AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 237
CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, OCTOBER 8TH, 1931
, LETO XXXIII—VOL. XXXIII
Tri sijajne operne točke na programu koncerta
Mitzi Grdina in Anton Šubelj v nedeljo
In grozen je s tabo, ljubica, križ, ker sama ne veš, kaj da hočeš! In če te ne ljubim, se grdo držiš, in če te poljubljam, se jočeš! Te mične vrstice Dragotin Kette-jeve pesmice smo vzeli iz programa, ki bo razdeljen ob priliki prvega nastopa Mitzie Grdina, ki vprizori v nedeljo, 11. oktobra, skupaj z baritoni-stem g. šubljem sijajen koncert v S. N. Domu. Med drugim nastopita tudi v izvlečku krasne opere "Rigoletto." Da bo petje tembolj umevno, naj navedemo na tem mestu ekscerpt iz opere.
Grbav in pokvečen dvorni norec Rigoletto, ki je živel na dvoru mantovskega vojvode, je imel hčer Gildo, ki jo je ljubil'nad vse. Da ne bi zapadla pohoti dvorjanov, jo je imel skrito v neki hiši daleč od dvora. Posetil jo je vsak večer. Na dvoru so bili seveda vsi mnenja, da zahaja Rigoletto' ne h hčeri, ampak k svoji ljubici. Vojvoda mantovski je nekoč priredil veliko zabavo ha dvoru. Tu prihiti na pozor išče grof Monterona, ki zahteva zadoščenja od vojvode, ker mu je onečastil hčer. Dvor. norec Rigoletto draži in zbada Monterona, in v sveti očetovski jezi Monterona prekolne Rigoletta. To pro-kletstvo strašno muči Rigoletta. Vsak večer, hodi tolažbe iskat k svoji hčeri, toda nihče ga ne more utolažiti. Vojvoda pa je medtem začel zasledovati poseta Rigoletta. Preoblečen kot študent je zahajal k Gildi toliko časa! da si je pridobil njeno srce. Neko noč je ukazal dvorjanom, da jo ugrabijo, kar so z veseljem storili, da se maščujejo nad Ri-golettom.
Rigoletto ves obupan je vedel, da svoje hčerke ne more drugje iskati, kot na dvoru. Prosil je dvorjane, naj mu povedo, kje je Gilda, toda oni se mu samo po-smehujejo. Naenkrat se vrata
Dovolj denarja za orožje, malo za brezposelne
Osem slovenskih korenjakov v rokoborbi z Ameri-kanci, Zamorci, Lahi nastopi nocoj v S. N. Domu
odpro in Gilda prihiti vsa osramočena ter pove očetu vse. Ri-1 goletto priseže maščevanje vojvodu in odide z Gildo.
Izven mesta je živel na. nekem samotnem kraju gostilničar in ropar Sparafucile. Tega si je iz- i bral Rigoletto, da ubije vojvodo. Vojvoda se je nahajal na lovu i rti je bil prisiljen prenočiti pri tem | banditu. Tu si je kratil čas z lepo Magdaleno, banditovo sestro. Vse to je bilo znano Rigolettu že : prej. Tisto noč je Rigoletto pri-; peljal s seboj Gildo, in skrivej sta opazovala lahkoživega raz-košneža. Potem je pa odposlal i Rigoletto Gildo proč in ji naročil, da se obleče v fantovsko obleko, nakar bosta pobegnila. Magdalena se je pa zaljubila v vojvodo in je prosila brata, naj ga nikar ne ubije. Gilda se povrne preoblečena kot fant in prosi strehe pri Sparafucilu, kajti zunaj je vihar. Magdalena hitro pregovori brata, da umori novo-došlega fanta mesto vojvode.1 Sparafucile to stori. Rigoletto; pride ob polnoči po mrtvo truplo vojvode. Sparafucile mu izroči vrečo z mrtvecem. Baš ko hoče I Rigoletto vreči mrtveca, v reko, zasliši od daleč glas vojvode. Groza ga strese. Pogleda v vrečo in spozna v mrtvecu svojo hčerko. Ves obupan se zgrudi in umre. Prokletstvo Monterona se ; je izpolnilo nad »$irri.V. .	|
Mitzi Grdina bo pela vlogo nesrečne Gilde, dočim bo Anton Šubelj pel vlogo Rigoletta. Mit- i zi se v svojo vlogo s prekrasnim petjem tako uživi, da mislite, da vidite na odru v resnici nesrečno Gildo. To je le ena točka sijajnega programa v nedeljo.) Vstopnice k tej prireditvi dobite pri Mrs. Kushlan v SI. Narodnem Domu. Potrudite se za svojo vstopnico, ker se hitro oddajajo, o-
Ne samo mladina, pač pa tudi starejši ljudje prav radi prihajajo k rokoborbeni predstavi. Dve smo sedaj že imeli v S. N. j Domu in še vselej je bila dvora-5 na polna občinstva, mladine in | starejših, žensk kot moških. No-^coj zvečer priredi "Orel" svojo drugo rokoborbno predstavo in j sicer so na programu nastopi, katere je v resnici vredno po-: gledati. V areni bodo postave, ki tehtajo nad 200 funtov, pa tudi "pritlikavci" s 115 funti. Vse se bo borilo in merilo v spret-| nosti iti telesni moči.
Da se je med Slovenci zelo raz-| vila rokoborba lahko priča de jstvo, ker bo nastopilo v areni kar osem slovenskih korenjakov, daj ne omenimo Franceta MišmašaJ
čim bo Slovak Mordis nastopal s severno slovansko gibčnostjo. Woods iri Young sta črna Ljubljančana, ki bosta kazala zamorsko gibčnost v rokoborbi, poleg tega bosta pa tudi dva Mussolini jeva podanika in nekaj Angležev, tako da bo tega vrveža polna mera za vsakega ljubitelja tega borbnega športa.
Ko bodo padle vse odločitve pa nastopi ribniški glavar vseh rokoborcev France Mišmaš. Spoprijel se bo z Anton Kušlanom, ki ima tudi svetovno slavo v smešni rokoborbi. Tu bo smeha, da bodo stoli pod vami škripali, in samo ta prizor je vreden cele vstopnine. Kaj takega še nismo imeli na odru.
Po zaključku rokoborbe se vr-
ki je prvi čempijon iz Ribnice, in i ši ples v spodnji dvorani S. N. (katerega ne premaga nobena si-j Doma. Vstopnina k plesu je sala. Anton Kušlan, ki se bo boril mo 10 centpv, in ples je dovoljen
do 1. ure zjutraj. Nadzornik prireditve, je spretni Mr. Martin Antcnčič. Začetek predstave je točno ob H. uri nocoj zvečer v S. N. Domu na St. Clair Ave. Ves čisti dobiček te velike prireditve gre za novo cerkev sv. Vida. Kot čujemo je polovico vstopnic že prodanih, vendar se še dobijo prav dobri sedeži.
. s Francetom Mišmašem bo imel kljub svojemu humorju dovolj i dela, če bo hotel obvladati ribniškega čempijona!
Slovenci, ki nastopijo v rokoborbi so: Brulc, Pa j k. Lenaršič, jAnzig, Kotran, Peršin, Blake, S Komar. Dva brata Hrvata, Ma-rušič in Mesnik bosta pokazala hrvatsko moč in spretnpst, do-
Velika obravnava proti (Javen shod in registracija
Pregledovalci napadajo
Državni pregledovalec mestnih krtjig in poslovanja, Will Heck, je včeraj izjavil, da se je "sramotno in neznosno poslovalo," ko se je gradilo dvoje novih kril pri mestnem avditoriju. To je bilo 'še pod upravo bivšega managerja Wiliam R. Hopkinsa. Državni pregledovalec knjig dol-ži zanemarjanja dolžnosti in zgube denarja bivšega mestnega managerja Hopkinsa, direktorja javne službe Fergusona, mestne-ga arhitekta Kregelius in Lin-colna Dickey, ki je bil pred leti upravitelj mestnega avditorija. Državni pregltedovalci trdijo, da se je pod vodstvom omenjenih mož spreminjalo kontrakte, kar je kršitev državne postave. Material, naročen za zgradbo, ni bil nikdar pregledan. Kontraktorji, ki so dobili mestna dela, se niso ravnali po koi}traktih. Kontrakte so dobili ljudje, ki niso stavili najnižjih cen. Mestni uradniki so dovolili, da so se plačevali nepotrebni stroški. Ta svota znaša $114,318. Ta obtožba državnih nadzornikov knjig je hudo prizadela omenjene kroge, ki se sedaj izgovarjajo eden na drugega in nihče izmed njih neče priznati krivde. Na vrsti je mestni postavni oddelek, da zahteva od krivcev, da povrnejo škodo.
glavarju banditov v Chi-cagi se je te dni začela
Chicago, 7. oktobra. Včeraj se je pričela sodna obravnava na zvezni sodniji napram glasovite-mu banditu in kolovodji chica-ških gangežev, Al Capone. Začelo se je takoj z izbiranjem porotnikov, kar ni vzelo dolgo časa, toda videti je, da izbrani porotniki nikakor niso po volji zagovornikov Caponija. Kajti med porotniki ni chicaških državljanov, o katerih bi se pričakova-
v Euclidu!
Konec Edisona prihaja. Je v nezavesti
West Orange, New Jersey, 7. oktobra. Thomas Edison polagoma zgubiva moč, kot se je izjavil danes njegov sin. I)r. Howe, njegov osebni zdravnik, lo, da bi milostno sodili Caponi-je izjavil, da se nahaja Edison v ja, ker .razumejo chicaške raz-nezavesti, ki se navadno loti člo- mere, pač, pa so med porotniki veka, kadar prihaja konec. Hen- farmarji in obrtniki ter trgovci ry Ford je danes telefoniral iz j iz malih mest, katerim se zdi Detroita, da pozve po stanju i Chicago prava Sodoma in Goirto-bolnika, s katerim sta si bila ve- ra, in da je Capone glavar vseh lika prijatelja.. Enako je storil vnebovpijočih grehov, ki se pri-tudi predsednik Hoover.	j petijo v Chicagi. Zagovornik
__! Caponija je predlagal, da se za-
Priprave demokratov | vrže vse izbrane porotnike, to-Demokratska stranka v Cleve- da sodnik Wilkerson "je odločil,
landu bo tekom letošnje volivne da ostanejo, nakar so bili zapri-kampanje se strogo držala stran- seženi. Potem je zagovornik karske discipline. Dočim v prej- vprašal porotnike, ako mogoče šnjih kampanjah kandidati niso želijo in bi radi videli, da pošlje izjavljali, če so demokrati ali re- j sodnija Caponija v ječo. Vsi so publikanci, pa bodo letos demo- j odgovorili, da ne želijo tega, to-kratični kandidati povsod po v-; da kljub temu zagovornike skr-darjali, da so demokrati. Vsi! bij o porotniki. Al Capone je to-kandidati so strogo vezani na 1 žen, ker je vladi zakrival svoje pravila stranke, da se ne bo več. dohodke. Vlada trdi, da je v zgodilo, kot prej, ko se je ta ali j šestih letih zaslužil" s prodajo pi-oni izdajal za demokrata, kon- va in žganja $1,038,000, za kar čno je pa v usodepolnem trenut- bi moral plačati $215,000 davka, ku stranko izdal. Glavni kam- česar pa Capone ni storil.
panjski govorniki bodo Newton .	-o-
D. Baker, William Kennedy in Mr. Močnik v bolnici državni prosekutor Ray T. Mil- Mr. Frank Močnik, poznani ler. Kandidatura Wm. J. Ken- slovenski krojač, se je moral ra-nicka kot demokrata, je bila de- di poslabšanega zdravja zopet
18 aretiranih
Iz Loraina, Ohio, se poroča, da so zvezne oblasti tam aretirale 18 tujezemcev, ki so nepostavno prišli v deželo. Vsi aretirani so Mehikanci.
