s CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 "EL NUEVO PERIODICO" REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341, Escr. 316._31 — Retiro 5839 Leto I. BUENOS AIRES, 14. JULIJA 1934 štev. 41 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv«. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Sporazum med Francijo in Anglijo glede zagotovitve miru v Evropi MINISTER BARTHOU JE BIL NA OBISKIH V LONDONU — ANGLEŠKA DIPLOMACIJA IN FRANCOSKO-RUSKI NAČRTI O EVROPSKIH KRAJEVNIH VARNOSTNIH PAKTIH — ITALIJA JE 2E ZAČELA ISKATI STIKOV S FRANCIJO Kakor inora vsako pametno delo, ki se vrši po že v naprej premišljenem treznem načrtu, prej ali slej obroditi uspehe, tako beleži tudi francoska zunanja politika v zadnjih mesecih, odkar jo vodi spretni g. Barthou, skoro vsak teden nove zmage. Ni še dolgo, odkar sta se fran coski zunanji minister in sovjetski diplomat Litvinov domenila v Ženevi glede novega načrta za zagotovitev miru V Evropi, ko se njegova udejstvitev že precej jasno odraža na po tičnem obzorju Evrope. Vsa znamenja kažejo, da se bližamo dobi sklepanja pogodb, s katerimi se bodo evropske države strnile v skupine v svrho medsebojnega jamstva za nedotakljivost sedanjih meja. Sporazum med Francijo in Rusijo je bil prav lahek: obe imata velik interes na tem, da se v Evropi ne kali mir- Francija, ker nima nobenih osvoje-valnih teženj in torej ne more pričakovati nobenih koristi o.t novega klanja, Rusija pa zato, ker je močno zaposlena s svojo drugo pjatiletko in ker ima zu nanjepolitičnih skrbi že čisto dovolj na Daljnem vzhodu, kjer bi Japonci radi raztegnili svojo oblast na ozemlja azijskega kontinenta, da bi tja usmerili tok svoje emigracije, olajšali s tem demografski pritisk na svojih preobljudenih otokih ter si tudi ustvarili neposredne vire za dobavo prvin, ki jih rabi njihova bujno se razvijajoča industrija- Sporazum med Francijo in Rusijo je bil, torej, prav lahek. Slo je naprej za takozvani — vzhodni locarnski pakt —, ki naj bi ga sklenila Rusija, Estonija, Litvanska, Lotvinska, Če škoslovaška in, po možnosti, še Nemčija in Poljska. Načrt pa se je pozneje razširil tako, (h hi se sklenila še dva druga sporazuma : razširjeni balkanski pakt in pa sredozemski spora zum. K balkanskemu paktu naj hi pristopila še Rusija in pa Bolgarija, pri sredozemskem sporazumu na naj bi bile ude 'ežene vse one države, katerih zemlje meje na Sredozemsko, Jadransko, Egejsko in na Črno ■norje. Za udejstvitev teh načrtov je bilo pred vsem potrebno. (la se navežejo redni diploma tični odnošaj med državami Male antante in Sovjetsko zve pa je Francija obljubila, da '»o v tem pogledu posredovala. to obljubo je tudi, kakor vemo izpolnila. Barthou se je za stvar resno zavzel. Ni prepustil dela svojim diplomatom, marveč se ga ;e sam lotil. Bil je v Varšavi, v Pragi, Bukarešti in Beogradu, ter je povsod stopil v neposre l-ne stike s vladami. — Medtem so se v Bolgariji prilike temeljito zasukale v novo smer, ki je za udejstvitev rusko-fran-coskih načrtov ugodna, in tudi opozicija, ki so jo proti tem načrtom skušali organizirati pred vsem Italijani, je utrpela hud u-darec radi poslednjih dogodkov v Nemčiji- Videli smo že v enem izmed prejšnjih političnih pregledov. kako so splavale po vodi vse i-taliianske politične spletke na Balkanu in med državami naslednicami bivše avstro- ogrske monarhije- To je bila v veliki meri zasluga Francozov. Pa so zato rimski diplomat je sklenili, do bodo ovirali izvedbo Bar-thouovih in Litvinovih načrtov^ s Hitler jem se, je MussoKni brž domenil in je nato začel pihati na srce še Aneležem, če£, da b1 sklenanje krajevnih zvez preveč ojačilo položaj Francije na evropskem kontinentu, kar nikakor ne more biti všeč angleškim politikom. In nekaj časa je skoro izgledalo, kakor da Anglija v resnici ne gleda s preveč prijaznim očesom na novo orientacijo evropske politike. Iz Rima so že napovedovali, da bo Barthou radi londoske^a odpora doživel poraz, ko se je nenadoma vsa zgradba italiianskih diplomatov podrla. Krvavi dogodki prejšnjega tedna v Nemčiji so močno vplivali na razpoloženje angleške javnosti; ves tisk je soglasno obsodil Hitlerjevo početje in so se angleške simpatije napram Nemcem brž ohladile. Človek, ki je zmožen postreljati v eni sami noči svo- * lir * ^ * lir je dotedanje najboljše sotrua-nike in prijatelje, je v stanu sprožiti od danes do jutri tu h vojno- Angleži, ki so bili že nekoliko hudi na Francoze radi njihovih trdovratnih zahtev po takozvani "sigurnosti", so sedaj spoznali, da je francoska previdnost več ko utemeljena. In vprav v času, ko so bili Angleži še pod vtisom dogodkov v Nemčiji, je Barthou potoval v London, da angleški vladi osebno poroča o pomenu krajevnih varnostnih pogodb ter jo prepriča, do so takšne pogodbe nujno potrebne, ako naj se zagotovi mir v Evropi. G. Barthou se je kmalu domenil s svojim angleškim kolego Sirom Simonom- Anglija je spet zagotovila. da ostane zvesta obveznostim, ki jih je prevzela z locarn-skim sporazumom, to je, da ne bo držala križem rok; ako bi Nemčija naoadla Francijo ali Belgijo; priznala je potrebo, da se s podobno pogodbo zajamči mir v Vzhodni Evropi; obljubila je. da bo podpirala vstop Rusije v Zvezo narodov in. končno, izjavila, da se ne bo u pirala sklenitvi sredozemskega pakta, ako se uredijo nekatere zadeve, ki se tičeio vojnih mornaric onih držav, ki bi za ta pakt prišle v poštev- Boliših uspehov si pač g. Barthou niti sam ni pričakoval. Tudi njegovo potovanje v London ie doseflo svoj namen: Franciia in Anglija sta se sporazumeli glede "politike krajevnih varnostnih paktov". Pričakovati je. da se bo položa j v E-vropi začel sedai jasniti ter da se bodo razblinili oblaki, ki so — po mnenju političnih vremenskih izvedencev — napovedovali bližnjo nevihto. * lir * lir * lir VELIKI VIHARJI NA BALKANU Z Dunaja poročajo, da so, po dolgotrajni suši, hudi viharji o-biskali skoro vse balkanske države v prvih dneh julija. V raznih krajih Jugoslavije, da so strele povzročile smrt 15 oseb, med njimi treh otrok. V Bolgariji pa so bile poplave in je utonilo 11 oseb, med katerimi je sedem otrok. DollfuHH in grof Starhemberg sta zadovoljna: prvi je v novi austrij-ski vladi kancelar in štirikratni mi n., Starhemberg pa je podkancelar Po poročilih, ki prihajajo iz Rima, izgleda, da se je Italiia že nekako vdala v božjo voljo ter sklenila iskati boliših stikov s Francijo, ko pač vidi, da ni i-mela prav nobene sreče v svoji dosedanji politiki, usmerjeni proti Franci ji in Mali antanti. Radi tesnih vezi med politiko Francije in njenih zaveznic je povsem jasno, da je sporazum med Rimom in Parizom mogoč le, ako se uredijo tudi sporna vprašanja med Jugoslavijo in I-talijo. In pričakujemo, da se bodo zastopniki jugoslovanske vlade, ako pride do pogajanj, odločno zavzeli za Slovence in Hrvate v Italiii. kakor je to njihova sveta dolžnost. G. Barthou se je mudil v Lon donu v ponedeljek in torek; v klavnem mestu Aneli je je pustil ministra za vojno mornarico Pietriia, ki se je še nekaj časa pogajal z angleškimi in ameriškimi zastopniki o pomorskih vprašanjih- DELAVSKI UPORI V Amsterdamu, na Holand-skem, je prišlo v preteklem tednu do krvavih sponadov med pdlicijo in komunističnim delavstvom- Najhujši boji so se bili v delavskem okraju Jordanu, kjer so uporniki dvienili pol-drusr meter visoke barikade, podrli celo vrsto mostov, ki vodijo preko kanalov, razorali tlak ter nolenili več trsrovin in skladišč-Boii so trajali par dni: padlo je sAflpm oseb. kakšnih 60 pa jih je bilo ranjenih. Delavstvo se ie dvignilo tudi v kraiu Grooswiik in je moralo policiii priti vojaštvo na pomoč, nreden se ii ie posrečilo spet vpnstaviti mir. Tudi v San Franciscu, v Ca h'íorniii. so imeli burne dneve Pristaniški delavci so bili proglasili stavko, pa so naoadb' one. ki «o stavko nrelomili. Ko ie prihitela policija, se ie vnela nravcata bitka, v kateri so padle tri osebe in jih je bilo okrog sto ranjenih. Reorganizacija Dollfussove vlade V, Avstriji so izvedli reorganizacijo vlade. Po Mussolinijevem zgledu je Dollfuss prevzel kar celo kopico ministrstev; poleg kancelarske ga mesta si je obdržal še listnice ministrstev za zunanje zadeve, za državno brambo, za javno varnost in za poljedelstvo. RAZNE VESTI Povodom napetih odnošajev med Italijo in Albanijo se je bila razširila v svetu vest, da je začela Jugoslavija zbirati svoje čete ob albanski in italijanski meji. Beograjska vlada je sedaj te vesti zanikala. y Za novega predsednika Mehike je bil izvoljen z veliko večino general Lazaro Cardenas. Poročila pravijo, General Cardenas, novi predsednik Mehike da tako mirnih volitev ne pomnijo v Mehiki. Novi predsednik je član nacionalne revolucionarne stranke. Prvo koncentracijsko taborišče po hitlerjevskem zgledu so otvorili v Bereki, v vzhodnem delu Poljske. Spravljali bodo tja politične jetni ke. Prvi "gostje" so že dospeli: 