Stran 88_________ANGELCEK__________Leto 29
/. E. Bogomil:
Žalost in veselje.
jaf ° je komedija, to! Vse pride na mise'. taikknle •• otrokom, kakor sta grajska dva — Tonko in Verica. Dela nimata nobenega, šola jima še ne de)& skrbi, knjige poznata samo take s podobami, in za petaini jtma tudi ni vsak hip njiju vzgojiteljica.
Pa tudi nista odlegla. Vrtoar jima je moral za-preči kozla, p,a sta sedla v vrtnarjev voziček, pa sta sc peljala na sprchod. Tudi pitnčka ni marala ostali doma. Z njima fe morala, da se naužie svežega zraka. Seveda!
Gladko je rcs šlo izpred gražčine po gladki, z drcbnim pesicom posuti ccsti. Kozei je ravno lako pametno vozil kaior grajski konHček Lori. A glavno zaisJugo za to pametno vožnjo je imel Tonko. ZaJtai on je bil pajreien — včasih — kozei pa nikoli.
In vse bi sc bilo izšlo gladko, da ni prisla nad kozla huda skušnjava. In ta skušnjava \e bU zeleni grm ondi blizu pota. Močnejši je bil kaJtoc voznikc\e roke. Kozel je zavil v rob. Tonko je kričal, vpil, vle-kel — nič ni pomagalo -.. Kczel je bil tnrui&t in mo-čan. Sii'.il je lc še dalje v rob.
In Verica je zajokala in zaYpila : »M.o<ja pun-čka, 05 moja punčka^« Pa tudi ta krik ni ganil trma-stega kc-zla. Kai njemu mar Verxa in tista punčka ? AU še celo Tonkc in niegove vaieti ?
Otroka začneta klicati na j-omoe. Vrtnar pride in ju reši stiske. Mož je vcdel, da bo le on kregan, če se Tonku in Verici kaj pr'.peti. Pei se je potem vmila gospoda s sprehoda. Kozia je pa odgnal \Ttnar v hlev. Tako pcnosnc ie slopal, kokor bi bil vedel, da se je rešil enkrat za v-selej sitnih grajskSh otrok.
Uto«__________ANGELČEK_________Sfaan 89
S3SS5KSS5®S3© 3SffiSSLGSS5SSSSSS3©SS®S3ffl(-iSSX53S
»Kozei je zavil v rob . . .«