Jutri večer, v petek, 9. oktobra, se vrši v Euclid, Ohio, v Roosevelt javni šoli, velik politični shod Progresivne stranke. Glavni govornik bo kandidat za župana Mr. .Joseph Busher, in poleg njega bodo govorili tudi vsi ostali kandidati Progresivne stranke. Ta shod je izvanredne važnosti za vse državljane v Euclidu, in se zlasti naši Slovenci in brati Hrvati vljudno pozivlje-jo, da prav gotovo pridejo na shod. Na shodu boste slišali gotove stvari, ki so j ako zanimive, in ki se tičejo napredka mesta Euclid. Nikakor ne pozabite na ta shod v petek večer. In pomnite! Ako se niste registrirali v letu 1930 ali letos, se morate na vsak način registrirati, ako hočete voliti Jos. P. Busherja za župana v Euclidu! Poleg tega pa za vse slovenske kandidate Progresivne stranke. Registracija se vrši danes, v četrtek, 8. oktobra, jutri v petek, 9. oktobra in zadnja registracija je v soboto, 10. oktobra. Registracija se vrši od ene ure popoldne do 9. ure zvečer na prej omenjenih dnevih, in sicer se registrirate v East Cleveland City Hall, na 14320 Euclid Ave. Ako ste se od zadnjič preselili, morate vzeti transfer karto. Ne odlašajte, po 10. oktobru bo to prepozno. Ke-sali se boste, ker bo vaš glas zgubljen. Storite torej svojo dolžnost, da doživite zmago 3. oktobra za napredek Euclida in izvolitev slovenskih kandidatov!
General Electric Co, bi ga rantirala delavcem šest mesecev delo na leto
Moskva je nagradila ameriškega inženirja
i Moskva, 7. oktobra. Ker jo ■ upeljal v nekaterih rudnikih v Rusiji novo metodo, potom katere se hitreje in z manjšimi I stroški koplje ruda, je sovjetska • 'vlada podelila ameriškemu in-ženi r j u H o w a r d M acDonald u ; svoto $7,500 kot nagrado.
Schenectady, New York, 7. oktobra. Potom predsednika General Electric Co. Gerard Swope, bo delavcem pri omenjeni kom-paniji dano na izbero, da se odločijo, ali delajo po sedanjem sistemu, ko delo ni nikdar sigur-
Umrl pri kolesu
Policijski križar "D" je bil sinoči poklican, da se odzove v Central tržnici, kjer je ' bilo vlomljeno, policist Clifford Harter je vozil avtomobil, v katerem, so se nahajali policisti. Na Eagle Ave. so morali čakati
no, ali se pa odločijo za načrt [na prometno luč, in ker Harter predsednika Swope, po katerem , ni pognal avtomobila, ko je bila načrtu bi imeli garantirano de- luč v redu, so drugi policisti lo za šest mesecev v letu. Po no- vprašal ga, zakaj ne gre »naprej, vem načrtu ne bi več ljudi odpu- ;Toda Harter ni odgovoril. Bil je ščali od dela radi pomanjkanja mrtev pri kolesu. Zadela ga je naročil. Tozadevno bodo glaso- kap.
vali uslužbenci kompanije V Cl)8(in jn McLaughlin Mesnem bi delali delavci skozi i Kalldidat ,a mestno zbornico, celo leto, toda za polovično plačo,: Max Gustin> y L distriktu, ie ki bi povprečno znašala $15.00, včeraj napadel predsednika de-na teden, toda to delo je garan- Uvgke /vezs y clevo]andl,( Har-tirano, in če dela ne bi bilo, te- ,.y 0'UughHna, katerega je na-daj vlečejo delavci iz posebnega zva, 8 ps()vk() «izdajalec» TrdU
fonda odškodnino, enako plači, je> da je 0'Laughlin povzročil, ki bi jo dobivali, ako bi delali. (Ja .gQ delavski postavodajalci morajo en procent svoje plače [ glasovali za 2 centa davka na ci-prispevati v posebno blagajno za fcrarete> Ko je 0'Laughlin slišal brezposelne, in enako tudi kom-i tem> je iz javil> da je Max Gm. panija, ako pa svota ne bi zado- dn _ navaden bedak t stovala, tedaj kompanija pokri-
Darovi za živež
Iz farm v Geneva, Ohio, nam pi-.šilja Mr. Anton Košieek $3.00, katero svoto so nabrali na njegovi ,farmi preteklo nedeljo, ko je dospela tja vesela družba iz Girard, Ohio., Ko sta Stephie | in Mary Turk iz Girarda prav j lepo zapeli, so navzoči segli v žtp in darovali $3.00 v sklad za živež brezposelnim rojakom v Cleveland u. Prav iskrena zahvala, in tudi vam, Anžiček iz Girarda. ker vemo, da ste bili zraven. Da bi našli še dovolj posnemovalcev. Zadnjič izkazanih $100.90, danes $3.00, skupaj $103.90, manjka torej še $46.10 do končne svote $150.00. Iskrena hvala Vsem darovalcem.
Denarja še ni
Dasi se vrši že tri dni in tri noči obširna preiskava, kam je zginilo $800.00, katere je prinesel učitelj Moore iz večerne šole ra policijsko postajo na 105. ce-Fti in Euclid Ave., pa niso prišli še tatovom na sled. Sedem policistov je bilo že suspendiranih. V uradnih krogih sumijo nekega policista, da je odnesel denar s pomočjo dveh žensk. Preiskava se nadaljuje.
Sadie in "pleh"
Pri Anton Vehovcu ,na 5335 Superior Ave., v Clevelapdu, se i dobi kovina (pleh) za komplet-i no garažo z vrati vred. Morda
je nedostatek. O tem bodo delavci sami glasovali.
finitivno zavržena od stranke.
Slikanje članic
V nedeljo, 11. oktobra, se da-jo slikati članice društva podružnice št. 41 S. ž. Z. za spominsko knjigo. V dopisu je bilo napačno poročano, da se dajo slikati članice društva št. 14.
podati v bolnico. Nahaja se v St. Alexis bolnici. Prijatelji ga lahko obiščejo. Prav iskreno želimo, da bi se vrltemu rojaku zdravje čimprej vrnilo.
* $638,000 znaša vstopnina k štirim baseball igram za prvenstvo.
Zaposljen pravdnik
Državni pravdnik Miller naznanja, da je rešil tekom septembra meseca 134 sodnijskih slučajev na sodniji. Osebe v vseh teh slučajih so bile obsojene.
* 5,000 trgovcev v Santiago, Chile, je zaštrajkalo radi previsoke najemnine.
Preiskava samomora
.Lansko leto Se je obesil v okrajnih zaporih v CleVelandu Tcny Colletti, ki je bil zaprt in je čakal obravnave, ko so ga obtožili, da je ženo umoril. Prišle so na dan obtožbe, ki so trdile,
bi prišel po te predmete kak slo-Glede zemljišč	t venski farmar, ki bi vzel pleh in
Alexander Taylor, predsednik dai par košaric sadja v zameno?
Zanesljiva postrežba
organizacije proda jalcev zem-jljišč, se je izjavil, da upa v najkrajšem času, da se cene zemljišču zboljšajo, in da se ho s prodajo zemljišč začelo enako živahno kot pred 10. leti. Kadar j cene bondom in delnicam padajo na borzi, tedaj je dobro kupo-
....,,	, vati zemlnsce. In banke so bas
da ie policija tako surovo pošto- .	.. ... . „ . ,
,• * n .... \ , . , , danes v najbolisem položaju, da pala s Collettijem, da se je sled- ... . . ,	...
.. , .. „ ,. ••	, . Iinanciranio enake kupčije,
nji obesil. Policija bi bila seda.i
lada pre-ta te obtožbe in je pred-	Velika prireditev
lagala, da se imenuje nepristran-; Te dni se vršijo pogajanja ska komisija, ki naj zadevo pre-j med Clevelandom in vojaško ter }gge	' I mornariško oblastjo, da bi se "v
/	I Clevelandu igrala football tekma
Prosta klinika	med igralci armade in mornari-
V Mt. Sinai bolnici so odprli ce. Tekma bi bila prirejena v ko-prostO kliniko za preiskavo zob. rist brezposelnih. Pričakuje se Odprta je ob pondeljkih, sredah najmanj 100,000 gledalcev pri in petkih.	tekmi in dobička $400,000.
Dolgo vrsto let že postreže poznani rojak John Možina, 1081 Addison Ed. svojim rojakom z zanesljivim moštom in grozdjem. Tudi letos je pripravljen postreči po najnižjih cenah z izvrstno kapljico.
Anton Bašea
Poznani starina v naši naselbini, Mr. Antoh Bašea, 1016 E. 61 st St. želi tudi letos postreči svojim prijateljem z izvrstnim moštom in, grozdjem. Z.zaupanjem se lahko obrnete do njega.
C) sorodnikih Ponikvarja
Dodatno se nam še poroča, da umrli mladi Slovenec Anton Po-nikvar zapušča dva brata, dve sestri, dva strica, dve teti in več drugih sorodnikov.
't K
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMKRIGAN HOMC)
BLOVBNIAW DAILT N»W8PAI»»I» Published dally except Sunday« and Holiday*
NAROČNINA:
£a Ameriko In Kanado na leto .„.$6.60 Za Cleveland, po polti, celo leto >7.00 Za Ameriko ln Kanado/ pol leta »1.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta U.60 Za Cleveland po rasnaSalclh: celo leto >5.60; pol leta »3.08
Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.60. _ PoBametna Številka 1 cente.___
Tea pisma, doplie ln denarne po&U]atve naslovite: Amertfka Domovina.
1117 Bt. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson $83$. —————	r
JAMIH DBBIVEO and LOUIS J. PIKO, Idltora and Publlsbers
entered as second class matter January 6th, 1008, at the Post Offlce it Cleveland, Ohio, under the Act of lylarch Ird, 187$.
govini si bil vedno dobro in točno postrežen, pa če si prišel z denarjem ali ne. Tako sem sli-1 šal od poštenih ljudi, da v mar-1 sikateri hiši se ne bi kakšen dan nič kuhalo, da ni Ponikvarjeve trgovine. Ker je res, se pa tudi
SLOVENCI IN PROVIDENCE HEIGHTS
Vsako leto zadnjih pet ali šest let, smo se Slovenci zbirali na drugo nedeljo v mesecu oktobru na prijaznem griču tam doli na Euclid v Providence Heights.