14 nacionalistov, 1 komunist in 3 U-krajinci. Kitajski tolovaji, kakšnih 300 po številu, so oplenili naselbino Nan-tientsu blizu korejske meje ter pomorili 400 oseb; tako poročajo iz Harbina. Romunski parlament je šel na počitnice za štiri mesece; prej pa je izglasoval zakon, s katerim pooblašča vlado, da uvede razne reforme v državno službo, poskrbi za šted-njo ter izda nove predpise za izvozno trgovino. Peruiski odpravn'k poslov v Parizu je smrtno ranil s streli iz revolverja svojo ženo in svakinjo, nato pa še samega sebe, ker je žena zahtevala razporoko. Katoličani in protestanti v Zedi-njenih državah so se združili v boju proti nemoralnim filmom. Proglasili bodo bojkot proti takšnim kinematografom, ki te filme predvajalo. Računajo, da se bojkota udeleži 20 milijonov oseb. , Tudi avstrijski nacijevci so se zamerili Hitlerju. Njihov vodja Hab-icht, ki je bil organiziral bojkot proti Dollfussovi vladi, je bil pretekle dni aretiran v Monakovem. Iz Trsta poročajo, da so se začela dela za regulacijo in sanaciio mesta. Nezdrave brloge v "Starem mestu" so baje že začeli podirati. Revolucijo v miniaturi so imeli v Mehiku, kjer se je v Pesqueiri Chi-ni uprl neki general,, ki je zbral o-krog sebe 100 vstašev. Hudega ni bilo, le nekaj so jih ranili. Umrl je v Vatikanu predsednik papeške znanstvene akademije padre Gianfranceschi, eden izmed najbolj odličnih sodobnih fizikov. Imel je 59 let. Velik požar je izbruhnil v milanski tovarni Isotta-Franchim. Povzročil je za tri milijone in pol lir škode. Stran 2 NOVI LIST Glavni pogoj za uspešen razvoj trgov, odnošajev med Jugoslavijo in Argentinijo V današnji številki našega lista objavljamo zaključni članek spisa našega sotrudnika g. Kra-šovca o izgledih jugoslovanske izvozne trgovine v Južni Ameriki, predvsem v Argentiniji. Morda je prav in umestno, da ob tej priliki napišemo nekaj besed, ki naj pospremijo zanimivi in dragoceni spis našega sotrudnika ter še en krat podčrtajo temeljno misel, ki je v njem izražena. Docela nesebično prizadevanje g. Krašovca, da v obsežnem spisu poda sliko argentinskega trga ter skuša v jugoslovanskih trgovskih in industrijskih krogih vzbuditi zanimanje za velike možnosti, ki so tu dane za lepo vrsto naših izvoznih proizvodov, je vredno iskrenega priznanja, ki mu ga na tem mestu prav radi izrekamo. Tako izčrpno ni pač še noben Jugoslovan obravnaval tesra predmeta. Morda bo kdo izmed onih, ki so spis pazljivo prečitali, hotel videti v nekaterih poglavjih pre več optimizma, a je tak optimizem povsem razumljiv, ako pomislimo na poglavitni namen, ki ga je pisec imel: opozor ti Jugoslovane, da ie Južna Ame rika ogromen in hvaležen trg in da je skrajni čas, da tudi oni usmeri io semkaj svoje poglede. Pa tudi ne smemo pri presojanju izgledov, ki jih ima naša izvozna trgovina v Argentiniji, omejiti svojih misli in svojih kalkulacij na današnje zmanjša ne zmožnosti, na današnjo dobo težke eospodarske depresije in izjemnih ukrepov, ki omejujejo svobodo trgovanja, marveč se moramo zavedati, da živimo v nenormalnih časih, ki ne morejo trajati večno. Pa tudi v •današnjih prilikah so možnosti dane. da se navežejo prav uspešni trgovski stiki med Jugoslavijo in Argentinijo- Nimamo namena, da bi tu ponavljali razne ugotovitve, ki jih je naš sotrudnik podčrtal in pojasnil ob raznih prilikah. Radi bi le še en krat opozorili na naslednje dejstvo: jugoslovansko blago že prihaja na argentinski trg in argentinske blago se uvaža v Jugoslavijo, le da se skoro vse zadevne trgovske transakcije izvršujejo potom tujih posredovalcev. Ali se jugoslovanska zunanja trgovina ne more osloboditi teh tujih posrednikov? Nismo nikakor mnenja, da so posredniki nepotrebni in škodljivi parasiti, marveč vemo, da vršijo važne funkcije v mednarodni trgovini. Tako na pr. nastopajo v mnogih slučajih kot kapitalisti, kot financiatorji s tem, da plačujejo evropskim prodajalcem blago takoj ob izročitvi, ali po preteku prav krat kega roka, prekomorskim kupcem pa dovoljujejo dolge kredite itd. Pa tudi že zdrava pamet nese, da bi se takšni posredovalci ne vzdržali, ako bi njihovo posredovanje ne bilo koristno in potrebno za razvoj mednarodne trgovine. Vendar pa: ali je koristno in je neobhodno potrebno za Tu goslovansko zunanjo trgovino, da so ti posredovalci tujci? Koristno to prav gotovo ni, kajti dobiček, ki ga oni prejemajo kot posredovalci od jugo- slovanskih kupcev in prodajalcev, pomeni zgubo za naše narodno gospodarstvo. In tudi neobhodno potrebno ni, ker Jugoslovani to posredovanje lahko sami prevzamejo. Česar posameznik ne zmore, doseže v tem slučaju organizirana skupina. Zato ima popolnoma prav g-Krašovec, ko dokazuje, da je pred vsem potrebna ustanovitev trgovske družbe, ker le takšna družba bi mogla prevzeti delo, ki ga sedaj vršijo za jugoslovanske izvozničarje in uvoz-ničarje velike trgovske hiše v Trstu, Genovi, Amsterdamu itd-, ter skrbeti za res uspešen razmah jugoslovanske trgovine na južnoameriških tržiščih. To je prvi in najvažnejši predpogoj. Ali so predlogi našega sotrudnika naleteli na pozorna u-šesa? Ali je seme padlo na rodovitna tla in vzklije iz njega zanimanje za južnoameriški trg in, čim prej, tudi takšna trgovska družba? Ako se to zgodi, bo naše zadoščenje popolno, ker bo v polni meri dosežen namen, ki ga je imel avtor "Izgledov", in tudi Novi list, ki je njegov spis objavil. Smrt v Snegu Preko Santiaga poročajo iz Ay-sena, da je velik snežni metež zasačil v Kordiljeri pet chilskih državljanov, namenjenih v Argentinijo. Omagali so v boju proti zimi in snegu ter podlegli hudemu mrazu. Hitler je sklical Reichstag V berlinski Kroll-Operi se je sinoči sestal nemški državni zbor, katerega je Hitler sklical z namenom, da poroča o za d-! njih dogodkih- Krvavi nastop nemškega —j Fuehrerja — priti voditeljem : rujave vojske, katero je bil sam ustvaril, in umor gen- Schlei-cherja, njeerove žene ter nekaterih katoliških voditeljev so izzvali po' vsem civiliziranem svetu največje zgražanje in to tem bolj, ker malokdo verjame zatrdilu nemške vlade, da so fašistični voditelji pripravljali u-por proti Hitlerju. Pisanje tujih listov je hudo razkačilo ministra za propagando Goebbel-sa, ki je te dni ljuto napadel i-nozemski tisk ter zgrozil z re-presalijami tujim novinarjem, ki žive v Nemčiji. VELIKA PARAGVAJSKA OFENZIVA Paragvajski poveljnik v Cha-cu general Estigarribia je zbral okrog bolivijske utrdbe Balli-vian večji del svoje vojske ter je sprožil ofenzivo, ki traja že nekaj dni. Včerajšnja poročila so pravila, da se je vnela bitka, ki traja že preko sto ur. Tesnejše slike o položaju na chacov-skem bojišču si ni mogoče u-stvariti, ker si paragvajska in bolivijska vojna poročila na sprotujejo kakor noč in dan. — Vendar pa izgleda, da obeta o-fenziva pri Ballivianu postati odločilna za nadaljni razple'ek krvavega boja. PRIPOROČAJTE Novi list! IZ CORDOBE PRVA PRIREDITEV JUGOSL. PODP. DRUŠTVA V soboto, dne 7. julija, je priredilo Jugoslovansko podporno društvo svojo prvo plesno zabavo, na Vse je poteklo v najlepšem redu in zadovoljnost se je udeležencem čitala z obrazov. Zato pa, dragi rojaki, oni ki nas ta krat niste posetili, pridite prav U t mgmm f + r ^r ^ li ¡aTr^P ÉjttuE m&mm _ -^aj» ■ ..» pB 1 t m L A*1 1 * - JHh t ' \ i k 1 mv JL ' w ■BU Slika s prve prireditve Jugoslovanskega podpornega društva v Córdobi kateri se je razvedril marsikateri gotovo na našo prihodnjo priredi-naš rojak in rojakinja. Zabave se je j tev. Ta naša društvena orgamza- udeležilo tudi večje število fantov cija nima nikakih političnih ciljev, in deklet drugih tukajšnjih narod ima namen združiti čim več naših nostnih skupin, na katere je dobra izseljencev v močno podporno druš nejo od nobene bodoče naše prireditve. STEDITE PRI NAS, ZADOVOLJNI BOSTE Obiščite na» in vzemite hranilno knjižico naše banke. Postregli Vam bodo jugoslovanski uradniki in ni Vam treba zgubljati delovnih ur. Vaše vloge so popolnoma zajamčene z našim ogromnim imetjem. — Delovnih ur Vam ni treba zgubljati, ker je naš JUGOSLOVANSKI ODDELEK odprt od 9. do 18. in ob sobotah od 8.30 do 11. ure. "-FIRST NATIONAL BANK »/BOSTON FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 Av. Gral. Mitre 301 (Avii.noda) Córdoba 1223 (*<>.