxxxxxxmmx: Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima A. Breščak - Gorica Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši). Velika izber raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic. ■ Za mnogobrojna naročila se toplo priporočam ANTON BREŠČAK. JOSIP CULOT v Rašlelju štev. 2 25 v Gorici- Velika zaloga vsakovrstnih i£rač, okraskov za božično drevesce In punlc za Igračo. Razpele iz kovine, rožni venci in podobice, rokavice iz volne in sukna, čevlji in klape, zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, seme za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in kovčegi, pipe, ustniki in cevi. wi „CENTRALNA POSOJILNICA" REGISCROVATIA ZADRUGA Z OTTlEJčnO ZAVEZO V GORICI S±3E3E± obrestuje hranilne vloge po 4' Daje članom posojila na vknjižbo po 5'4%, na menice po 6°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Corso Gius. Verdi št. 32, I. nad. Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. Wl1 um\u sr. flova trgovina z železnino Pint er & Lenarcl Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klo-sete, peči, šted lnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočava Pinter & Lenard. /l er Goriška zveza . gospodarskih zadrug in društev v Gorici reeristrovamz. zadruga i omejeno zavezo posreduje pri nakupu bnetuskili potrebščin in pri prodaji 'j\/- »'v* kmetijskih pridelkov, •v ‘/v* ^ Zaloga ja v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE11 v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT- 32- II s !i ... b’r7»2 Tvrdka Konjedic & Zajec trgovina z železjem v Gorici v hiši ,,Qoriške ljudske posojilnice11 (prej krojaška sadrujia). Piiporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in puinpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuliinska in hišna oprava. 1 Postrežba točna, domača in cone konkurenčne. L= Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole. J __________________________________________________»a5St Velika izbera GAMAŠ in G A L O S J. PRUFOVKA GORICA, Gosposka ulica št. 3 nasproti „MONTA“. dobivajo se v ve liki izbiri ♦♦♦ od kron 20=30 ♦♦♦ Pri J. MEDVED - GORICA. = -= Izdajatelj In odgovorni urednik: J. Vimnrlše!-: v Gorici Tiska .Narodna Tiskarna*(odgov. L Lukežičt v Gorici.