in
lahko zapiše. Zato pa, ker dobro Vredm smo procesijo in prišli poznamo Ponikvarjevo družino, potem y , sprevod« pred nas je pa ta žalostna vest tako ffroto, 0b kateri stoji soha lur-globoko potrla in naj vzamejo U Matere Božje> kjer
smo po-
na znanje globoko sožalje nas L opraviU malo po'božnost in
vseh iz te okolice, radi izgube obnovili našo ijubezen do Mari-
ljubegasma.	I je, ter prejeli blagoslov od Je-
Druga vest je pa politična. zuga v presvetem zakramentu. Nekaj smo si želeli in bi dobili
No. 237, Thu., Oct. 8th, 1931
Svoji za svoje
I lahko pa ne bomo. Mi smo si namreč želeli v našem okraju enega dobrega zastopnika, da bi
Po dovršenih obredih so se zbrale gruče znancev in prijateljev iz raznih elevelandskih sloven-
, .. skih župnij in so še malo pova nas Slovence zastopal v mestni	potem pa ge podaH na
zbornici na demokratski stran- d veseli> da so ge odzyali va_
ki. Obžalujem, da je nas kandi- K jju
Kadar se narod zaveda svojih pravic in iste zahteva, iz-1 dat propadel z osmimi glasovi Tudi letog bomo imeli tak
pofnuje in se bori za nje, tedaj je vselej gotovo, da tak narod pri nominaciji. Rad bi vedel, ghod Siovenci v državi Ohio
kaj' doseže. V tem oziru so najbolj bojeviti in dosledni ravno čegava je to krivda, ker sem tu- bomo prišli skupaj prihodnjo
Irci. Ponosni na svoj narod so vsak trenutek pripravljeni mi jaz za Mr, Hadvabani dobil nedelj-0 n oktobra ob 3 popol-
boriti se svoje pravice do skrajnosti, in v čast jim je prizna- nekaj podpisov. Povedal sem P" dne> da se združeno poklonimo
no, da so s svojim doslednim bojem mnogo, mnogo dosegli, že naprej, da se bo ničesar do- Lafij nebeški' Materi. Letos bo
Saj dobite Irca, dasi pripada razmerno k malemu narodu, v seglo ako se ne bo kandidata iažjC| ker gre Euclid poulična
vseh javnih uradih po vsej Ameriki v 100 procentnem več- oglašalo v Ameriški Domovini, karado tja Sploh pa gre malo
jem številu, kot bi jim pa šlo po njih številu.	ki bi se za našega kandidata zav- lj-udi dandanes s karo če nima
Zlasti v političnem oziru so Irci skrajno bojevite nara- zela. Sedaj pa obirajmo kosti, gam avtomobila>'Ka ima pa
ve, in so vsak čas pripravljeni, ne samo tesno skupaj držati, ko so nam drugi meso pojedli. aosed in naloži SOSeda Hako
skupno nastopiti, pač pa tudi eden drugemu pomagati, da Lahko nas je sram, da nismo Ltorite prihodnjo nedeljo popol-
pridejo naprej. Prva skrb in briga vsakega Irca, ki pride v zmožni izvoliti enega councilma- L in to gicer tako dočasno> da
Ameriko je, da postane ameriški državljan, in kakor enkrat na, da bi zastopal naše mterese. bogte na griču v Providence
dobi državljansko pravico, slednjo v polni meri pri vsaki	Ameriška Domovina nas je pra- Heights ob pol 3 Točno ob tej
volitvi izrabi.	vočasno (opozarjala, da seje tre- I. naj marSali spravijo ljudi
Te Irce bi moral v tem pogledu absolutno posnemati nas	ba registrirati, kdor hoče voliti I yrgte jn odkorakamo da bomo
narod. S samim godrnanjem, zabavljanjem, govoričenjem	in kdor hoče, da bo njegov Pod- L, groto ob 3 Mar'šali so ti.
in doma ostajanjem ne bomo nikdar nikamor prišli. Poka-	pis veljaven, kadar se podpise Lti kakor pQ nayadi Ce pa ka
zali smo pa že večkrat zaporedoma, da če napnemo svoje	za tega ali onega kandidata. tera župnija nima maršalov, jiaj
sile, da dosežemo cilj, katerega smo si postavili. Le ravnati	Zdaj pa malo poiscimo, kdo J^ skrbijo za to cerkveni možje
se je treba po gotovih pravilih.	zakrivil, da smo tako propadli, Prinesite bandera cerkvenih
Letošnje volitve, ki se vršijo 3 novembra, so največje	da nimamo na nominaciji kar društev geboj- Vgaka fara naj
. 1 . •	A	1. 1 _ t 1 7 „ 1 ! 1 ! L ^ _ _ 1. a M/N M < 4- rt I r> MA « .X . -1 ^^ 1 - rpTin vvt	lrMl^rt I
važnosti zlasti za mesto Cleveland. Volili bomo za korenito	smo želeli. Tukaj vam odkrito
spremembo mestne ylade, za mestne councilmane in za več-	povem, da vi tam na 93rd St
je število naredb, za dovolitve denarja mestni vladi in razne	okolici, ki niste rojaka podučili
reforme v mestni vladi. Ako hočete imeti svojo odločitev	na katero stran se je treba obr-
zraven, tedaj morate voliti.	niti za tak korak, če greš na
Velika večina vas Slovencev, ki ste državljani, se je re- demokratsko stranko, se moraš 'vsi pevskT zbonltirih slo-
gjstrirala lansko leto, in vsi tisti, ki ste lansko leto registri-	obrniti na demokratski list, ali Lenskih župnij v cievelandu bo-
. _ 1 * ___J:	1 ^ t-. 1 U^-ao imlifa na A o ki rorTictlM- I r»o no nnnvlaf i*QncVi* DCIHOkr&t* '
prinese vsaj eno zastavo. Vse zastave pojdejo pred sprevodom, kar pomeni, da smo pod zaščito ameriške zastave in imamo s tem pravico biti nemoteni na ce-
ženi v eno samo gručo pod vodstvom Mr. Ivan Zormana in svojih lastnih pevovodij peli v sprevodu, kakor pri groti. Ko se pojejo litanije, naj poje vse zbrano ljudstvo na glas in ubrano. Kdor nima prav dobrega poslu-ia, naj poje bolj po tihem.
Vse ljudi pa prosimo, da se vedejo dostojno in mirno, kakor v prejšnih letih in kot se spodobi ob taki priliki. Pridite vsi Slovenci, kjerkoli v državi Ohio ste že, zlasti pa rojaki iz vsega Cle-velanda in Barbertona ter Lorai-na k temu shodu. To je edina prilika, da se snidemo vsaj enkrat na leto in obnovimo prijateljstvo, kakor tudi našo ljubezen do Matere Božje, ki je bila vedno dobra Mati Slovencem, in Slovenci so bili njeni dobri otroci, kakor pričajo številne cerkve in cerkvice v stari domovini. Letos imamo še posebni vzrok, da se s skupnimi prošnjami za tečemo k Materi nebeški za po moč. Od vseh strani prihajajo razne stiske in nadloge. Zato naj se v nedeljo iz tisočerih grl vzdigne proseč glas: "Marija k tebi uboge reve ..." in pa "Pomoč Kristjanov, prosi za nas."
Angleško pridigo bo imel Father Bombač, za slovensko bo pa tudi preskrbljeno. Nikdo pa naj se ne straši. Obe pridgi bosta prav kratki.
Vabimo še enkrat VSE SLOVENCE V DRŽAVI OHIO: PRIDITE V NEDELJO POPOLDNE V PROVIDENCE HEIGHTS!
ŽUPNI URADI:
vsilnih višinah. Mitzi je pevka.
V nedeljo boste slišali pri koncertu najlepše naše narodne pesmi, kot jih znata zapeti le Mitzi in Tone šubelj. Slišali boste pa tudi krasno umetno petje v raznih odlomkih iz oper, ob spremljevanju najboljšega simfoničnega orkestra, ki mu ga menda ni para naši deželi. To bo res posebni koncert, ka-
z nami starejšimi v tej deželi, ker se jo je s tako ljubeznijo oprijela naša mladina, kri naše krvi. Ali naj ne bomo hvaležni naši mladini, da ljubi to, kar je nam najdražje, našo pesem? Komu pa naj izročimo naše narodne zaklade, če ne naši mladini! In da jih bo ta zvesto ohranila v svojem srcu, pokažimo svoje zanimanje pri takih slučajih, kadar nastopi naša mladina, rojena daleč proč od rojstva naše pe-
terega naj nikdo ne zamudi. Pre-1 smi, jn posečajmo njih priredi-
skrbite si vstopnice pravočasno, da boste dobili dober sedež, ker dvorana bo polna.
V nedeljo bo Mitzi Grdinove prvi koncert v naši naselbini in pokažimo naši mladi umetnici, naši tu rojeni Slovenki, da znamo ceniti trud in žrtve, ki jih je doprinesla v povzdigo naše kulture, v slavo naše prelepe pesmi, ki, kakor kaže, še ne bo izumrlo
tve. Saj le na ta način bomo dali priznanje in pogum tem in še drugim našim umetnikom.
Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. naj bo v nedeljo napolnjen! Prišlo bo na koncert mnogo Američanov in ne dajmo, da bi se ti čudili, če bi ne bilo v dvorani našega naroda, naroda, čigar pesem se bo slavila.
Vesti iz domovine
do skrbeli za petje in bodo zdru-
Zora vstaja, dan se dela . . . Zdi se, kot bi potegnil z roko
rali, četudi niste volili, lahko letos volite, ne da bi registri-Ipa na nepristranski rali. Imamo pa v naselbini tudi mogoče 2,000 ali več roja- ski list ne bo nikdar delal v prid kov, ki so državljani, pa se niso registrirali lansko leto, po- republikancev in republikanski leg onih, ki so letos dovršili 21. leto in so postali polnoletni tudi ne v prid demokratom, ameriški državljani, in poleg onih, ki so od lanskega leta po- Imam še veliko za povedat, pa stali ameriški državljani.	bo že prišlo na dan p priliki. To
Naša iskrena želja je, da bi teh par tisoč rojakov se re- vam pa povem, da dvema bogo-gistriralo, tako da bi ori letošnjih volitvah pokazali toliko voma* se ne more služiti naen-večjo moč kot kdaj prej, da ne bomo zgubili, kar smo si do- krat. Ker bogovi se razlutijo preko čela m se zbudil in se za slej S trudom pridobili, pač pa da napredujemo. Mnogo tisoč in začne padat dež in toča. Ta- cudeno ozrl okrog sebe, da-li sem vas je rojakov, ameriških državljanov, ki zvesto od leta do ka toča je padala na brezverske ^ vedno med materialističnimi leta spolnujete svojo državljansko dolžnost in volite. Kajti bogove na 23. septembra v S.D. tujci, ah sem se zbudil pod kosa-volitve so v resnici dolžnost ameriškega državljana. Opom- D. na Prince Ave. Ali ste mi- to hP° srGch pisane livade, ob nite vi, ki ste ob vsaki priliki mož na mestu, ki volite, opom- slili, da; boste zadnjo korenino žuberečem potočku, ki poje ve-nite svojega soseda, svojega prijatelja, svojega sodelavca v I iztrgali od materinega nauka? lepo pesem nase matere, tovarni, da se registrira in voli. Storili boste sebi in svojemu Komur to ni po volji, sem mu Ne, saj nismo tujci med tujci, prijatelju dobro delo, pojačili boste narodne vrste, da bomo vsak čas na razpolago za odgo-1 naši smo in doma ... Res da tem sigurneje zmagali tam, kjer iščemo zmago.	vor in kdor misli, da sem nekaj
Očetje in matere, opomnite svoje sinove in hčere, ki so povedal, kar ni res, naj me kar spolnile 21. leto, da je prišel čas, da se zavedajo svoje dolž-|pozove na odgovor nosti in volijo. Koliko je slovenskih družin v mestu/ kjer je pet do lOvolivaev, pa menda niti eden ne gre na volišče! Koliko pravic s tem zgubi ves narod, koliko naših mož ostane v ozadju in oogine v boju z drugimi narodnostmi, ki so državljansko bolje zavedne kot smo mi. Potem pa moramo sprejemati ponižno diktaturo drugih, namesto da bi imeli v odgovornih uradih svoje ljudi, ki bi skrbeli za naš narod.
V tretjem, četrtem in v prvem distriktu imamo letos v Cievelandu naše kandidate .za councilmane, od katerih delovanja je odvisen napredek in blagostanje mesta. V prvem	. distriktu je delovni in pošteni Joseph Trinastic. V tretjem ™ depresiji dovolj živahno. Ta- |m0vini hvaležnim kot morda za distriktu inteligentni in zmožni Frank M. Surtz, v četrtem k<> bo nas klub Slovenskega do- to, da nas je rodila kot Slovence distriktu pa poznani neumorno delovni Anton Vehovec in fir*dl1 ,10-	vinsko U da nam je dala v ale gorko poleg njega Frank Mervar. V tretjem distriktu imamo po- trgatev' kfur bo llekai nove!ra zalkr' ,n v ",,tfiRe srcp" kl ie
leg tega tudi brata Hrvata Emil Crown-Gusdanovic.	naso nase bino^
B ~ . . o, .. i . , i i j-j i.	- u__bo sel v klubovo blagajno
O kvalifikacijah teh naših kandidatov smo ze, pa bomo	pridite vsi, da se zopet ma-
še obširno pisali Zaenkrat naj danes opomnimo le onih dva L pozabavamo v ijetni doma ali tritisoč naših rojakov in rojakinj ki so amer.sk. držav-L družfa. pmi ^ se ljani, pa se niso se registrirali. cetrteK, petetc m sooora e, tukaj ugtanovila podl.
užnica št.