*r\o) Nekaj članov D. K. D. "Iskra ' v Córdobi organizacija te prireditve naredila tvo, ki bo poslalo koristno za vsake-kar najboljši vtis. Zelo so bili za- ga poedinega izmed nas. Pomisli-dovoljni ter obljubili, da ne izosta- j mo, da nas je malo in smo v tuji deželi; ne vemo, kaj nas jutri čaka in zato je potrebno, da že danes mislimo na bodočnost, da nam ne bo treba v slučajih nesreče moledovati okrog tujih ljufii. Ustvarimo si organizacijo, kjer se nam bodo vrata odprla, ako bomo v potrebi potrkali nanje! Ta naš cilj je prav lahko dosegljiv; potrebno je le, da si podamo prijateljski roke, da se združimo v močne vrste in da složno delamo. Vsak izmed naših tukajšnjih rojakov ima priliko videti, kako lepo delujejo razna močna društva drugih narodnosti; tudi «te organizacije niso postale močne kar črez noč, marveč so se jačile od leta do leta s pridnim in složnim delovanjem članstva. Dragi rojaki, združite se v naši organizaciji, da dokažemo, kako smo tudi mi zmožni delati kakor veleva plemenito geslo: Eden za vse in vsi za enega! Matevž Modic. VARNOST — HITROST ZAUPANJE — VLUDNOST I D. K. D. "ISKRA" V CORDOBl . v ■ S se zahvaluje vsem tovarisicai« in tovarišem, ki so prihiteli na društveno prireditev, katera se je vršila dne 23. junija t. 1. v "Francoski dvorani", ul. Rioja ^80. Posebna zahvala naj bo tU izrečena tovarišem iz Malague-ne, ki so dokazali svojo solidar nost z našim delavskim društvom ter zanimanje za skup"0 sodelovanje. Tako je prav, tovariši! Skupna pot v slogi roko v rok? je najboljša pot- Naj še povemo, da je bila u-deležba za današn je slabe čase še precej dobra ter da se je Prj" reditev vršila in končala v naj lepšem redu- Odbor. c< ARGENTINSKE VESTI 2 Obsedno stanje ukinjeno Parlament je pred nekaj tedni pooblastil vlado, da sme zvdržati obsedno stanje še do 16. t. m., vlada pa ga je uklinila en teden pred .potekom tega roka, ker smatra, da ni več nobene nevarnosti za javni red. Proslave povodom obletnice proglasitve neodvisnosti 118. obletnica proglasitve neod visnosti argentinske republike se je tndi letos praznovala po vsej državi na svečan način. V buenosai-reški katedrali se je pela zahvalna pesem ter so obredu prisostvovali predsednik republike in člani vlade. V Palermu je bila nato ve-Kka vojaška parada ter sta vojska in mornarica defilirali med gostima špalirjema občinstva, dočim je kakšnih sto vojaških letal krožilo nad mestom. V "Colónu" je bila zvečer slavnostna predstava in sta Lily Pons in Schipa pela v "Sevilj-skem brivcu". Kakor običajno, je predstavi prisostvoval predsednik republike in je gledališče napolnila buenosaireška elita. 50-letnica argentinske šole V nedeljo se je na slovesen način proslavila 50-letnica, odkar je bil v Argentiniji uveden zakon o splošnem in obveznem šolskem pouku. Na Kongresnem trgu se je zbralo ob tej priliki 20.000 šolskih otrok, ki so odpeli državno himno in nekatere druge pesmi ter nato defilirali pred predsednikom gen. Ju-stom. "Prensa" se širi Vkljub ne baš dobrim splošnim gospodarskim prilikam, ki močno o-virajo napredek na vseh poljih člo- veškega udejstvovanja, se veliki buenosaireški dnevnik "La Pien. -cite Guerrero de Mihanovich, s šoferjem in neko 16-letno služkinjo. Roparja sta ustrelila šoferja in ma. jordoma Musserja, ter se nato odpeljala v dekletom v avtu dalje. Po poti pa sta dekle zadavila ter vrgla njeno truplo med grmovje ob cesti. Pri Rufinu sta ostavila avto ter izginila. Majordom je imel pri sebi preko 1000 pesov, ki jih je bil šel dvignit, ker je imel plačati delavce. Povečanje izvoza V prvi polovici tekočega leta je bilo izvoženega iz Argentinije za 717 milijonov pesov blaga, izvzem-ši zlato, lani pa, v prvem polletju, le za 581 milijonov. Razlika znaša Proti brezposelnosti v Córdobi V córdobski pokrajini je parlament odobril zakon, s katerim se ustanavlja poseben "odbor za delo" ki bi imel nalogo boriti se prot.i brezposelnosti. — Zakon pooblašča pokrajinsko vlado, da izda za 5 mili jonov pesov bonov, a se ima denar uporabiti i/ključno le za javna dela, pri katerih naj se zaposlijo brezposelni delavci. LISTNICA UREDNIŠTVA Ponovno opozarjamo in prosimo vsakogar, ki nam pošlje kakšen dopis, da sp Dodpiše in navede svoj naslov. Neodpisanih dopisov ne moremo jemati v poštev. Naj bo to še en krat povedano. Nemški fašisti nabirajo prispevke za vojna letala •IIIIHIIIIMl »MMMIII»«IMMMI«IMI»IIIIM»MMII»IMMMMMH»MMMMM»IMMMMMM«ll»»IM»»MH»MMim! ;tMIMIHMMII»IIM»IM»»HIIMM»MMMMI»»IMM DRUŠTVEN1VESTNIK Prireditev D. K. D. Ljudski oder in A. F. O. I. (Italijanski delavski dram. krožek) priredita 22. julija popoldne ob 16., v salonu Germania, ul. Al-sina 2513, veselico, pri kateri bosta sodelovala moški zbor in pa godba Ljudskega odra ter se bo igrala v tržaškem narečju komedija "Bei tempi che iera, bei tempi che sara". ★ ti Predsednik Peruja gral. Benavides ob dan od članov svoje vlade IZSELJENSKO DRUŠTVO 'TABOR" V nedeljo popoldne se bo vršila v društvenih prostorih odborova seja. Začetek ob 16. uri. "HLAPEC JERNEJ" Ivana Cankanrja dramatizirani "Hlapec Jernej in njegova pravica" je drama, za katere uprizoritev se pripravlja D. K. D. Ljudski oder v Buenos Ai-resu. Ta nova kolektivna drama, katero ie po Cankarjevi povesti oriredil za oder Ferdo De-lak, je bila prvi krat uprizorjena 23. maja IQ32 v ljubljanski operi. Je popolnoma nov način oderskep-a nastopanja fcr zahteva tudi moderno scenerijo. V niei bo nastopil novoustanovljeni govorni zbor Ljudskega odra, ki bo gotovo nekaj novega za naše občinstvo. Kaj je ta govorni zbor in kako nastopa, to bomo omenili v eni od prihodnjih številk Novega lista- Cankarjeva ustvaritev "Hlapec Jernej in njegova pravica" je eno najbolj pomembnih del za naše delovno ljudstvo in smo prepričani, da se vsak naš izseljenec, ako mu le sredstva dopuščajo, udeleži vnrizoritve- I>a bo drama dobro razume-vana in popolnoma jasna občinstvu, bomo v Novem listu še o njej pisali, da obrazložimo SOOOOOOOOOOOOOOOOO^ Todo el mundo debe conocer al SASTRE DEL SOTANO donde un peso vale dos Trajes, sobretodos y perramus desde $ 45. Hechuras desde $ 27 TUCUMAN 449 Descuento del 5 o|o presentando este aviso. Cankarjevo misel. Naj omenimo še, da se je dram. odsek po zadnji prireditvi popolnoma reorganiziral in se spet udejstvujejo v njem oni člani, dobri diletantje, ki so bili v zadnjem času popustili društveno delovanje. Načelnik dram. ods. Ljudsk. odra. Prvi mraz Hladni dnevi so pritisnili. Zima se ie oglasila s precejšnjo — koraižo v nedeljo in naslednjega dne v jutranjih urah, ko je toplomer kazal v Buenos Ai-resu 2 stopnji pod ničlo. Nemirna zemlja V Sampachu in okolici, kjer je potres povzročil toliko škode, se zemlja še ni um rila, marveč se še vedno čutijo potresni sunki, ki so začeli vznemirjati tudi prebivalstvo sosednih krajev, katerim je bila katastrofa do slej prizanesla. Krojačnica in trgovina gori Nudi cenj. rojakom veliko izbero najboljšega blaga po zmernih cenah. Delo in postrežba prvostna. • Priporoča se FRAN LEBAN Avda. del Campo 1080 U. T. 59-3102 Buenos Aires DOCK SUD Naša slovanska lekarna Tu boste lepo postreženi v lastnem jeziku — Krvne analize Beča izvršimo brezplačno C. Facundo Quiroga 1441 Nasproti policijskemu komisarl-Jatu Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle Bompland No. 709 Začenja pri ul. Dorrego 931, vi-Slna Triunvirato 1600 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 liíii SLOVENSKA GOSTILNA CALLE TRELLES 1167 BUENOS AIRES (Pol kvadre od Gaone 2400) ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Ples vsako nedeljo - Domača - postrežba - Zmerne cene - Vsak rojak ie dobrodošel - Clínica Médica "SLAVIS" Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovič Vestno zdravljenje notranjih, želod čnih in srčnih bolezni. SPOLNE BOLEZNI (Kapavico in sifilis) zdravimo po modernem in sigurnem nemškem načinu. Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zeupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih. Govorimo Jugoslovanske Jezike ln sprejemamo od 10. — 12. ure ter od 3. — 7. popoldne ZMERNE CENE OLAJŠAVE ZA PLAČEVANJE SAN MARTIN 522, II. nadstropje U. T. 31 Retiro — 1619 Stran 4 NOVI LIST SLOVENCI DOMA IN DRUGOD VESTI IZ DOMOVINE Huda toča v Sloveniji Iz raznih krajev Slovenije poročajo, da je 30. maja popoldne strašna toča povzročila o-gromno škodo na poljih in v nasadih, dasi je trajala prav malo časa. Bila je debela kakor orehi in je v par minutah pobelila polja. Kakor poročajo iz Braslovč in drugih bljižnjih krajev, je ne urje pustilo za sabo strašno razdejanje. Ljudje so se pred nevihto brž zatekli v hiše, a ko so se iz njih vrnili, se jim je nudila žalostna slika. Vse naokrog je bilo pobeljeno od toče, okrog hiš je ležala strta opeka, mrtvi piščanci in ptice, drevje je bilo popolnoma olupljeno, trava zbi-ta; naibolj žalostno pa je bilo na poljih: toča je popolnoma sklestila hmelj, ki je vrav dobro obetal, žito je bilo poteptano in zlomljeno, krompir in koruzo je pokrila toča. Nekateri posestniški ne bodo pridelali niti toliko žita, da bi imeli za seme- Vino grade je popolnoma sklestilo. Huda nesreča je ljudstvo silno potrla tem bolj, ker so vsi pridelki prej zelo lepo kazali. Podobne žalostne vesti prihajajo tudi iz Trbovelj, iz Mi-' renske doline, iz Bele krajine, Mokronoga, Metlike itd- 40 letnica "Danice" Dne 27. maja je proslavljalo Slovensko katoliško akademsko društvo "Danica" 40-letnico svojega delovanja. V hotelu Union se je vršilo slavnostno zborovanje, katerega so se udeležile tudi delegacije raznih dijaških društev iz drugih krajev države,- pa celo iz Slovaške. Nastopilo je več govornikov, nakar so zborovalci poslali brzojavne čestitke papežu, kralju in škofu Jegliču. Ostavka rektorja beograjske univerze Iz Beograda poročajo, da je rektor tamošnje univerze dr. Aleksander Belič podal ostavko na svoje mesto. Smrt na delu V kamenolomu Franca Bebernika v Zgornji Voličini pri Mariboru sta posestnika Franc Bezjak in Ignac Meser lomila kamenje. Meser je delal v neki duplini, ko se je iznena-da sprožil nad njim težak kamen, ga zadel v sence ter ga na mestu ubil. Njegov tovariš je šele črez nekaj časa opazil usodno nesrečo, ko se Mesner na ponovne klice ni o-glasil. Stopil je pogledat, kaj da je z Mesnerjem. pa ga je našel že mrtvega. Trgovinski stiki med Jugoslavijo in Bolgarijo Koncem maja je bila podpisana v Beogradu trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Bolgarijo in se je s tem začela nova doba v zgodovini trgovskih odnošajev med obema bratskima narodoma. Jugoslovanski trgovinski minister Ju raj Demetrovič je novinarjem pojasnil pomen pogodbe, ki bo olajšala izmenjavo in gibanje kapita-lov, blaga in dela med Bolgarijo in Jugoslavijo. Dejal je, med drugim: "Celih 37 let je minilo po sklenitvi poslednje trgovinske pogodbe med tedanjo kraljevino Srbijo in kraljevino Bolgarijo. Od tistega časa pa do danes ne samo, da ni bilo nič storjenega za napredek medsebojnih gospodarskih odnošajev pri 0-bojestranski izmenjavi blaga, temveč je, pod silo razmer, prišlo do nad vse neugodnega stanja. To je trajalo vseh zadnjih 20 let; dve desetletji sta se naši gospodarstvi takorekoč sistematski ignorirali. — Nova pogodba je napravila konec tem razmeram. Žrtev neurja Nad velikim delom Bosanske Kra jine je divjalo v zadnjih dneh maja veliko neurje. V Sarjan planini je strela udarila v ovčjo stajo ter ubila pastirja in 220 ovac. Strašna smrt treh otrok V neki vasici blizu Sarajeva je iz neznanih vzrokov nastal požar v kolibi, v kateri so bili trije otroci sami ostali doma, ker sta bila šla oče mati na polje. Ker je bila koliba lesena, je bila takoj vsa v pame-nih in otrokom ni mogel nihče več pomagati. Vsi trije so zgoreli. Nadškof dr. Bauer je dobil koadjutorja Papež Pij XI. je imenoval duhovnika zagrebške nadškofije dr. Alojzija Stepinca za nadškofovskega koadjutorja s pravico nasledstva v zagrebški nadškofiji. Novi koadju-tor je šele 36 let star. Bil je v vojni kot oficir ter je služboval na i-talijanski fronti, dokler ga nišo u-jeli Italijani. Iz ujetništva pa je šel kot prostovoljec na solunsko fronto in je v službi častnika ostal vse do leta 1919. Vpisal se je nato v Zagrebu na gozdarsko fakulteto, a je po treh letih pustil zagrebško univerzo ter šel v Rim študirat filozofijo in bogoslovje, ker je čutil v sebi nagnjenje za duhovniški poklic. Leta 1930 je bil v Rimu posvečen v duhovnika in na povratku v Zagreb ga je nadškof pridržal v svoji službi kot tajnika nadškofovskega du-hovniškega stola. Zborovanje odvetnikov Zveza odvetniških zbornic je imela v Novem Sadu svoj letni občni zbor, na katerega so prišli zastopniki iz vseh krajev države. Odvetniki so razpravljali o stanovskih vprašanjih. Iz odborovega poročila posnemamo, da je bilo lani v Jugoslaviji 2690 odvetnikov. Obisk bolgarskih književnikov Skupina bolgarskih književnikov je posetila koncem maja Beograd, Zagreb in Ljubljano ter nekatera druga mesta. Povsod so bili gostje prisrčno sprejeti. V Ljubljani so priredili recitacijski večer, na katerem so čitali svoja dela. Prireditev je bila lepo obiskana. Smrtna kesa Na Dobravi pri Kopri je umrl ta-mošnji župnik Janez Klavžar, doma z Črnega Vrha nad Idrijo. Služboval je v Dobravi celih 18 let. N. v m. p.! Visoko starost je učakal V Mariboru, na Koroški cesti, je umrl eden izmed najstarejših mariborskih meščanov, Matija Angel. Imel je 94 let. VESTI S PRIMORSKEGA NAROČITE "Novi * ti * iir SE NA list" * lir Gonja proti tržaškemu škofu V znak protesta, ker se tržaški škof dr. Fogar še ni odpovedal svojemu mestu, kakor bi fašisti želeli, je tržaški prefekt odredil, da se procesije sv. Rešnjega Telesa v Trstu ni smel udeležiti noben zastopnik državnih civilnih in vojaških oblastev. Neki vojaški oddelek, ki je bil že odkorakal na procesijo, je bil med potjo odpoklican v vojašnico. "Italijanstvo" Krasa Tržaški prefekt Tiengo je hodil zadnje dni maja po svoji pokrajini ter je v nekaterih slovenskih'krajih imel govore, ki je v njih trdil, da je Kras italijanski, da je Postojna ^predstraža italijanstva", da je Sežana "italijanska trdnjava" ter se kraševci danes spet čutijo za. . potomce rimskih legij" itd. V zvezi s takšnimi onegavščina-mi gospoda Tienga je ljubljanski "Slovenec" napisal članek, v katerem navaja tudi nekaj zanimivih podatkov o "italijanstvu" tržaške pokrajine, in sicer na podlagi zanesljive statistike tržaške škofije. Pravi: Postojna šteje danes 3528 samih zavednih Slovencev, Italijanov, ki so same službene osebe, pa je 500, ★ lir * lir * ti Fašistični atentati v Avstriji: razdejan železniški atrijskem most na Nišjeav- l'Jiiiiiniiiiiiiiii.....mini......mm...................................................iiinuiiiiiiiiiiiiniiiininitiitiiiniiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii......imunimi........................................................... Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE ¡ ZASEBNO KLINIKO | Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires ¡ V VSAKEM SLUČAJU 1 KO ČUTITL, DA VAM ZDRAVJE NI V REDU. NAŠLI BOSTE V NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRANE ZDRAVNIKE IN NAJMODERNEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIC NASA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO OSKRBO. IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO Sprejemamo od 14. do 20. ure. dočim jih v Sežani ni več ko 100, Slovencev pa je v Sežani 1630, ista-tako vsi zavedni, čeprav to pred fa šisti — kakor je pač razumljivo — skrivajo. V celem postojnskem dekanatu je Slovencev 21.165, Italijanov 535; v tomajskem, kamor spada tudi Sežana, je Slovencev 824l;; Italijanov pa nekaj nad sto — skoro vsi v trgu Sežani. "To smo zapisali zato"; dodaja1 omenjeni list, "da ne bo kdo mislil, da je Kras od Lahov preplavljen ali pa da se je kaj prida naših ljtf-' di polašilo — kaj šel Kljub izseljevanju, v splošnem število slovanskega prebivalstva tako na Krasu kakor po vsej Julijski Benečiji raS-te radi naravne plodovitosti, dočim laška kri počasi izsihuje. Polašilo se je nekaj barab, drugi pa se hli-nijo, ker drugači bi ne mogli živeti, v srcu pa ta zemlja še nikoli ni bila tako slovanska kakor danes — pač sad fašističnih nasilij, zločia-stev in koruptnega gospodarstva". V počastitev spomina Marija na Čotarja Društvo "Tabor" v Ljubljani je sklicalo 30. maja zvečer komemor;»-tivni sestanek, da se oddolži spominu svojega člana Marijana Čotarja, o čigar smrti smo že poročali. Govoril je prof. dr. Lavo Čer. melj, ki je, med drugim, dejal: "Žalostna je naša usoda, da se zbiramo le tedaj, kadar obujamo žalostne spomine na številne žrtve fašističnega terorja, število teh žrtev je tako veliko, da so naša srca že nekoliko otopela. Zadnje leto je fašizem zahteval pet mladih slovenskih žrtev: dne 19. junija 1933 je padel Vladimir Eržen iz Zakn-ža, 18. oktobra istega leta je padel Fran Bajt iz Cerkljanskega, 20. novembra Ivan Juriševič iz Vodic, 11. maja letos pa Ivanka Bevkova iz Lanišč in Marijan čotar, ki ga je tržaška policija zvabila v past pod pretvezo, da je oče bolan. Kočljivo vprašanje, kako so Marijana Čotarja mučili na kvesturi in ali je res sam iz obupa skočil skozi okno, 0-stane vsekakor nerešeno". Nova potujčevalnica Iz Sv. Križa pri Trstu poročajo: V nedeljo, 20. maja, je bil tu o-tvorjen balilski dom v hiši, ki je bila nekdaj last konsumnega društva, katero je bilo leta 1930 razpu-Sčeno na zahtevo tukajšnjega fašističnega političnega tajnika. Že zjutraj so vso šolsko. mladino oblekli v balilske uniforme in j« peljali iz šole na dvorišče balilske-ga doma, kjer so morali s drugimi fašisti prisostvovati maši, ki jo je imel balilski kapelan iz Trsta Schu-Uer. V govoru, ki ga imel med mašo, je pozival mladino da naj vzljubi Italijo in balilsko organizacijo, ki toliko skrbita zanjo. Glavna slovesnost pa je bila popoldne, V prisotnosti vse šolske mladine, nekaj čet balile ter odposlanca balile Puerarija i7. Trsta in učiteljstva je moral bla-goslaviti dom gospod župnik, daai-ravno bi lahko to opravil prisoten bal. kapelan. Nato so se vršili raZ" ni patrijotični govori učiteljev Manes» in Gregota ter odposlanca Trsta. Cerimonija se je končala * telovadbo šolske mladine, ki ni Pa J».....mini........................................................................................................................................................11111.....................................................................n'č k»i dobro izpadla in s prepe- J 