Sv. Vida — St. Clair. Matere Božje—Collinwood. Sv. Lovrenca—E. 80th St. Sv. Kristine—Euclid, O.' Sv. Cirila in Metoda—Lorain, O.
NEDELJSKI KONCERT BO NEKAJ VELIČASTNEGA
Frank Stemberger,
8613 Rosewood Ave.
Kenmore, O. — Z delom gre tukaj vsak dan slabše. Firestone Rubber Co. je upeljala splošni 6-urni delovnik, po pet dni na teden. Pri tem pa mnogi delajo
samo po nekaj dni v tednu. Na I so nas pognali po svetu društvenem polju je kljub splos- v tem oziru nam ni treba biti do-
nam ne dajo dosti kruha v tej novi domovini, pa ga nam bodo dali, saj ga morajo dati. A smo kljub temu ostali Slovenci in z vsakim dnem smo bolj naši.
In kdo nam je dal voljo in moči, da se nismo izgubili, da nismo utonili? Naše gorko slovensko srce in naša neupogljiva volja! Saj nismo prinesli iz domovine ničesar . . . praznih rok
Torej
trgatev, kar bo nekaj novega za kri in v prsa čuteče srce, ki je Ves čisti dobi-1 ostalo slovensko kljub vrvenju
P in 10 oktobra so trije dnevi namenjeni za registracijo. Na-|51 g ž z kar je zopet zname
vodila ste dobili v listu, in ako kaj ne razumete, pridite in |nj6) da naši slovenci vsestransko
vprašajte.	delujejo za povzdigo 3voje na^
Glejte, da na odločilni dan ne bo manjkalo nikogar na selbine volišču. Zahtevali bomo z vso silo in z glasovnico v roki, da Tem potom se tudi zahvalim
dobimo, kar nam gre po našem številu in po naših pravicah. društvu št, m KSKJ za točno ....... .................
Glejte, da v tem odločilnem boju, ko se gre za naše pravice, izplačilo bolnižke podpore ter za	podporna društva, naša pevska,
za našo narodno korist ne bo manjkalo nikogar na volišču. Ltevilne obiske za časa moje bo-	dramatična, kulturna društva? Vsak glas, ki ga zgubimo, je en glas več za nasprotnika. lezni istotako se podružnici št. I Sami smo si jih ustanovili. Kdo
Zahtevajte svoje pravice, registrirajte se in volite! Svoj. za|6 s ž z v Barbertonu, O. za	nam poje našo večnolepo sloven
in šumenju in razbijanju in tuljenju tovaren.
Kot z razbite ladje smo se rešili in se poprijeli dela, ter si ustanovili nekakšno lastno kulturo, ki se sicer ne more meriti z starokrajskim modernizmom, a,je za nas pravo bogastvo in smo lahko ponosni nanjo, saj je naša, naše delo, naš znoj.
Kdo nam je ustanovil naša
svoje!
1	D O 1	P 1	S	
darovane cvetlice in obiske. Isko pesem, pri katere melodiji Vsem skupaj najlepša hvala. zapolje kri po žilah in zaigra sr-Pozdrav vsem čitateljem tega ee? Kdo nam postavlja na oder lista, Ameriški Domovini pa že- junake iz naše zgodovine in
Iz elevelandskega hriba. —
Tukaj se ni nič kaj posebnega zgodilo^ samo dve vesti sta nas 'presenetili, katere smo brali v Ameriški Domovini. Mislim, da je vsak zadovoljen, ker dobiva Ust tisti dan, ko je tiskan, kdor pa ni naročen, bo pa cleveland-ske novice zvedel šele jutri i'i to šele od drugih.
lim mnogo novih naročnikov.
Margaret Petrich.
o-
Prva vest nas je pretresla, ko sme brali, da se je smrtno pone- Ženska priznana krivim srečil pri avtomobilskih dirkah L umora prve vrste sin spoštovane in priljubljene Detroit, 6. oktobra. letna družine Anton Ponikvarjeve na Rese Veres in njen 18 letni sin East 93rd St. Jaz sicer ne ži- William, sta bila danes spozna-vim tam v bližini, vem pa dobro, na krivim umora prve vrste, koliko je družina Ponikvar že Umorila sta stanovalca Steve pomagala siromakom, ki so brez Maka, da bi dobila za njim $4, dela. V njihovi grocerijski tr- ,000 zavarovalnine.	V
ohranja tradicije starih Slove-nov? Mi, sami, smo si ustanovili pevska društva in postavili na oder slovensko Talijo.
In z vsakim dnem se bolj svita naša zavednost, naša kultura.
Danes se že lahko ponašamo z našim Zormanom, s koncerti, z operami,, z dramskimi predstavami, ki bi ne delale 'sramoto ljubljanskem gledišču.
In niti na misel nam ne pride,
da bi tukaj nehali. Mi gremo naprej!
In naš znoj ni padel na skalo in se tam posušil, kot rosna kap lja. Naša kri je rodila kri, ki je v mnogih slučajih še silnejša, še krepkejša, morda zato, ker je vzklila v svobodi. To je naša mladina, ki je dobila v tej deželi priliko, da je lahko razvila svoj talent in ga potem dala na razpolago svojemu narodu in ne tujcu.
Mnogo jih je že teh naših mladinov, ki so dosegli velike uspehe na ttem ali onem polju. Nedavno tega je priredila nekaj jako dobro uspelih pevskih koncertov naša mlada umetnica Jea-nette Perdanova, ki se ta čas nahaja v stari domovini, da se še bolj izpopolni v petju.
Pojavila pa se je na obzorju naše slovenske kulture nova zvezda, ki priredi v nedeljo, 11. oktobra v Slovenskem narodnem domu v Cievelandu, simfoničen koncert, v duetu z g. Anton Šub-ljem, našim izbornim baritonom, — to je mlada Slovenka Mitzi Grdina.
Brez pretiravanja se tukaj lahko reče, da bo to eden prvih koncertov take vrste v naši naselbini. To bo nekak gala večer za nas in res bi bilo škoda, če bi ne posetili ta koncert.
šublja poznamo vsi. Nastopil je že večkrat sam in z drugimi, toda pri nedeljskem koncertu, ko bo zavalovil njegov bo. žajoč bariton; po dvorani in se spojil z visokim, čistim sopranom Mitzi Grdinove, bo slavila naša pesem nov triumf.
Mitzi Grdinova, naša slovenska primadona, še je izpopolnila pri najboljših učiteljih petja, ki se sploh morejo dobiti. Ni še ustrašila ne truda ne stroškov, da se izpopolni v tem, za kar je rojena, kar ji je v duši in srcu — v petju.
Mitzi z največjo lahkoto obvladuje, svoj glas, najsibo glas tiho žuborečega potočka, ki nar rahlo šumlja, se vije med cvetočimi livadami in poje svojo pes-mico-uspavanko ... ali pa kadar se igra v visokem "C," tam
—Spomin bazoviških žrtev. Pretekla nedelja je bila posvečena spominu žrtev žaloigre na Bazovici, kjer so štirje slovenski mladeniči žrtvovali svoje življenje za svoj narod. V šišenski cerkvi je bila sveta maša za-dušnica, pred katero je imel goriški izgnanec g. David Doktoric lep cerkven govor. Maše za-dušnice se je udeležila velika množica občinstva, posebno častno mladina in goriški rojaki. Po maši zadušnici sq odšli udeleženci vi mesto v tihem, nemem sprevodu do univerze, kjer so pred spominsko ploščo vzkliknili trikrat "Slava jim!" ter se nato mirno razšli.
-Veliko radio postajo gradijo tudi v Skopi ju. Skupni stroški bodo znašali 30 milijonov dinarjev.
—2825 novih hiš je bilo zgrajenih v zadnjih desetih letih v Zagrebu. Stanovanj v njih je 11.612, sob pa okoli 23.000.
—Doma nimajo. Slovenska dekleta, združena v Zvezi služkinj v Belgradu pišejo: Odkar smo prišle iz naše slovenske zemlje v večni direndaj naše prestolnice, se nismo še prav nič spremenile. Nič nismo pozabile, da smo si'edi ponosnih gora, sredi solnčnih brd in prijaznih ravnin doma. Nič nismo pozabile še tiste govorice, ki so nas nanjo navajale naše matere, ne vere, katero so nas učili starši. Vesele smo kot preje in v naših srcih še ni zamrla prelepa slovenska pesem, še smo delavne, pridne in poštene in v ponos slovenski zemlji, iz katere smo izšle. Nimamo svojega ognjišča, kamor bi se zatekle vsak čas, še najbolj pa v urah tugobe in življenjskih nevarnosti. Nimamo strehe, kjer bi se lahko zbirale, po svoje govorile in se ohranjale rodu, kateremu smo namenjene. Za ta dom, ki naj stoji v naši prestolnici ne samo kot naše društveno poslopje, marveč kot torišče delu vseh slovenskih ljudi v prestolnici, ki so že prišli in še prihajajo, vas prosimo daru.
—Zakonito določene cene kruhu. Minister za trgovino je predpisal uredbo o cenah kruhu v državi. Glasi se: čl. 1. Krur hu se določijo v državi tele cene : Beli kruh 4 Din kg, polbeli kruh 3.50 Din kg, črni kruh 2.50 Din kg. Te cene veljajo do na dalj nje naredbe. Cene luksuznemu pecivu so svobodne. Čl. 2. Ta uredba stopi v veljavo, kadar se razglasi v "Službenih No-vinah." — Za navijalce krušnih cen so predpisane stroge kazni do 15.000 Din in do 30 dni zapora in nazadnje s prepovedjo izvrševanja obrti.
—Rožmarin ima lep duh. V zadnjih letih so pričeli v Pri' morju, posebno v srednjem delu, na otokih Brač, Hvar in Vis veliko produkcijo rožmarinove-ga olja ,po katerem je bilo močno povpraševanje doma in'v inozemstvu. Sedaj je pa pričelo špansko rožmarinovo olje hudo konkurenco in so cene zelo padle vsled čeaar je jugoslo-
vanski izvoz zadel na velike prodajne težkoče.
—V novo življenje. V Štras-berku se je preselila v večnost 44 letna žena posestnika Selko-ta. — Pesek je podsul do smrti 17-letnega mladeniča Sivca Jožeta iz Dol. Mokrega polja. —
V	Šoštanju je umrla Marija Kolšek, vdova po pokojnem notarju. — V Zagrebu je izdihnila Frančiška Gorše, uradnica pri , banovinski zalogi šolskih knjig
v Lljubljani. — V zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani so položili na mrtvaški oder nekdanjo uslužbenko Marijo Glavač. — V Leo-nišču je zapustila dolino solz Marija Lesjak, roj. šetina. —
V	Gradišču pri šent Jerneju je odšla po večno plačilo Ana Slane. — V Trbovljah so se preselili v večnost upokojena rudarja Knez Franc in Kotar Ivan ter Tory Marija. — V Ljubljani je umrl Franjo Lovšin, šolski upra-yitelj na Vinici. — V Zagorju ob Savi je zapustil ta svet ViKor Hauptman. — V Kamniku je od Kapi zadeta umrla Marija Tdr-tpinc, roj. Levičnik. — V Ljubljani se je preselil v večnost Jernej Kilar, računski nadsvetnik v pokoju. — V Ljubljani je umrla v starosti 89 let Helena Pože-nel. — V škofji Loki je preminul 84 letni Franc Gaber. — V Zagorju so pokopali Josipa Dež-mana, dolgoletnega odbornika Ljudske hranilnice. — Nenadoma je preminul Ignacij Sila, davkar v Radovljici.
—Lobanja ji je počila. Neki trgovec v Mariboru je zavozil z osebnim avtomobilom z dvorišča na cesto. V tistem hipu je pri-vozila po cesti 17-letna Ana že-rak iz Krčevine s kolesom. Ker ni slišala znaka, ni mogla kolesa dovolj naglo ustaviti ter se je zaletela v zadnji del avtomobila. Pri padcu na hodnik je obležala nezavestna. Ponesrečen-ko so prepeljali v bolnišnico z izvoščkom. Poškodbe- ponesre-čenke so zelo težke, ker ji je počila lobanja. Policija'je uvedla preiskavo.

Z duhom časa
Svet se modernizira na vseh koncih in krajih. Vedno se upelje nekaj novega. Tako je mnogo novega tudi pri pogrebni postrežbi in kar spada zraven.
Ferfoliatov pogrebni zavod v tem, oziru ne zaostaja nič za drugimi in ima vedno najmodernejšo opremo.
Louis L. Ferfolia
SLOVENSKI POGREBNIH
3515 East 81st St.
Tel Michigan 7420

»
rTTTTTTTTTTTTTTXXIIXXIXXTTITTtXXItXXXXZXZTXXXXTTirTTT
ZAPISNIK VU. REDNE KONVENCIJE S. D. Z.
14. -19. SEPTEMBRA 1931
rTTTTTTTXXXXXXXXXXTTTTTTTTTTXIXlXXXXXXXXXXXXXXXXTm
(Nadaljevanje)
Zbornica odglasuje, da se sprejme poročilo odbora za prošnje in pritožbe v celoti.
Odbor za prošnje in pritožbe izjavlja, da je s svojim delom gotov.
Predlagano in sprejeto, da se da temu odboru priznanje in *da se ta odbor razpusti.
Predlagano in sprejeto, da se poruši sklep prejšnje seje v zadevi sestre Mary Godec, članice društva št. 6. Za ta predlog je glasovala nad dvetretinska večina glasov.
Stavljen je predlog, da se tej članici podari $25.00, ker je imela velike stroške pri operaciji, za katero ni dobila odškod nine po pravilih. Predlog sprejet.
Odbor za rezolucije čita sledečo rezolucijo:
Na poročilo predsednika nadzornega odbora in po poročilu nekaterih društvenih delegatov, bi bilo res priporočljivo, da Slovenska Dobrodelna Zveza zniža svojim članom, ki imajo denar izposojen na prve vknjižbe, sedanjo obrestno mero.
Sedanja depresija je zelo občutno zadela vse naše člane. Povsod jim skušamo pomagati, zato je dobro, da vidimo tudi. one,- ki skušajo ohraniti danes svoje domove.
Pri Zvezi je že danes posojenega okoli 144 tisoč dolarjev po 5 procentov, nekaj tisoč po 5% procentov, drugo po 6 procentov. Več kot prav bi bilo, da konvencija zniža to obrestno mero.
Zato predlagam, kot mi je naročilo društvo, da se obrestna mera zniža na 5 procentov takoj s prvim oktobrom 1931. Joseph Stupica, delegat društva št. 6 SDZ, Euclid, O.
Ta odbor sprejme to rezolucijo s pripombo, da mesto r 1. oktobrom 1931, da bi se čitalo: 51/2 procentov dokler ne uvidi glavni odbor, da so se razmere zboljšale, in da se obrestn;) mera zniža s 1. januarjem 1932.
O tem se vname živahna debata v zbornici. Finančni odbor je mnenja, da kakor znižamo obrestno mero, bodo skladi trpeli in da bi se določila gotova doba, če bi se že znižanje sprejelo, nikakor pa naj bi to ne veljalo za vedno, ker 6 procentov obrestha mera nikakor ni prevelika za posojila na prve vknjižbe. Zveza ima s posojili razne stroške, o katerih posamezniki niti ne vedo ne, naprimer, če je treba kupiti posestvo na javni dražbi, itd. Priporoča, da bi se znižalo obrestno mero na 5i/o procentov in to za dobo enega leta, ali kvečjem za dobo dveh let.
K rezoluciji je predlagan dodatek, da bi se številka 5 črtala in nadomestila z 5Va in da se doda: "da glavni odbor zviša obrestno mero nazaj, kadar uvidi, da so se razmere zboljšale. Dodatek sprejet.
Odbor za rezolucije bere naslednje priporočilo:
Cenjeni zborovalci (ke) :
Jaz, spodaj podpisani, toplo priporočam Vsem zborovai-cem in- zborovalkam sedme redne konvencije Slovaiske Dobrodelne Zveze, da bi osvojili sklep, da bi se osma redn* konvencija Slovenske Dobrodelne Zve^e vršila v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave.	j ■
V novi stavbi S. N. Doma, se do sedaj še ni viMla nobena konvencija naše domače podporne organizacije S. D Z.
Upam, da boste to moje priporočilo upoštevali, kidar pride to vprašanje pred vas, za kar se vam naprej zahvalim
H koncu pa vam želim mnogo uspeha za vaše Wdo delo, katerega ste ali boste rešili, edinole za korist naše domače podporne organizacije, Slovenske Dobrodelne Zveze. Nagvidenjc v S. N. Domu na,St. Clair Ave. meseca septembra leta ^34.
Z narodnim pozdravom bilježim, Frank Kačar, predsednik Slovenskega Narodnega Doma.
Odbor za rezolucije prepusti to priporočilo zbornic v odločitev.
Odbor za rezolucije bere sledeče pismo od tajnika predsedniku Zedinjenih držav:
My dear Mrs. Brodnik:
The telegram from yourself and other members ofVhe Resolutions Committee of the Seventh Tri Annual Convenyn of the Slovenian Mutual Benefit Association, has been receiyi and the friendly message of greetings which it conveys n behalf of the delegates to the Convention is very much appreciated.
konvencije pa do danes ni imel drugih stroškov kot $17.00, in da tudi za bodoča tri leta ne bo nobenih stroškov. Priporoča pa, da bi bila častna straža nekak odsek sam zase in ne pod nadzorstvom glavnega odbora.
Zbornici je stavljen dodatek k rezoluciji, da ostane Častna straža v bodoče kot ■samostojen odsek. Dodatek sprejet z veliko večino.
Glavni predsednik poroča, da je častna straža v preteklosti napravila več reklame za Zvezo, kot vsaka druga stvar.
Zaključek dopoldanske seje ob 12:05 p. m.
John Gornik,	James Debevec,
predsednik.	zapisnikar.
DVANAJSTA SEJA
Predsednik pozove zbornico k redu točno ob eni uri popoldan. Opozarja zbornico, da naj se priglasi sedaj, kdor hoče menjati čeke, ker potem ne bo mogoče, ker med odmorom se bo to lahko naredilo, ker bo denar pripravljen. Rediteljem te seje imenuje John Vidervola in pomočnikom pa Joseph Megliča. Pozove glavnega tajnika, da prečita oziroma kliče številke glavnega odbora in delegacije. Tajnik kliče številke, in so vsi navzoči. Za tem se preide na dnevni red, in sicer na poročilo odbora za brezposelne.
Predsednik tega odbora poroča, da je ta odbor gledal in iskal pota po katerih bi se dalo dobiti nekaj denarja za naše brezposelne. Povdarja, da ima ta, odbor zapisnik, kjer so vsi sprejeti predlogi vknjiženi ali zabeleženi. Predsednik pozove zapisnikarja tega odbora, da prečita; zapisnik njihovih sej. Zapisnikar čita.
Zapisnik odbora za brezposelne:
Glavni predsednik otvori sejo in pozove odbornike, da si izmed sebe izvolijo predsednika in zapisnikarja. Seja se je vršila 18. septembra 1931 v S. D. Domu. Navzoči so: S. Lunder, sestra Zupančič, brat Zupančič, brat Jarc, Pavel Oblak, J. Fa-bjančič, A. Cugelj, Frank Ivančič, A. Pucelj, sestra Erbežnik, F. Butala, F. Virant in sestra Zalokar. Predsednikom izvoljen Frank Zorič, zapisnikarjem Karol Vrtovšnik.
Preide se takoj na dnevni red. Prvo kar se vzame na dnevni red je vprašanje, če smo za tako akcijo ali ne. Sklene se, da odbor je za tako akcijo ako je izpeljiva. Takoj zatem se vzame na devni red točko, kje dobimo potrebna sredstva za tak sklad. Več odbornikov in odbornic je mnenja, da si izposodimo iz smrtninskega sklada mladinskega oddelka, ker ta sklad je tako močan, da se posmrtnina plačuje lahko iz obresti, katere ta sklad dobiva.
Prišla je tudi sugestija, ako bi bilo mogoče vzeti iz bolniškega oddelka obresti, ki prihajajo od posojenih vlog tega oddelka. Ker se pa pride do zaključka, da je to neumestno in neizpeljivo,.se te-sugestije ne more vpoštevati. Nato je bil stavljen in sprejet predlog, da si izposodimo $10,000.00 iz sklada mladinskega oddelka in $5,000.00 iz pokojninskega sklada, ves ta denar naj bi ostal v Zvezini blagajni in bi se imenoval "Rezervni sklad." Krajevna društva bi si lahko izposodila iz tega sklada po procentualnem številu članstva njihovega društva. To posojilo pa ne bi smelo porabiti društvo v nobene druge svrhe, kakor v pokritje asesmenta. Vsak član ali članica bi se morala priglasiti pri svojem društvu in prositi, da se založi asesment zanj. Vsak slučaj pa bi moralo društvo nadzorovati s terh, da preiščejo, ako je prosilec v resnici potreben. Deležen je pa le oni član ali članica S. D. Z., ki je pri Zvezi pet let. Ako pa društvo ne vpraša za tako posojilo iz tega sklada, ostane denar v tem skladu. Društva so pa opravičena do tega posojila ne da bi plačevala kake obresti v rezervni sklad. Ker se je zadeva, ki je spadala pod ta odbor zaključila, zaključi predsednik odborovo sejo ob 9:40 minut dopoldne.
Frank Zorič,	Charles Vrtovšnik,
predsednik.	zapisnikar.
Po prečitanju tega zapisnika se razvije obširna debata k predlogu odbora. Govori se za in proti. Zagovorniki predloga zagovarjajo stališče, da nekaj se mora narediti, ker drugače bo naša Zvezda prihodnjo zimo dosti članov izgubila, ker ne bodo mogli plačevati svojega asesmenta. Med to debato se seje vde-leži I. glavni nadzornik L. J. Pire. Povdarja, da tudi druge podporne organizacije skrbijo za svoje člane, in da je ravno tako naša dolžnost da skrbimo tudi mi. Slišijo se razne sugestije in priporočila, in vsi, ki so govorili k predlogu tega odbora so drugačnega mnenja in skušajo svoje ideje uveljaviti. Odbor za
Zadnja kmečka vojska
ZGODOVINSKA POVEST IZ LETA 1578
(Spisal Avgust Šenoa iz Hrv. Poslov. L. J.)
Skozi meglo plamti pri Le-skovcu ogenj. Kmetje pijejo, ogenj prasketa, piščali godejo, "kolo" se vrti hitro, a vedno hitreje, hitreje! "Bodimo veseli! Daleč naokoli ni nobene gosposke voske in bratje pridejo! Veselo, ljudje! Svobodni smo! Veselo, bratje!"
"Joj! Bog pomagaj!" zakri-či kolovodja, zgrabi se za srce in pade mrtev. Poči druga, tretja puška. Kaj je to? Kakor divji golob je se splaši ljudstvo. V megli se pi*emikajo črne postave. Visoke kučme imajo. To so Uskoki. Veselo! Bratje prihajajo na pomoč.
"Stojte, bratje!" zakliče starec in se ustavi, "ne varkjfce se. Mi smo, vaši bra---"posveti se ogenj, kmet pade.