532348235353482348535348482348533023534853535353482348235323489023532353234823532348532323532323234823534848304853484823482348234848532348232323480100010201010002000223482390532353 Križani narod Pod tem naslovom je objavil ij'J-Wljánáki "Slovenec" dne 31. maja u-•vifxlirik, v katerem opozarja na zle posledice, ki jih ima za našo narodno manjšino v Italiji prevelika rezervi-ranost jugoslovanskih listov in ustanov napram zatiranju slovanskega življa s strani fašizma. Posneti hocino tu važnejše odstavke, pa izražamo obenem upanje, da bo opozorilo ljubljanskega lista tudi kaj zaleglo v ifomovirtskem tisku. Kdor ne pozna naše narodne duše v globino, bi sodil, da se naša javnost za vprašanje bratov onkraj meja skorajda ne zanima. Zelo hudi morajo biti udarci, ki zadenejo naše rojak« pod tujim jarmom, da se o-glasi naš tisk. Toda svetovna javnost nas zaradi naše krotkosti in miroljubnosti prav ni<; ne razume in ne ceni. Nasprotno požreti moramo od marsikaterega Francoza, Angleža, Ame-rikanca in Nemca očitek, da smo na svoje ljudi v Italiji pozabili in da smo s svojo popustljivostjo njihovo težko usodo še sami poslabšali. Kajti mednarodna javnost in predvsem tlačitelj naše narodne manjšine je naš molk tolmačil doce-la napačno, ker ne pozna naše duhovne strukture. Značaj narodov v reagiranju na skeleče rane je različen. Naš značaj je tak, da o svojih ranah rajši mol-čimo, kakor da bi jih razkrivali na trgu. Prej zaupamo, kot pravi Slo- ★ * -fr * # vanjem fašističnih himn. Posebno navdušeno je pomagal prepevati tudi z gestami goriomenjeni faš. kapelan. Je samoobsebi umevno da je morala biti navzoča vsa šolska mladina; kdor bi izostal bi bil pač kaznovan. List "Piccolo" iz Trsta je poročal da je bil ta dan Sv. Križ ves v slavolokih, zastavah in lepakih. Kot po navadi se je tudi tokrat pošteno zlagal. Niti enega slavoloka in lepaka ni bilo in razen gostilničarjev in trgovcev in nekega občinskega uslužbenca ni razobesil prav nihče laške zastave, še manj vzroka pa imamo se navduševati za ot-vorjen raznarodovalen dom. • Postranski zaslužki Na šoli v Šembijah poučuje že več let učiteljica, domia nekje • iz južne Italije. Pri sebi ima mater, očeta in sestro, vsi se preživljajo z učiteljičino plačo, katera umevno, ne zadostuje za štiričlansko družino. Zato je tej družini poverjena tudi druga naloga in sicer politično nadzorstvo v gembijah. V šolo zahaja pogosto polit, komisar iz II. Bistrice ter ima tu nekako pisarno, v kolikor je sploh potrebuje v šem-bijah. Večerni tečaj za italijanščino, ki ga je učiteljica na vse pretege vsiljevala v pretekli jeseni, ni uspel. Nekaj časa je tečaj obiskovalo okoli 15 fantov in deklet. Ko so pa o-'»iskovalci videli, da zapravljajo v tem tečaju samo čas in da ne bodo imeli od njega nobene koristi, so izostali. Kljub povabilu in grožnjam s strani županstva se ni večernega tečaja več nihče udeležil. Učiteljica pa je dobila za svojo 'požrtvovalnost", ki so jo videli menda v njeni nezmožnosti in želji po za-službi, 800 lir nagrade. vani, v očiščevalno moč trpljenja, pa tudi v same sebe in v svoje mlade moči, kot pa v silo propagande. Mogoče, celo gotovo je to naša velika napaka, toda taki smo. In vendar bomo morali postati nasilni napram sebi in svojemu duhu in odslej posvetiti tej propagandi pri nas in v svetu večji pomen in pozornost. Zakaj bridke izkušnje so nas poučile, da naš molk politično ni samo brezuspešen, ampak da smo nehote z njim veliko zagrešili na našem narodu, ki ga tujec tem bolj tlači in zatira, čim bolj tiho to prenašamo in se ne vzdignemo kot en mož zoper početje fašizma nad našimi brati, ki je v sramoto vsej evropski civilizaciji.. Naša narodna manšina v Italiji je križani narod naše dobe. Če je pristojal ta naslov v prejšnjih stoletjih Grkom, Armencem, Bolgarom, Srbom, potem smemo za križani narod 1 našega stoletja označiti Jugoslovane v Italiji. Križani narod je danes gol in nag. Vso njegovo obleko so strgali z njegovega telesa — najprej so mučile in izgnale njegove voditelje fašistične tolpe, ki se niso ustrašile niti ubojev niti požigov, potem pa je režim mogočno stavbo njegove kulture, prosvete in gospodarstva "legalno" uničil. "Podržavljenje" njegovih Zadružnih zvez in Trgovskega doma, Alojzijevišča, pazinskega kon vikta itd. moramo označiti za navaden rop in tatvino. Vsako, tudi najmanjše kulturno Tidejstvovanje v narodnem jeziku, je našemu narodu v Italiji zabranjeno. Da ne sme 600.000 Jugoslovanov izdajati najpreprostejšega časopisa v svojem jeziku, je za današnjo civilizacijo nezaslišano nasilje, ki se ni-kjér drugod na svetu napram nobeni manjšini ne prakticira. Gortana, Bidovca, Marušiča, Miloša in Va-lenčiča so postavili pred eno najbolj krivičnih sodišč sveta ki ne pozna nobenega prava, nobenega kodeksa, nobene revizije, ki ga vodijo črnosrajčniki brez vsake kontrole, opolnomočeni od obsolutnega diktatorja, in so jih dali odpeljati na morišče, ne da bi svet še danes vedel za krivdo, ki bi jim bila dokazana razen te, da so do smrti ljubili svoj ubogi križani narod. Vsa krvava in nekrvava nasilstva režima nad našim ljudstvom pa so ostala nekaznovana in se nemoteno vršijo naprej pred očmi vsega sveta, pred očmi ženevskega foruma, ki baje čuva mir in pravico, pred očmi vseh kulturnih institucij in tradicij Evrope! Zopet bo začeli — naše duhovnike zapirajo, od papeža zahtevajo, naj resignira škof, ki jim je pri poitalijančevanju cerkve na poti, zatreti hočejo celfc molitev ljudstva v lastnem jeziku! Na to ne bomo več molčali, ker bi bil to smrtni greh pred Bogom, vestjo in našo krvjo, nad nami samimi in nad našim obstojem kot kulturen narod. Italija pravkar išče stikov z našo državo, ki jo nujno rabi v svojem interesu. Naši državniki naj poreko emisarjem gospoda Mussolinija, da noben sporazum med nami in Italijo ni mogoč, dokler se bo tako brezčloveško zatiral jugoslovanski narod v Italiji! Pačenje priimkov Pred kratkim so pričeli dobivati ljudje po Vremski dolini (Tržaška Pokrajina) dekrete, s katerimi jim spreminjajo njih priimek v italijansko obliko. Oblasti so to storile kar na svojo roko in ljudem prepoveda-'e pod strogo kaznijo uporabljati svoje pravo ime. Kot izgleda bo na način res kmalu vse "italijansko". IZ ŽIVLJENJA SEVERNOAMERIŠKIH ROJAKOV Z nožem je zabodel neki 'Nemec v Ridgewoodu slovenskega rojaka Ivana Štera tako, da se je na mestu zgrudil mrtev. Pokojni je bil doma iz Dupelj pri Kamniku, kjer tudi živi njegova ena z enim otrokom. Vlak je povozil, v Greenburgu Florijana Ovseca, starega 59 let, doma iz Stopič pri Novem mestu. Ostavil je pet otrok. PRAVILA IZSELJENSKEGA DRUŠTVA "TABOR" Poročali smo v zadnji številki Novega lista, da se je v Buenos Ai-resu ustanovilo novo izseljensko društvo, ki ima namen družiti naše izseljence, goditi med njimi slogo in vzajemnost, pospeševati njihov kulturni in gospodarski napredek. Po besedah, ki smo jih slišali na ustanovnem občnem zboru, po namenih, ki so se tam izrazili, in po ciljih, ki so se določili, smemo sklepati, da bodo slovenski izseljenci našli v novi organizaciji takšno društvo, kakršno so doslej pogrešali: društvo izseljencev in za izseljence; organizacijo, ki noče skrbeti samo za naše razvedrilo, marveč tudi za koristi in vsestranski napredek našega izseljenstva, tudi gospodarski napredek, ki je mogoč le če se izseljenci družimo v trdne vrste. Zato se hoče novo društvo izogibati vsega, kar more med nas zasejati zdražbo in neslogo ter nas narediti šibke. Najboljšo sliko o namenih novega izseljenskega društva si ustvari čitatelj gotovo sam, ako ^prečita njegova pravila, ki so temelj in smernica za bodoče delovanje. Prav radi jih tu priobčimo, ker vidimo iz njih, da se v marsičem skladajo tudi z mislimi, izraženimi v nekaterih člankih o naših organizacijah, objavljenih pred nekaj tedni v našem listu in glede katerih so nam že mnogi rojaki izrazili svoje so-glašanje. (Op. uredn.) IME IN SEDEŽ DRUŠTVA Čl. 1. Društvo se imenuje: Izseljensko društvo "Tabor" (Sociedad Yugoeslava de Inmigrantes) in njegov sedež je v Buenos Airesu. NAMEN DRUŠTVA Čl. 2. V delokrog društva spada vsako delovanje, ki more koristiti jugoslovanski izseljenski skupnosti v Argentiniji, pratf posebno pa je namen društva: a) zbirati v svojih vrstah izse ljence ter gojiti med njimi izseljensko vzajemnost; b) pospeševati njihovo izobraževanje ter strokovno izpopolnjevanje, njihov gospodarski napredek ter telesno vzgojo; c) skrbeti za poučevanje izseljenskih otrok v materinščini; d) pospeševati medsebojno vpoz-navanje med Argentinci in Južnimi Slovani. DELOVANJE . Čl. 3. Vse društveno delovanje mora biti v skladu z določbami pravil. in pravilnikov, s sklepi občnih zborov ter z zakonskimi in oblastvenimi predpisi argentinske republike. Društvo se ne ukvarja s politiko ter je v njegovih prostorih prepovedana sleherna politična razprava in agitacija. Čl; 4. Posebne panoge društvenega