"Udri! Sekaj! Pali!" se zasliši divji krik, iz megle se vali četa za četo. To so Uskoki in hrvaški strelci, sredi njih na konju baron Joško Turn. Groza popade neoboroženo ljudstvo. Kakjor divjVa, živina, beži proti Krškemu. Strel za strelom poka, kroglja za krogljo žvižga, kmet za kmetom pada. Kmetje beže, a za njimi drvijo mo^je Uskoki. Sedaj dospe gnječa do Krškega, sedaj se umika na pečine, ker je sneg na visoko na-gromaden. Boben ropoče, v zvoniku poje zvon. Tu prileti iz vasi konjenik.
"Stojte, bratje! Branite se! Izdali so nas! Tolcite!" zagrmi jezdec, glavar Fratrič.
Ljudstvo obstane, že plamte prve hiše Krškega od uskoške roke. Na klancu v mestu čakajo kmetje z napetimi puškami, z naperjenimi sulicami. S krikom drvi krdelo Uskokov proti njim. Sedaj so blizu, da jih napadajo. Grom zagrmi iz kmečkih pušk. Krdelo zadrhti, tupatam pade kateri, tupatam se pordeči sneg.
Naprej!" kriči Turn, z naprej nagnjeno glavo lete Uskoki in strelci. Sedaj so si blizu. Ka kor hudournik hropejo Uskoki, a kmetje stojijo mirno. Zopet zagrmi) in prve vrste pokosi smrt. Toda kakor mravlje se navale Uskoki, iz vasi privro kmetje. Komaj poči katera puška, komaj slišiš kako stokanje, krik pretresa zrak. Sedaj so si drug pri drugem. Puška umolkne, handžar se zabliska, kosa se zabliska, zobje zaškripljejo.
"Udri!" kriči hripavi glas Turnov.
"V imenu božjem!" grmi s ko-
Sincerely yours, Lawrence Richey, Secretary to the PresiJ brezposelne je uvidel, da bo vzelo preveč časa, predno se bo dent, Washington, D. C.	kaj sklenilo in je svoj predlog umaknil. Govori se še nadalje,
Odbor za rezolucije prečita nadaljno rezolucijo:	\kako dobiti potrebni denar, da se bo zalagalo za brezposelne.
Whereas, the Eighteenth Amendment has brought about a nation wide disrespect for law, particularly among our youth; has led to the development of a great illegal lfquor traffic with a resultant train of racketeering, murder and other heinous crimes, the bribing of law enforcing agencies and corruption of public officials'; tfas caused great economical loss to the entire nation; And has wholly failed of the purpose for which it wa;-enacted, And
t Whereas,"imorfc than ten years of experience has convinced us that the Eighteenth Amendment can never lead to a proper solution of the liquor problem.
Therefore, be it resolved that we, delegates of the Slovenian Mutual Benefit Association, assembled in the city of Cleveland, Ohio, this 19th day of September, 1931, place ourselves on record as favoring the repeal of the Eighteenth Amendment and the return of the control of the liquor traffic to the several states and pledge our organized effort to assist in effecting the accomplishment of this purpose.
Rezolucija se po zbornici odobri.
Odbor za rezolucije prečita še naslednjo rezolucijo:
Ker ima Slovenska Dobrodelna Zveza med svojim članstvom nekak odsek, kateri nas s svojim nastopom vspodbuja duševno in patrijotično in pri nastopih z vihraj očimi slovenskimi zastavami zbudi v nas spomine na naš preljubi rojstni kraj onkraj morja, in nas, pri spominu mrtvih članov, dasiravno je prizor žalosten, vendar ginljivo spominja naših bratov in sester, ki so nas že zapustili. Ta odsek sprejema nove člane v našo Zvezo z najlepšimi ceremonijami in so na razpolago ob drur štvenih in slavnostnih prireditvah, in ker nobena druga slovenska organizacija nima kaj enakega, apeliramo na cenjeno zbornico, da ohranite še v bodoče častno stražo S. D. Z.
Več zborovalcev se oglasi k besedi, ki pravijo, da bi se Zvezino častno stražo opustilo, ker ima Zveza ž njo prevelike stroške.
Načelnica častne straže pojasni, da glavni odbor od zadnje
Pečina odbornikov govori za, "le da se razlikuje o načinu, kako 'obiti potrebni denfir. Proti taki akciji ni nobene opozicije, le sak bi rad, da ne bi Zvezina blagajna preveč trpela.
Odbor pojasnuje, da nas je sedanja kriza zalotila nepri-Pftvljene in nepreskrbljene, zato je naša dolžnost, da nekaj n^edimo v ta namen. Slišijo se razne sugestije in priporočila višanje asesmenta, in da naj društva sama, skrbijo za svoje čla\e. Nekateri odgovarjajo, da je lahko svetovati, da naj dru\Va skrbijo za svoje člane, če imajo društva denar, če pa dentja ni in so člani sami brezposelni, kje naj tako društvo dobilenar? Ta debata se je vršila nad eno uro in je na koncu iste %vljen sledeči predlog: Na podlagi člena XXI, točka 5, predlWim, da glavni odbor vzame iz sklada za onemogle toliko dolarjv kot imajo skupna društva S. D. Zveze članov 1. sep-tembrž,i93l. Ta denar naj se pošlje na posamezna društva, ki naj iz \ svote založijo asesment za siromašne in brezposelne člane. \)otični člani, ki prosijo za tako podporo, se morajo osebno glasiti na društveni seji, razložiti svoj položaj, in ko se društvo lrepriča, da je dotični član v resnici potreben in vreden, se dovoli iačilo asesmenta za dotičnega člana. Ta sklep stopi v veljavo . oktobra 1931.
K tent predlogu se ravno tako razvije debata in se navaja posameznejučaje, kako se gpdi pri društvih. Povdarja se, da niso društvž;ako izčrpana, da bi se moralo tukaj sklepati o taki podpori.
Za tem jstavljen predlog, da se debata zaključi. Predlog sprejet. Izme zbornice se slišijo zahteve za poimenskem glasovanju, ki0 pU umaknjene na pojasnilo predsednika in nekaterih delegacy. Predsednik da predlog na glasovanje, ki je sprejet z velik večino glasov. Za tem odloči predsednik 15 minut odmora.
(Dalje prihodnjič)
nja Fratrič plamtečih oči in maha š sekiro. Sedaj zadene krdelo ob krdelo, prsa ob prsa, noga se opri jemlje noge, roka roke, pest grla. Na poti, za mejo in na bregu se vname krvavi boj. Četa se zaplete v četo, besni kup se strne s kupom v en krvav klopčič, pa se ruje, premetava, kriči, stoka, kolne, kolje in gine, Kakor blisk se sveti v megli nož, kakor kača sika po zraku kosa, na daleč frči sneg, na daleč so pozna v snegu krvavi sled. Turn besni in goni razbijajoč z mečem svoje čete v boj. Zastonj 1 Kmet se ne da; kjer stoji tu pade; kjer stoji, tam kolje; ris se zagrize v risa, ris tlači risa. Zastonj ! Zemlja poka, a ris ne more premakniti risa. Močneje in močneje poje cerkveni zvon, hitreje in hitreje ropoče boben. Naenkrat zapoje na severni strani mesta trobenta. Kaj je to? "Vraga!" zakliče Fratrič, "mi nimamo trobente." Sedaj grme velike puške in pokajo male. Od severne strani se navali močna četa( kranjskih konjenikov. Obšla je goro, da zgrabi kmete za hrbtom. Visoko se vije njihova zastava, strašno poje trobenta, na širokih klobukih jim vihrajo perjanice, po zraku se bliskajo meči, drve kakor vragi, na čelu jim kapitan Danilo Lasser iz Vildeneka. Proti njim se vrže Kupinič s tropo! ljudi.
Ljuto sekajo konjeniki kmete, a izza ograje in iz oken sipa j o kmetje smrt med jezdece. Sredi mesta stoji star stolp. Tu sem se zateče Drvodelič s petnajstimi puškami.
'Vidiš-li onega pernatega vraga?" reče Dervodeliču Nikolaj, sin brdovškega kovača, pokazav-ši na Lasserja. "čakaj! Ta zajec je moj!" Pomeri puško in nagne glavo. Tresk! in Lasser se zgrudi vznak, a besni konj ga vleče! v stremenu po krvavem snegu. Veseli vzkliki zaorijo med četo.
"Ej! sredi čela sem ga pogodil," se nasmehne sajasti sin kovačev, "streljajte dalje." 'i In znova se je sipala iz stolpa smrt med konjenike. Treftjina jih pade, sekira zvrne zastavonošo, kopje se zasadi v trobentača. Toda Sovražniki prodirajo dalje v kmečki klopčič, sekajoč na desno in na levo. Kupinič kosi na konju kakok znorel. Ranjen je na levi roki, a ne zmeni se, ampak kosi dalje. A glej, četa Uskokov se pojavi sredi vasi in se navali za hrbet. Na skrivnem se je priplazila ob vodi za hiše in prodrla v mesto. "Pali!" kri-če Uskoki, "Sedaj!" kličejo konjeniki. Povsod besni boj. Ne čuješ drugega kakor prasketanje, žvenket in vpitje, še se drži pri vhodu Fratrič. črni Ma-tijaž vgnjezdi strelce v veliki hiši ob poti. Odtod_pali, da padajo kmetje v sneg kakor 3nopje. Fratrič pobesni. "Razdenite hišo!" zakliče in s sekirami se vržejo nad Matijaževo zavetje. Močneje zapoje trobenta za hrbtom. Gorje! Uskok razkol je s kijem Fratriču glavo. Konjeniki prodirajo, navale se za hrbet. Kmetje so obkoljeni, stisnjeni. Uskoki prodirajo v hiše. Mesto se zavije v strašen plamen. "Palite topove!" zakliče Turn. Zabliska se, vsujejo debele krogi je in raztrgajo cele gruče kmetov fta kosce. Kmetje beže, a Uskoki drve, s krikom preko krvavih trupel za njimi in jih gonijo z nožem v goreče hiše in v hladno Savo. Vse popada ali se razprši, vse je pobito. Vidiš-li na gričku zidano hišo? Iz okna gleda železna dvo-cevka. Tu se drži zadnje krdel-ce — petdeset ljudi s Kupiničem na čelu. Bled je in krvav, a sto-i mirno pri puški. "Naskok! Udri!" zavpije Turn in divja tropa drvi po gričku navzgor. Zagrmi in dvajset Uskokov zaloti smrt, a v tem trenotku se navali Kupinič z mečem v roki in za njim cela četa.
"V imenu božjem! Za staro pravdo!" zakliče glavar. V temu hipu ga zadene kroglja, poklekne in deset nožev se zasadi v njegova junaška prsa. Niti eden od njegovih ni ostal živ. Vsi so ležali okoli voditelja pred gorečo hišo.
Turn je zmagal! Od divjega vpitja se stresa ozračje. Nastane razsajali je — grozno, zversko razsajanje. Hej, kako gonijo konjeniki kmete trumoma v Savo! In Uskok? Noben ga ne kliče k zbiranju. A on se ne zmeni, ima drugega posla. Gorje, kdor je imel hišo! Zgorela je. Kdor je imel živino — po-klana je; kdor je imel otroka, zadavljen je; kdor je imel ženo
vodelič. Gorje jim!
"čakajte, psi," jim zakliča Turn, "za vsako kapljico plemenite Lasser j eve krvi pade pasja kmečka glava!"
(Dalje sledi.) -o-
Stari tiketi
Sedaj, ko je družba cestne železnice spremenila cene vožnji, se naznanja, da stari tiketi za vožnjo so enako veljavni kot prej, dokler jih je kaj v zalogi. Vi lahko vporabite vse stare ti-kete, ne da bi kaj doplačali.
MALI OGLASI
Naznanilo preselitve
Naznanjam članicam društva Marije Vnebovzete 103 J. S. K. J., da sem se preselila na 385 E. 165th St. Prosim vas, da se v vseh društvenih zadevah obrnete 11a novi naslov.
Anna Walter, tajnica.
(Oct. 8. 14:)
Proda se
dobro upeljana Variety trgovina na 760 E. 152nd St., v dobro naseljeni naselbini. Prejšni lastnik je Anton Pire. Podrobnosti pozveste pri August Kaušek, 760 E. 152nd St.	(239)
Vrhovci, pozor!
Imam še nekaj drnulj na razpolago. Kdor jih hoče, naj pride po nje, da ne bo prepozno. So prav poceni. Vsako zrno stane samo 25 centov, torej je to dovolj nizka cena. Te izvanredne ponudbe bodo pa deležni samo Vrhovci. Poslal mi jih je Stroi-nov Janez, škoda, da niso prinesli še polža, da bi povabil še Višnjegorce. A. Grdina ima polža, ampak je na papirju priklenjen. Pozdrav!
Frank čoš
3877 Lakeside Ave.
Tri sobe
in kopališče, prostja gorka voda, ,se dav najem. Poceni. 1106 E. 64th St.	(Oct. 8."10.12.)
Stanovanje
se odda, štiri spbe, kopališče in klet. Vprašajte na 1045 E. 61st St.	(237)
Stanovanje
se da v najem, pet sob, kopališče, nizek rent. 927 E. 72nd St.	(238)
Odda se
lepo urejeno stanovanje, pet lepih sob, kopalnica, dobro urejena klet za pranje. Zgorej. Vprašajte na 947 E. 70th St. (237)
Lepa hiša
se da v najem dobri družini. Hiša je takoj zraven parka, ima lep vrt, garažo, parna kurjava. Poceni. Telefonirajte GArfield 6379-W.	(238)
V najem
se da štiri sobe, cena samo $16 na mesec. Vprašajte na 1011 E. 64th St.	(x201)
Poldne je že davno minulo. Zdrava Marija je. Z zvonika ječi zvon. Zvoni-li Zdravo Marijo? Zvoni-li k ognju ali k smrti? Mrak se spušča na pokrajino. še drve po mestu vojaki in iščejo kakor volkovi plena in vlačijo iz hiš obupane žene. Tu stoji sredi snega črno pogorišče. Pred njim sedi mati in joka, ondi šviga še iz žitnice plamen. Nad mestom se vlači dim. Kamor ti seže oko, povso-di je sneg krvav. Za vsako ograjo in po potih leže bleda, krvava trupla; v rokah imajo nož ali puško, in tam, kjer je največji kup, leži tudi mali črevljar. Polovica kmetov je poginila, malo jih je ubežalo. A dobro je mrtvim; gorje živim, ki so padli v Turnove roke ter stoje privezani pri drevesih, med njimi glavarji Turkovič, Bartolič in Dr-
MOST. GROZD J E!
Od 8. okt. naprej dobite pri nna čiati ohlo-ski moat in grozdje. Tudi jabolčnik. Odprto v nedeljo in -/.večer.
OSCAR r. KRAUSS 10506 St. Clair Ave. KEnmore 40S9
Jugoslovani!
Prosim vas, da si izvolite ogledati mojo novo hišo, ki se naha-, j a 11a
830 E. 209th St.
blizu Slovenskega društvenega doma. Hiša ima 6 sob, je bunga-lov tipa, sobe ročno slikane in dekorirane. Proda se po najnižji ceni. Vzamem tudi lot v zameno. Obrnite se na
Louis P. Knezevich
714 E. 232nd St.
Tel. KEnmore 0339-W.
(Oct. 1. 2. 3. 8. 9. 10.)
Velika"
zaključna razprodaja, v petek in soboto. Modno blago, obleke, lepa in trpežna obutev, za vas in za vso vašo družino. Nikdar niso bile cene še tako nizke kot sedaj. To bo naša zadnja razprodaja v tem letu. Pridite in se prepričajte o nizkih cenah. Hvaležni nam boste vi, mi pa vam za naklonjenost. Se priporočam.
Jos. Koss 863 E. 185^h St.
(Oct. 2. 8.);
I j tjg^J	tjg^-: ^jg^J t-VgjJ l^gA! tvg/j J »jg/1 J !j t■ »vs/^
Mošt - grozdje - sodi
Moji stari odjemalci, katere že dolga leta zakiadam z dobro kapljico, sc bodo gotovo tudi letos obrnili do mene za najboljši mcšt. Pri meni dobite tudi najboljše grozdje in ako potrebujete scd, ga lahko dobite pri meni. Se priporočani.
Anton Bašea
I 01 6 E. 61 st St.	HEnderson 2695
_ '___________________ ______''!„..'1 1 ? ! ',"',' ,.y;
SSTiifiilflt^^
PRVI SLOVENSKI PLUMBER
6521 ST. CLAIR AVE.
Če hočete delo poceni ln pošteno, pokličite mene.
RAndolpIl 5188
LOUIS MAYER
SLOVENSKA TRGOVINA DOBRIH ČEVLJEV
7508 St. Clair Ave.
LOUIS GALLET:
KAPETANSATAN
all
prigode Cyrana de Bergeraca
Za A. D. prestavil A. Š.
je prav, če zda o resnih stvareh ?" II.
Župnik je prikimal z glavo in tudi njegovo obličje se je zresnilo.
"Ti si mi nekoč trdil, Jaques," je dejal gost, "da bi sei čutil srečnega, če bi mogel vse .svoje življenje posvetiti moji službi."
"Da, in tako mislim tudi danes, dragi moj prijatelj."
Plemič je far ožil svečeniku svojo desnico, katero je zadnji s tako silo stisnil, da se Savi-njan ni mogel premagati, da ne bi vzkliknil:
"Sto vraga v! To je roka, ki ne bo tako lahko dopustila, da bi se ji izvilo ono, kar ji je dano in . poverjeno, da hrani." Ko je to izrekel, si je pomel prste, ki so ga radi župnikovega herkulske-ga stiska resnično zaboleli.
"Ti mi hočeš torej nekaj izročiti v hranitev?" je vprašal župnik.
"Da, izročiti ti hočem nekaj dragocenega, kar 'boš moral tako braniti kakor je branil v prav-licah svoje zaklade zmaj, ki bruha ogenj."
Župnik si je pomel roke ter pokazal dolgi meč, ki je visel v kotu sobane.
"To je meč mojih prednikov,'' je rekel župnik, "in tudi jaz urnem vihteti ž njim."
"To ti prav rad verjamem!" je vzkliknil gost. "Ko sva bila še dečka, si mi že takrat dal marsikatero pošteno lekcijo;,bil si vedno izvrsten borec! škoda, da nisi postal vojak!"
"Bog mi je namenil drug poklic," je odvrnil duhovnik, toda oni sijaj, ki je zaplamtel v njegovih očeh, ko se je spomnil svojih prednikov, je zdaj ugasnil. "Torej nadaljuj, Savin j an!"
Vitez je zbral svoje misli.
"Hotel sem ti prizanesti s tem nevarnim poslom, ki prija bolj vojaku kakor pa svečniku; toda kje naj najdem tako pošteno in iskreno dušo, kakor si ti? Kdo ima še tfjko hrabro in verno srce, kakoif je tvoje, srce, sposobno, da prevzame težko nalogo, ne da bi vprašalo za vzrok in za tajno samo? Moral sem misliti nate, in zato sem prišel k tebi."
"Hvaležen sem ti, Savinjan. ker si se mene spomnil"
"Torej poslušaj: nalogo katero ti hočem poveriti, sem prevzel od nekoga drugega, kateremu sem se zaklel, da mu zagotovim uspeli.
"Saj veš, brate, da je moje življenje polno slučajev in pustolovščini. Kako lahko se zgodi, da me lepega dne zavali dobro namenjeni udarec meča, v zeleno travo, da se s tem udarcem maščuje število onih udarcev, katere sem jaz zadal."
"Naj ti to Bog odpusti," je rekel župnik.
"Torej," je nadaljeval Savinjan, "Če jaz umrem, se utegne zgoditi, da pride stvar, katero čuvam, v tuje roke ali v roke onih, za katere nima važnosti, ali pa tudi v roke onih, katerim bi bilo zelo ugodno, če pridejo v njeno posest. Toda tega nočem; nobena tuja roka se je ne sme dotekniti in za to te prosim, da mi pri tem pomagaš. Kaj je na tem, če jaz izginem s tega sveta! Jaz bom lahko in spokorno umrl, če bom vedel, da me boš ti nadomestil."
"Kaj mi hočeš morda izročiti i svojo oporoko?" je vprašal župnik, čudeč se svečanim besedam prijatelja.
Plemič se je nasmehnil.
"Oporoko!" je vzkliknil. "Kaj morda oni, ki nosi seboj vse, kar ima svojega, dela oporoko?"
"Kaj pa torej?"
"Rekel sem ti že: to je posled-
govo-1 nja volja nekoga drugega."
župnik je pogledal svojega prijatelja z vprašuj očim in začudenim pogledom.
Ta je-razumel to njegovo nemo vprašanje ter potegnil iz žepa svojega suknjiča zložen per-
"Da."
"Kam greš?" "Tja preko."
Ob teh besedah je Savinjan ; pokazal z roko proti nasprot-| nemu bregu Dordogne, kjer so se v mesečini jasno videli temni obrisi dvorca Fougerollesa
župnik ni več vprašal; brez dvoma je vedel, zakaj se Savinjan vrača v dvorec.
"Ali te bom zopet videl?" to je bilo vse, kar je župnik vprašal.
"Gotovo." "Kdaj ?"
"Prej kakor odidem v Pariz, pridem še enkrat sem, da te sj;i-snem na svoje prsi, ti verna mo-
križane roke, so bile kakor mi - nekaj rečj_ grof je poizku-tve, njegove trepalnice so napol Sal nekoliko dvigniti svojo gla-
pokrivale oči in samo drhtaj njegovih usten je še svedočil, da je v tem, od starosti in bolezni izmučenem telesu, še vedno du-
Ob vznožju postelje je klečal neki menih in molil. Ob zglavju |ga i" pa je stal mladenič visoke rasti in ponosnega ter oholega obraza.
vo, in z lahno kretnjo, katere prisotni niso mogli videti, je pokazal proti Rolandu.
"Čuvaj in bdi nad njim," je šepnil Savinjanu v uho, "a pri tem ne pozabi na onega druge-
gament, omotan z želeno svileno ; ja duga» vrvico. Vrvica pa je bila zape- j ' K{mj je sta] že osedlan pred catena s širokim pečatom, ki je župjlisčem; hrzal je ter kopal s moral biti šele nedavno tega za- j kopiti tla> kakor da že nestrpno pečaten, ker je vosek še popol- j pričakuje svojega gospodarja, noma sveže vonjal. Na omotu . „Mis]. na gvojo obljubo>>> je še ni bilo nobenega napisa m prav j enkrat gepnil Savinian na v,ho tako na pečatu nikakega grba, | syojemu prijatelju> nato pa se teda na z zvezdicami posutem j je zavihtel v sedlo ter iadrn0 polju se je videlo dvoje crk "C jodjezdil proti dvorcu Fougerol in "B." Zunanji ovoj torej m legu> odkrival tajne, ki se je skrivala |	jjj
Ko je utihnilo na cesti konjsko peketanje, se je vrnil župnik v svojo sobo, kjer je vzel z mize pergamentno listino, katero je prevzel, da jo čuva in hrani, ter i jo zaprl v hrastovo omaro, ki je
Ko so v starih, ozkih predelih mesta kopali in delali nove ulice, Ta mladenič je bil lep, toda v j nj bil malo začuden moderni njegovi lepoti je bilo nekaj si- j Pariz, ko je prišla na dan velika rovega; oko mu je ostalo suho, j zgradba, v kateri so se danes po-ko je pogledal obraz umirajo- zabljeni pesniki borili za slavo, čega, ko pa je pogledal na sluge, |da vidijo predstave svojih del. ki so tu in tam klečali po sobi.: Ta zgradba je bila "Hotel de mu je bil pogled oster in trd. | Bourgogne," kjer so kraljevi Po ozkih ustnah in gostih obr- i igralci prirejali! predstave, ka-
pod njim.