delovanja se goje v odsekih, v katerih se zbirajo člani po svojin nagnjenjih. Odseki delujejo pod vodstvom načelnikov, ki jih imenuje odbor, kateri mora za vsak odsek sestaviti tudi poseben pravilnik. ČLANI Čl. 5. Član društva more postati vsak Južni Slovan (Slovenec, Bolgar, Hrvat, Srb) ne glede na državljansko pripadnost, spol, vero in poklic, ako je vsaj 14 let star in je njegovo obnašanje neoporečno. Čl. 6. člani so: častni, redni, j-stanovni in podporni. a) Častni člani morejo postati o-sebe, ki so si pridobili izrednih zaslug za jugoslovansko izseljenstvo v Argentiniji ali pa za društvo. I-menovati jih more le občni zbor s 3|4 večino in na predlog odbora. b) Redni člani so oni, ki se udeležujejo društvenega delovanja in plačujejo mesečno članarino od $ 0.50. JSprejema jih odbor na priporočilo dveh rednih članov. Odbor sme sprejem predlaganega člana za vrniti ter ni dolžan navesti vzrokov. člana, ki sta predlagala sprejem, imata v takšnem slučaju pravico priziva na razsodišče. ★ & Oddelek perujske vojske pri defileju ★ tt c) Ustanovni člani so oni, ki so si s posebnimi denarnimi naklonili pridobili zaslug za razvoj društva. Ustanovnine tvorijo podlago za poseben sklad za gradnjo in vzdrževanje društvenega doma. Najnižja ustanovnina znaša 100 (sto) pesov; d) Podporni član je lahko vsakdo, ki hoče podpirati društvena stremljenja s plačevanjem letne pod-pornine od najmanj $ 2.00 (dveh pesov). Čl. 7. Vsi člani imajo pravico u-deleževati se društvenih sestankov, predavanj, tečajev, zabav itd. Na občnih zborih in posvetovanjih imajo častni, redni in ustanovni člani pravico glasovati in voliti; podporni člani imajo le posvetovalni glas. Pravico biti voljen ima, poleg častnih in ustanovnih članov, vsak reden član, ki je dovršil 16. leto. Čl. 8. Določbe pravil in pravilnikov ter sklepi občnih zborov in od-borovih sej so obvezni za vse člane. Vsak član je dolžan podpirati društvena stremljenja po svojih najboljših močeh. Čl. 9. Članstvo preneha: s mrtjo, z izstopom in z izključitvijo. Izstop se mora javiti odboru pismeno. Društveni odbor ima pravico z 2|3 večino izključiti člana, ki je kr- šil društvena pravila: izključiti pa ga mora, ako je njegovo obnašanje škodljivo za ugled društva. Tekom 14 dni po prejemu zadevnega pismenega obvestila ima izključeni član pravico priziva na društveno razsodišče, ki končnoveljavno od loča. (Konec v prihodnji štev.) MEHANIČNA DELAVNICA REBEK AVGUST Kupuje, prodaja ter popravlja šivalne stroje, kolesa, samokrese itd. itd. Izredne ugodne prilike LOPE DE VEGA 2933 Villa Devoto FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO R A I) A L J Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275. Dock Sud Vi se morate zdraviti! Nikar ne dovolite, da bolezen razjeda Vaš organizem; če čakate, utegne biti prepozno---- "CLINICA CANALE", LAVALLE 410, zdravi z najbolj modernimi pripravami. Bolnike sprejemajo specializirani zdravniki in zdravnice, t SPOLNE BOLEZNI: Hitro in zajamčeno zdravljenje brez bolečin, naj bo bolezen nova ali zastarela,'po sistemu prof Zanderja. REVMATIZEM: Bolečine v mišicah, kila. Črevesne in želodčne bolezni. Kronično zapretje. Sladkorna bolezen. Debelušnost. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevralgija. Mrtvoud. Otroška paraliza. KOŽNE BOLEZNI: Izpuščaji, pege in druge kožne bolezni NADUHA: Zdravimo jo popolnoma z našim sistemom. Jetika. ŽENSKE BOLEZNI: Maternica, jajčnik, beli tok, šibkost, neredno čiščenja. Hitro zdravljenje. Na zahtevo sprejme bolnico specializirana zdravnica. Bolniki iz notranjosti dežele se morejo obrniti na nas s pismom, v katerem nam opišejo svojo bolezen. S povratno pošto jim pošljemo svoje nasvete PREGLED $ 3.—; Ugodni popusti za daljše zdravljenje. Sprejemajo zdravniki specialisti. Od 9. de 12. ter od 13. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. GOVORIMO SLOVENSKO "CLINICA CANALE" LAVALLE 410 BUENOS AIRES aocaoc 30e30e ioe 30e30e 11 Restaurant "Europeo Edino znano shajališče naših rojakov v mestu Prvovrstna postrežba na evropski način Vsak večer svira POPOLN TAMBURAŠKI ZBOR kakršnega naši rojaki še niso imeli prilike slišati v Južni Ameriki. Ob spremijevanju tamburic se prepevajo naše lepe pesmi. Za obisk se priporočata vsem slovenskim rojakom Drvió IN BATISTIÓ Lastnika O D o o D o RECONQUISTA 542 t>> —innne ._lOCTOt U. T. Retiro 31 - 3895 Stran 6. NOVI LIST ! ZA POUK IN ZABAVO Zveza narodov v boju proti kužnin boleznim V zvezi z ženevsko mednarodno ustanovo smo navajeni misliti le na dolgotrajne in največ krat dolgočasne diplomatične besedne boje, katerih so čitatelji vseh listov že tako siti, da poročil, ki govore o Zvezi narodov, sploh ne berejo več. Vendar pa nikakor ni res, da se v Zvezi narodov uganja samo politika; Zveza se peča tudi z drugimi nad vse vežnimi in za človeštvo koristnimi stvarmi, o katerih, žal, listi le površno obveščajo širšo javnost Tako spada na pr. v delokrog Zveze narodov tudi organizacija boja primerov koz. V ostalem ugotavlja poročilo, da se ta bolezen ne širi več tako po svetu, še leta 1929 30 na Angleškem, kamor prihajajo ladje iz vsega sveta, ugotovili še 11.000 primerov te bolezni, danes se je to število skrčilo na nekaj desetin. Tudi rumena mrzlica ne razsaja več tako. V smislu uradnih podatkov se je po 1. 1931 pojavila samo še v Togu in Pernambuku. To velja tudi glede tifusa, ki vedno bolj zgineva. ¡Razveseljivo je, da zdaj mnogo več ljudi, ki jih je ta bolezen napadala, ozdravi. Relativno se ta bolezen največkrat pona-lja v močvirnatih -krajih Romu nije. — Poročilo pristavlja, da je od 1857 bolnikov umrlo samo 168. Malarija zahteva največ žrtev v Sovjetski Rusiji, posebno v za pobijanje nalezljivih bolezni in Xranskavkaziji. Tu zboli na leto o- je bilo na tem polju storjenega že mnoga dobrega, a se je akcija začela v zadnjem času širiti ter se za ta plemeniti boj organizirajo vsak dan številnejša moderna sredstva, med katera spada v prvi vrsti radio. Doslej je Zveza delala s pomočjo velikanske radijske postaje v Sin-gaporu; tudi nemška postaja v Nauenu je večkrat priskočila na pomoč. Zdaj bo Zveza narodov pozvala še druge velike postaje, naj bi ji pri tem človekoljubnem delu pomagale. Vse polno radijskih postaj na svetu, v Evropi in na Daljnem vzhodu, v Afriki in Južni Ameriki naj bi vsak teden obveščalo svet o novih nalezljivih boleznih, ki so izbruhnile, in ga opozarjale pred njimi. Higijenski odbor je po vztrajnem delu sestavil podrobno statistiko o kužnih boleznih. Poročilo tega od-, bora s pohvalo omenja delovanje ¡ radijske postaje v Singaporeu. Poročilo je nadvse zanimivo, saj podaja točno sliko o razširjenju najnevarnejših kužnih bolezni. Postaja v Singaporeu prejme vsak dan iz 165 pristanišč poročilo o higijen-skem položaju. Ta poročila natančno proučijo uradniki. V njih je naveden vsak pojav kužne bolezni v pristaniščih. Ako uradnik ugotovi, da je v kakem mestu izbruhnila bolezen, potem naroči postaji, naj 0-pozori vsa mssta, ki trgujejo s tem pristaniščem, na nevarnost. Radijska postaja v Singaporeu ima še 10 drugih postaj, med temi v Hong-gongu in Šanghaju, v Karakiju in Madrasu, v Vandoengu in Tanri-veu; te postaje prenašajo poročila in svarila radijske postaje v Singaporeu. Ogromna postaja v Singaporeu ne zmore več vsega dela, ki ga ji nalaga Zveza narodov. Poročila o izbruhu kužnih bolezni so tako gosta, da jih samo ena postaja ne more spejemati. Tako n. pr. javi nenadoma pristanišče Aden, ki je na glasu zdravega pristanišča, da je izbruhnila kolera, ki je zgrabila že 1400 ljudi; na drugi strani javi indijsko pristanišče Rangoun, da so se tam nenadoma pojavile koze, zbolelo je 1200 ljudi. V tem mestu doslej še ni bilo toliko koli 200.000 ljudi. Samo v evropski Rusiji je zbolelo leta 1931 za malarijo okoli 1 milijon ljudi. Za otrp-njenjem hrbtenice ne zboli v Evropi skorej noben otrok več. Leta 1931 je bilo v Avstriji 43 takih primerov; od teh otrok jih je umrlo 17. Največ te bolezni je v ameriških Združenih državah. Do 10.000 primerov so navedli že v enem letu. V Evropi se je bolezen pojavila v zadnjem času v Španiji, kjer so še pred dvema letoma ugotovili 1067 obolenj in 808 smrti. Za uspešno pobijanje kužnih bolezni je poDotrebna v prvi vrsti natančna statistika. Higijenski odbor je porabil mnogo časa za sestavo vsaj približne statistike. Nai navedemo iz nje še nekaj primerov. Mumps je v Evropi najbolj razširjen v Bolgariji. Splošno smatramo mumps za lahko bolezen, toda večkrat zvabi v hišo smrt. Tako je bilo na Češkoslovaškem in drugih severnih državah že mnogo primerov smrti, ki je nastopila radi mumpsa. Cepljenje proti davici, ki je bilo še velik strah naših očetov, je zelo u-spešno. Tako je n. pr. v enem letu na Irskem obolelo 4000 otrok, toda od teh je umrlo samo 70; na Norveškem je obolelo 1100 otrok, umrlo pa jih je samo 40. Posebno žalostno poglavje poročila higijenskega odbora vsebuje podatke o pobijanju in razširenju spolnih bolezni. Tu se je posebno izkazalo cepljenje z malarijo, ki ga je uvedel prof. Wagner v. Jauregs. Naša javnost splošno meni, da je ta bolezen najbolj razširjena na vzhodu. To pa ni res. Številke kažejo, da ima v tem pogledu prvenstvo pu-ritanska Amerika. V enem letu zboli tu povprečno 200 tisoč ljudi za| to boleznijo. Relativno pa je ta bo-1 ' lezen najbolj razširjena v Romuniji, kjer zboli na leto okrog 150.000 prebivalcev. Če pomislimo, da ima Romunija samo okoli 18 milijonov ljudi, potem šele spoznamo strahoto te številke. Kaj p/i moderna bolezen gripa1' Nekdaj smo ji rekli španska bolezen. Po vsej pravici nosi to označbo; saj še danes zboli največ ljudi za gripo prav na Španskem, fol milijona primerov gripe so našteli preteklo leto na španskem; v Združenih državah pa samo 200.000. V Sovjetski Rusiji je bilo samo v evropskem delu 1 milijon primerov gripe. K sreči dokazuje statistika, da je strah pred to boleznijo prevelik. Tako je n. pr. na španskem od pol milijona ljudidi umrlo zanjo samo 4000 Špancev, in to vedno radi komplikacij, ki so nastopile. PO SILI JE HOTELA V ZAKON Marta Dančulovič, učiteljica v A-kronu, O., je tožila bogatega senatorja Raya Derhama iz Iran Moun-taina, da jo je bil zvabil v hotel s tem, da ji je obljubljal zakon. Tožila ga je za 25.000 dolarjev odšodnine, ker da ni izpolnil svoje obljube in jo je samo z zvijačo speljal na led. V začetku pr. m. se je vršila obravnava, pri kateri je pa učiteljica popolnoma pogorela. Porotniki so verjeli bolj senatorju, ki je dokazoval, da ga je ona... zapeljala. Sodnik jo je nagnal, češ da je navadna izsiljevalki in zrela ženska, ki bi rada na lep način prišla do denarcev. Marta je morala osramočena oditi. KDAJ SE PRIČNEŠ STARATI "Mislim, da lahko natačno ugotovim čas, ko se človek prične starati, piše William Lyon Phelps v reviji "The Roader's Digest". To je čas, ko človek po temeljiti proučitvi samega sebe ugotovi, da njegove misli in razmotrivanja uhajajo nazaj v preteklost in se ne bavijo več z bodočnostjo. Ko se prične duh kakega človeka baviti s spominom na preteklost mesto z načrti na bodočnost, tedaj postane človek star. DROBNE VESTI s Pet ton smodnika je šlo v zrak v neki podzemeljski tovarni v bližini bolgarskega mesta Varne. Eksplozija je bila tako silna, da so 10 milj naokoli popokala vsa stekla v oknih, človeških žrtev pa ni bilo, ker tovarna v zadnjem času ni obratovala. Dollfuss spet poseti Mussolinija. Zgodilo se bo to koncem t. m. in bo avstrijski kancelar pripeljal s sabo svojo družino, katero bo Mussolini teden dni gostil v Riccioneju. Štiri osebe so se ubile na vojaškem letališču v Monte Celio pri Rimu, ker je letalo, v katerem so se vozile, treščilo z veliko silo ob tla. Nekega mladega zamorca so lin-čali v Bastropu, v severnoam. drž. Luisiani, ker je bil obdolžen, da je napadel neko mladenko. 3.000 oseb je naskočilo jetnišnico, v kateri so ga imeli zaprtega. Poljsko fašistično organizacijo je varšavska vlada razpustila z motivacijo, da ščuva k plemenskemu sovraštvu ter povzroča poulične spopade. Organizacija, ki se je i-menovala "Nacionalna radikalna stranka", je imela tudi bojne oddelke po hitlerjevskem kopitu. V francoskem mestu Nizzi so se severnoameriški mornarji spopadli z natakarji in tamošnjo policijo radi previsokih cen v kavarnah. Dvajset mornarjev je bilo ranjenih, 40 pa so jih zaprli. Niajaja/aiaraisaraiaiajaisjaiafiiarajajaiajaisraisjsj^ HOTEL PENSION VIENA SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207 Oddajajo se lepe zraCne sobe z zdravo in domačo hrano od $ 2.— dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen obed $ 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam ^e priporoča E. KRAVANJA ZA KRATEK CAS Kako se je rešil "Vi ste torej edini, ki je preživel strašno železniško nesrečo? Kako ste se rešili?" "Tisti vlak sem zamudil". Vsak sedmi človek je Kitajec. Pri Ribičevih so imeli šest otrok, pa so kupili še sedmega. Ko so no vega bratca pokazali Janezku, je ta razočarano vzkliknil: "Oh, saj ni Kitajec!" "Pa zakaj naj bi bil Kitajec?" .se je začudil očka. "Saj nam je učitelj v šoli dejal, da je vsak sedmi človek na svetn Kitajec!" Izpred sodišča Zagovornik: Zagovarjal sem Váa, kakor svojega sina. — Kaj je vaš sin tudi tak falot? ROJAKI!! PRI ŽIVCU v znani restavraciji, boste najboljše postrežem. Vsak« nedeljo se PLEŠE Lepi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča cenj. rojakom lastnik EMIL ŽIVEC PATERNAL Osorio 5085 giaiajajaiaisEfaaiaisjMaMaafaiajaiaiaaaiaias^ ALBERT BELTRAM priporoča cenj. rojakom svojo trgovino črevljev, šolskih potrebščin in tobakarno. Ima veliko izbero copat in nudi najbolj ugodne cene. Dto. Alvarez 2288, esq. Trelles POZOR! KROJAČNICA NA PATERNALU (nasproti postaje) NANUT in ŠAURIN KROJAŠKA MOJSTRA se priporočata cenjenim rojakom Najboljše blago. Solidno delo in nizke cene. Zadnje novosti. WARNES 2191 BUENOS AIRES U. T. 59 (Paternal) 4271 SIFILIS 606-014 — Moderno zdravljenje BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — oslabelost SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Čreva — kislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku u niverze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušira. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol. Žarki X — Diatermia — 2arki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur — Izpuščaji — lišaj. Lastni sanatorji z nizkimi čenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. Pregled SAMO $ 3.- Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam predstavi s tem listom /▲RMIÉNTO 1017 ORDINIRAoelOep 12 i 14»Z0 SATI kSžVNN ŽENSKI KOTIČEK FRANCOSKA MODA Marija Sko-lodowska Smrt velike učenjakinje Marije Skolodowske, bolj znane pod imenom njenega pokojnega moža francoskega znanstvenika Pierrea Cu-riea, je naredila po vsem svetu globok vtis, saj je bila pokojnica ena izmed redkih žensk, ki so vse svoje življenje posvetile znanstvenim raziskovanjem. Marija Skolodowska je bila Poljakinja. Rodila se je leta 1867 v Varšavi kot hčerka uglednega profesorja. študirala je najprej v svojem rojstnem mestu, pozneje pa v Parizu, kjer se je seznanila s profesorjem Curieom, s katerim se je pozneje poročila. Skupno sta se posvetila znanstvenemu delu; njuno sodelovanje je bilo tako vzorno in intenzivno, da sta za svoja dela prejela več nagrad kot zakonca Curie; ne kot posameznika, marveč kot dvojica. Profesor Curie je nad vse cenil sodelovanje svoje žene in je to tudi več krat dokazal. Ko mu je francoska vlada hotela podeliti križec častne legije, je odlikovanje odklonil z motivacijo, da ga je prej zaslužila njegova žena nego on. Znanstveno delo zakoncev Curie je bilo mnogostransko, najbolj pa sta zaslovela radi svojih raziskav glede radioaktivnosti raznih teles.' Profesorja Curiea je leta 1906 povozil kamijon, ko je hotel prekoračiti neko ulico v Parizu. Bil je to hud udarec za gospo Curie; izgubila je bila ne samo moža, marveč j tüdi zvestega sodelavca. A ni klonila pred usodo. Nadaljevala je svo jé delo s še večjo vnemo in znanstveni svet je priznal njen trud; leta 1911 je bila v drugič odlikovana z Nobelovo nagrado. Deset let pozneje je bila povabljena v Združene države Severne Amerike, kjer je imela na tamošnjih vseučiliščih celo vrsto predavanj. V znak priznanja za njeno delo ji je tedanji preds. Harding osebno izročil en gram dragocenega in zdravilnega radija, katerega je ona bila izsledila s svojim možem; njen sloves po vsem svetu, posebno pa v Združenih državah je vedno bolj rastel in leta 1929 ji je ameriška vlada izročila potom predsednika Hoove-rja 50.000 dolarjev za nakup enega grama radija, namenjenega Radijskemu zavodu njenega rojstnega mesta Varšave. S smrtjo gospe Skolodowske-Cu-rie je znanstveni svet izgubil marljivo delavko in učenjakinjo, slo- vanski svet pa eno izmed najbolj odličnih gvojih predstavnic. Pokojnica zapušča hčerko Ireno Curie, poročeno s francoskim znanstvenikom Jolliotom; oba nadaljujeta delo pokojne dvojice Curie. Gospa Curie je do zadnjega vztrajala pri svojem delu. Dasi so ji zdravniki svetovali, naj takoj prekine svoja raziskovanja v laboratoriju, ni hotela poslušati njihov nasvet, ker je hotela na vsak način dovršiti svoj novi in poslednji spis o radioaktivnosti. Ker je bila pokojnica tako želela, se je njen pogreb izvršil tiho in skromno. Njene zemeljske ostanke so položili v družinsko grobnico, kjer počiva tudi njen mož, na pokopališču v Sceauxu blizu Pariza. Ko se pa spet otvorijo tečaji na pariškem vseučilišču, se bo vršila velika spominska svečanost, kateri bodo prisostvovali zastopniki vlad štiridesetih držav. Slava spominu velike slovanske učenjakinje! Migljaji xa hišne gospodinje Pohištvo iz hrastovega ali iz orehovega lesa lepo osvežiš, ako ga likaš s krpo, ki jo pomakaj v vroče laneno olje. Na ta način dobi pohištvo zopet svoj prvotni