Savinjan je postavil ovoj pred župnika, položil nanj roko ter rekel s svečanim glasom: "Prijatelj, tu notri je bodočnost nekega človeka, usoda neke rodbine in rešitev zagonetke, od ka- j bila" vzidana v steno poleg nje-tere sta odvisna življenje ali 1 gove postelje
SHirt.	j Nato je pokleknil na klečalnik
"Daj 'sem," je rekel župnik |teJ, dolgo moHl> proseč Boga> da
ter segel po zavoju.	bi.mu čuval prijatelja pri vseh
"A zdaj, dragi moj prijatelj," | njeg0vih podjetjih, ki so se mu je rekel Savinjan ter vstal, "zdaj j zdela tem strašnejša in nevar-
vih je bilo spoznati v njem strogega in neizprosnega gospodarja; na njegovem obrazu ni bilo niti sledu one do.brote, ki je odsevala na obrazu umirajočega.
To je bil grofov sin, dedič pro-
tere so zelo radi posečali dvorjani z dvorca tedanje regentinje, Ane Avstrijske.
V tem gledišču so nekega večera vprizorili "Agripino," tragedijo, ki je zelo razburila du-
varnost države.
Gledališče je bilo natrpano; hram umetnosti je napolnila sijajna in živahna družba. Posebno dvojico gospodov, ki sta sedela v parterju, je zlasti zanimal ta literalni večer. Proti
koncu tretjega dejanja je eden izmed njih čutil potrebo, da izbruhne pred komurkoli svoje notranje ogorčenje, zato se je obrnil do svojega molčečega soseda.
(Dalje prihodnjič)
me poslušaj, kaj zahtevam in pričakujem od tebe: Skrbno čuvaj ta zavoj do dne, ko ga bom spet zahteval od tebe ali pa ko boš zagotovo izvedel, da me ni več med živimi."
stranih posestev Gardannes, h(|ve, ker so pobožnjaki videli \ Fougerolles in Lembrat.	njfej sirove napade na vero in na
"Moj oče je že večkrat vprašal po vas, dragi moj Savinjan," je rekel mladenič.
"Bil sem prisiljen za nekaj časa oditi z dvorca," je odgovo- J ril tiho Savinjan. "Ali me more grof še razumeti?"
"Mislim, da vas bo še lahko razumel, dasi se mu je bolezen izza vašega odhoda obrnila no hujše."
"Stopite k njemu in mu imenujte moje ime."
Roland de Lembrat se je nagnil nad očeta ter rekel:
"Savinjan."
čuvši to ime, je starec odprl trepalnice; motni njegov pogled je iskal Savinjana, in ko ga je našel, mu je dal znamenje, naj se približa.
Savinjan je pristopil k postelji. Grof ga je prijel za roko in zdelo se je, da zbira vse svoje sile, da bi odgovoril. Nato je padel njegov pogled na Rolanda, ki
nejša, ker mu ni Savinjan niti z besedico omenil, kakšen interes je v njegovem delovanju.
Medtem pa se je jezdec nagle bližal cilju svojega potovanja. Okoli polnoči je prijezdil do oko-"In v tem slučaju?" je vpra'-|pa gradiča Fougerellskih. šal Župnik z ginjenim glasom. J Kljub kasni uri se je zdelf)j "V tem slučaju zlomi pečat," kakor da ni nihče v dvorcu še je odvrnil Savinjan, "in našel j legel k počitku.
boš točno, z mojo roko pisano Po dolgih hodnikih so gorele je stal poleg.
navodilo, kaj ti je storiti z ono j luči in sluge so ai tu in tam med_ j »odstopi, Roland," je rekel 1 FRANK ARKO, zastopnik drugo listino, ki se nahaja tudi seb0jno šepetali, dočim so drugi j bolnik z ledenim glasom, "pa tu-
Točna postrežba!
The Mill Coal Co. mi MMtOlir.TTK Rl>
Stari Cimpermanovi prostori
IlEndcrson 57»8
v tem zavoju, toda pod posebnim pečatom."
"In kaj hočem s tem navodi lom?"
zopet stali v skupinah pred vho-! di vi, častiti oče, odidite." dom gosposke šobe, resnih in I Zadnje reči je rekel menihu, otožnih obrazov.	ki je klečal ob znožju.
Savinjan je zajezdil na velik3
"Prečital ga boš pazno ter iz-, dvorišče, vrgel vajeti nekemu vršil stvar, katero je treba ,izvr- konjarju, nato pa stekel po stop-šiti. . Kakor vidiš, dragi prija- !nicah v prvo nadstr0pje telj, dokler me Bog ohrani pri «No> moister Caprais, kako
zdravju in življenju, tvoja ču-varska služba ne bo preveč težavna."
"To je resnica." "če me pa," je rekel vitez ter se nasmehnil, ker je spet zače
je?" je vprašal.'
"Ah, gospod," je odvrnil do-bričina, "slabo, zelo slabo." Savinjan ga ni več poslušal,
Roland se je jezno ugriznil v ustne in zardel. Toda kljub ne-volji je odšel obenem z menihom v ozadje sobe ter pustil očeta samega s Savinjamom.
"Čuj me," je rekel umirajoči.
Savinjan se je nagnil prav nad grofove ustne.
Bog ve, kaj so takrat ta uvela
temveč je naglo stopil v sobo, ki usta poverila prijateljevemu
SIJAJEN KONCERT!
MITZI GRDINA ANTON ŠUBELJ
je bila polna ljudi. Sredi sobe, !a pri njem prevladovati njego- na veliki črni> s sviienimi zasto-va vesela nrav, "če me pa kak jri zastrti hrastovi postelji, je le-zlikovec zavali v travo, tedaj mu zaj nekj starec. porini šest palcev železa v pr- j Bil jetostari grof Rajmond de
81 •	j Lembrat, gospodar Gardannesa
"Oho, mislim, da se mora šele j jn Fougerollesa. roditi oni, ki bi zavalil tebe rU Uvela starčka lica so bila vi-trayo," je rekel župnik.	j deti kakor sionova kost na belih
"Kdo ve? Nu, pa zdaj sem blazinah; njegove, na prsih pre-miren, ker sem podvzel vse me j re opreznosti."
To rekši je vzdignil kozarec | ter ga v dušku izpil, kakor člo- j vek, ki je sam s sabo zadovoljen.
"Še nekaj," je rekel župnik "V tako važni in tehtni zadevi, ni nikoli dovolj nasvetov in navodil. Ako bi na primer kdaj! prišel kdo ter rekel, da si ga ti j poslal in bi zahteval to listino.; kaj naj v tem slučaju storim?" j "Naj pride kdorkoli, pa bil j sam kralj ali papež, vsakega ta—j kega iztiraj kot sleparja!" "Pa če bi postal nasilen?" "Tedaj ga ubij!" je odgovoril Savinjan odločno ter pri tem vrgel izrazit pogled na orjaški meč, ki je visel na steni.
Tem besedam se ni duhovnik niti malo začudil. Živel je namreč v nemirni dobi, ko sta brevir in mušketa prav dobro shajala drug poleg drugega v roki duhovnikov.	!
In tako je mesto vsakega- odgovora, stisnil župnik prijateljsko roko, ta pa je bil prepričan, da je dobil močnega in odločnega zaveznika in da zdaj lahki? mirno odide.
Ura v zvoniku je odbila enajsto. Savinjan je prijel za svoj plašč ter se pripravil na odhod, "Kaj me že zapuščaš?"	K
ušesu? Tega ni mogel nihče vedeti, toda ko se je Savinjan zopet vzravnal, so videli vsi, da je imel stari grof solzne oči.
Zatem je dolgo gledal svojega sina in Savinjan ga je čul, ko je mrmral: "Torej ta bo dedič starih Lembratov?!"
Lahen stisk roke je povedal Savinjanu, da mu ima stari grof
sopran - bariton
| ANGELO VITALE BRILJANTEN ORKESTER 15 MOŽ
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU ST. CLAIR AVE.
| V NEDELJO, 11. OKTOBRA, 1931, OB 8. URI ZVEČER
VSTOPNINA $1.50, $1.00 IN 75C
Anton Opeka
1127 E. 71st St.
Sedaj lahko naročite najboljše ohiosko grozdje, mošt
in sode!
Se vljudno priporočam za naročila. Pošteno blago in najnižje cene.
Telefon; ENdicott 0288
NAZNiNDLO IN ZAHVALA
• V globoki žalosti in pottega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je v n/jlepši mladenški dobi, po kratki zavratni bolezni, previden s svetimi zakramenti,preminul v Glenville bolnici naš dragi sin in brat
James Kastelic
Rojen je bil 24. julfa 1911 v Clevelandu, O. in je umrl dne 25. septembra 1931. Ranjki je bil položen k 'ečnemu počitku n a mirodvor sv. Pavla v Euclidu, dne 30. septembra po obredu k/toliške Cerkve. Bil je član društva Eastern Stars št. 51 SDZ.
Dolžnost nas veže,3a se iskreno zahvalimo vsem darovalcem krasnih vencev, ki so jih položili na kr storan j kega. Tisočera zahvala sledečim darovalcem vencev: Prijateljski krožek, društu Eastern Star št. 51 SDZ, Slovenskem doniu na Holmes Ave., dekliški krožek prijateljic, Nottingham Shop Employees, ter sledečim družinam: Kastelc, Mrs. Klin, Matt Perlin, John Asseg, John Pšikur iz Lorain, O., Jim; Sepic. Frank Robert^ Pižmoht, Mr. in Mrs. Rush; venci prijateljev: Frank Gliha, -Joseph Kastelic; Fraices in Sylvia Zaplata, Edith, Stanley in Vincent-Hrobat. i. ?i.
Cvetje, položen'na prezgodnji grob ranjkega, nam je bilo v dokaz velike ljubezni do njega in narj, žalujočim, pa v neizmerno sočutje. Hvala vam!- . ,,
Izraz naše stotre zahvale naj prejmejo tudi vsi oni, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo daroval'za zadušnico po ranjkem, in sicer: Prijateljski krožek ranjkega, Anton Mali, Matt£araga, Frank Jurečič, John Kovalar, Mrs. Jennie Batich, F. Tr-ček, Mrs. Milka Ejk, Mr. in Mrs. Fr. Sepic, Paul Furlan, Mr. in Mrs. Klemenčič, Rudy Gorjup, Vi'cent Lapuh, družina J. Lukanc, John Perme, Jos. in Just Dermasa, Mrs. Jennie Pus1 Jack Malovrh, Mrs. Mary Spilar, Jim Fortuna, John Černko, Jakob Gruden in ft^s. A. Dobay. Vaše sočuvstvo, podano v teh darovih, naj bo naša tolažba nad brido izgubo. Iskrena vam h vala!
Obilica avimobilov in velika udeležba pri pogrebu, nam je bila v dokaz, kako i je bil ranjki piljubljen pri znancih in prijateljih. Skoro nam je nemogoče navajati vseh, ki so daliavtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu, zato naj bo ha tem mestu izražan vsem najlepša zahvala za naklonjenost ob času žalosti.
Hvala lejk Rev. Hribarju za opravljene cerkvene obrede in pogrebnemu zavodu A. F. Svetk za lepo urejeni pogreb. Tisočera hvala -Mrs. Mariji Dobek in Mrs. Milki Pajk z/veliko, izvršeno delo v hiši ob času žalosti.
Hvala Vem, ki so prišli kropit ranjkega in onim, ki so nas tolažili ob bridki izgubi dragga pokojnika. Hvala vsem za vse, kar ste nam dobrega storili v teh težkih in npozabnih dnevih.
Nepozfbni sinko in dragi brat, mirno spavaj v rojstni zemlji. Naši spomini Te s žalostjo firemljajo in v njih ni najti za nas utehe. Združil si se z drago mamico in naša P i bo Tvoji sledila. Kličemo Ti: naj Ti bo lahka odeja stvarstva in do svi-
denja!
Clevelatl, O. 6. oktobra 1931.
Žalujoča ostala:
JAMES KASTELIC, oče, ANTON KASTELIC, brat.