lesk. Ako je les preveč oljnat, zdrgni končno še s suho mehko krpo. Dobro sredstvo za osvežen je poli-ture dobiš, ako zmešaš dva enaka deja ricinovega olja in del kisa. Na. maži pohištvo s to zmesjo in odrgni vsak del posebej z mehko krpo. Madeže apna in barve, ki ostanejo od beljenja ali slikanja v tleh, odstrani z vročim kisom. Delo poj-de hitro izpod rok. ZA NASE KUHARICE RUMOVA TORTA I. Mešaj 18 remenjakov in 32 dkg sladkorja z lupinico limone. Dodaj 15 dkg z rumom, s sokom ene «limone in z žlico sladkorja zmešanih drobtinic, polagoma primešaj sneg 12 beljakov in 21 dkg mandeljev. Peci v dveh enakih modelih. Hladno nadevaj s pomarančnim hrenom in pomarančnim ledom. RUMOVA TORTA II. Mešaj 12 rumenjakov, 21 dkg sladkorja z limonovo lupino, dodaj 15 dkg z rumom in sokom ene limone ter z žlico sladkorja zmešanih drobtin, primešaj sneg 12 beljakov in 21 dkg zmletih mandeljev. Peci v dveh enakih modelih. Hladno nadevaj s pomarančnim hrenom ir. pomarančnim ledom. Buenosaiveška kronika Davčna preglednika je ustrelil Komisija davčnih preglednikov, obstoječa iz Octavija Moline, Luisa Morettija in Ignacia Bustosa, je v petek pregledovala trgovine v Ramos Mejia, pa je krenila tudi v to-bakarno grškega državljana Jurija Kukurlovskega. Pri pregledovanju so izsledili nekolekovane škatlje cigaret ter jih hoteli zapleniti. Temu pa se je Grk odločno uprl. Po kratkem prerekanju je vzel revolver ter začel streljati na uradnike. Molina in Bustos sta se po prvih strelih zgrudila težko ranjena; prvi je u-mrl že na poti v bolnišnico, drugi pa nekaj časa pozneje. Tretji dav-kar Moretti je imel več sreče; krogla ga je lahko ranila. Nevarni Grk je po izvršenem zločinu pobegnil. V vrelo vodo je padel Ko je Peter Atalič, star 25 let, v petek čistil, v tkalnici v ul. Suarez 1156, poldrug meter visok kotel, v katerem je bila vrela voda, je tako nesrečno omahnil s stola, na katerem je stal, da je padel v kotel. To variši so takoj priskočili nesrečnežu na pomoč ter ga potegnil iz vrele vode. V brezupnem stanju so ga brž prepeljali v bolnišnico Rawson. Bodite previdne z bencinom! Elvira Malaspina, stara 36 let, je v soboto, v ul. Venezuela 4365, pripravljala zmes za čiščenje poda. Ne sreča je povzročila, da se ji je zmes vnela in so plameni švignili tudi na Elviro, ki je bila takoj vsa v ognju. Vso ožgano so prepeljali v bolnišnico Ramos Mejia, kjer je re-vica, po strašnih mukah, v ponedeljek zjutraj umrla. Omnibus zdrknil v potok Omnibus, katerega je vozil šofer Enrique Limino, je zdrknil na ulici Cabildo v potok Medrano, ko se je hotel izogniti tramvaju družbe Federico Lacroze. V vozilu je bilo okrog 40 oseb, od katerih so bili le trije nekoliko opraskani, dočim se drugim pi nič hudega pripetilo razen, da so se prav močno prestrašili. Spomladanske toalete na francoskem dirkališču v Chantillyju ti PONAREJNI BANKOVCI V PROMETU Po mestu krožijo že nekaj mesecev ponarejeni bankovci od 50 pesov ki nosijo številke 05.975.560, 06. 730.956 in 06.930.376 serije B, ter s podpisom "Alberto E. Castex, Presidente" in "Ernesto Mellea Gil, Secretario". Bankovci so precaj dobro ponarejeni, a jih je vendar razmeroma lahko spoznati radi temnejše barve ter razlike v velikosti nekaterih črk. Policija je ugotovila, da krožijo ti bankovci že več mesecev v Buenos Airesu, sedaj pa si prizadeva izslediti one, ki so jih tiskali ter spravili v promet. **************************** IZKUŠENA SLOV. BABICA diplomirana v Pragi in Bs. Airesu ter specializirana za vse ženske bolezni. Deluje že 25 let, bivša babica v bolniSnici J. Fernández Filomena Beneš Bilek Calle Lima 1217, 3 kvadre od Plaza Constitución — U. T. 23 (B. Ord.) 3389 VELIK PLEN Neznani tatovi so se prikradli v torek popoldne v hotel na Avdi. de Mayo 870 ter odnesli Eulogiji Ballesteros razne dragulje in druge dragocenosti v vrednosti od kakšnih 20.000 pesov. Policija je uvedla preiskavo. * * * * * * * * 5 * * * i * * * ****************************** Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista Trelles 2538 - Donato Alvarez 2181 U. T. 59 La Paternal 1723 ti * ti * ti * Dragi starši! Kaj je za Vas od največje važnosti? Brez dvoma: dobra vzgoja Vašega otroka. Brez posebnih stroškov in z vsem zaupanjem lahko izročite svojega sinčka na vzgojo slovenskemu zavodu. ASILO LIPA, Villa Madero, C. G. B. A. (Bs. Aires) * il * ^ * ^ Obilen božji blagoslov: Gospa Erne-sta Dionne v Cor-beilu, Ontario, j« povila petorčke — zdravniki so bili v Hudih skrbeh, a mati je zdravi in se otročički dobro razvijajo. O drugem slučaju plodovitosti so poročali te dni listi iz Romunske> kjer je neka mati "kupila" na en krat kar 6 potomčkov za svojega moža, DARUJEM •povečano «liko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 dalje. Naš atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" Sava Jovanovič — San M artin 608, Buenos Aires Centro Médico de Especialistas Ravnatelj: Dr. A. STIGOL Zdravijo specializirani zdravniki, brez bolniških strežnikov in praktikantov SPOLNE BOLEZNI KAPAVICA: se zdravi v našem zavodu po najboljših in zajamčenih načinih, s Haterimi se Popusti za doseže popolno in hitro ozdravljenje.' SIFILIS: ta najbolj nevarna bolezen zahteva popolno zdravljenje po res specializiranem in v vsakem oziru odgovornem zdravniku, ki ga boste našli zdravljenje v našem zavodu. Zdravimo komplikacije kapavice ter kožne in krvne bolezni BOLEZNI NOSA, GRLA IN UŠES Ekonomična zdravljenja in operacije. Zdravi specializirani zdravnik dr. B. Ruvinsky. NOTRANJE BOLEZNI: Jetika, pljučne, srčne, črevesne in želodčne bolezni. ŽENSKE BOLEZNI: Bolezni jajčnika, bolečine in nerednosti pri čiščenju. Laboratorij za analize. Elektriško zdravljenje. X-žarki. Ultravioličasti žarki. Krvne analize. Zelo ekonomični pregledi. Urnik: od 9. do 12. in od 14. do 21. Stran 8. NOVI LIST s FRANC KRA50VEC: Izgledi jugoslovanske izvozne trgovine v Južno Ameriko s posebnim ozirom na Argentinijo (Konec.) KOMPENZACIJSKA TRGOVINA Že nekaj krat sem povedal, da se morate Jugoslovani, v lastnem interesu, otresti tujega varuštva ter da morate tudi na argentinskem trgu nastopati ne samo kot neposredni prodajalci, marveč tudi kot neposredni kupci. To je od velike važnosti za bodoče trgovinske stike med Argentinijo in Jugoslavijo. Gotovo, navada je železna srajca; ali v interesu lastnega obstoja in razvoja se je boste morali otresti. Sprva pojde le težko, kajti navajeni ste prejemati argentinsko blago iz tržaških, genoveških in ho-landskih posrednikov. Tem posrednikom pa se bo treba na vsak način izmuzniti. Problem direktnega nakupovanja postane tudi za Vas vprašanje "or to by or to not by", čim začnete izvažati sem v večjem obsegu. Danes so časi takšni, da so se skoro vse države postavile na staro rimljansko stališče: "do ut des" — "dam, da daš" — ali trgovsko-teh-nično gbvorjeno: na takozvano kompenzacijsko stališče. Argentinska vlada za stalno ne bo dovoljevala, da bi Argentinci kupili od Jugoslovanov za 100 milijonov dinarjev, Jugoslavija pa od Argentincev nič. Takšno stališče so zavzemali napram Argentiniji lokavi Japonci, pa jim je pred par meseci zabrusila argentinska vlada: "Ne boš nas, Jakec, več!" Zadnja leta so, namreč, Japonci preplavili Argentinijo s svojimi proizvodi. Leta 1933 so samo svile u vozili za 80 milijonov pesov, ne o-ziraje se na ogromne množine igrač porcelana, gumijastih izdelkov, papirja, tkanin itd. Pa so se japonski diplomatje hitro potuhnili ter z argentinskimi sedli za zeleno mizo in se začeli razgovarjati, da bodo tudi oni kaj kupili od Argentincev. Od tega časa dalje romajo na Japonsko cele ladje argentinskega bombaža, volne, kož, loja, mesnatih konserv, lanenega semena, pšenice, koruze itd. Upam, da ste uvideli, da je potreba direktnega nakupovanja na argentinskem tržišču neizbežna. Sicer pa stvar ni nikakor tragična, ker doslej kupujete Jugoslovani od Argentinije več ko Argentinija od Vas, samo da ne direktno, marveč po že imenovanih posredovalcih. Torej, presedlati bo treba. Kako lahko boste v Argentiniji dobili devize za Vaše semkaj poslano blago, čim bo argentinska vlada videla, da tudi Vi kupujete tu. Velike množine argentinskega lanenega semena, loja, kož, volne, bombaža, tanina itd. roma iz Argentinije v Jugoslavijo, dočim figurirajo tu kot kupci drugi narodi. Ko presedlate ter nastopite kot direktni kupci, bo to le Vam v korist, ker provizijo, ki jo vtakne v žep Vaš ho-landski, genoveški ali tržaški kon-fident, boste sami zaslužili. Leta 1925 je potoval po Južni A-meriki zame nepozabni, danes že ranjki veletržec gosp. Aleksander Knez, sin takratnega predsednika ljubljanske trgovske zbornice. V svoji dalekovidnosti je ta genijalni mož že takrat povdarjal, da je samomorilno početje, da Jugoslavija ne nastopa kot direktni kupec na argentinskem trgu. Omenil mi je industrijo lanega olja na Gorenjskem, ki je pravi smaragd med biseri slovenske industrije. Gosp. Knez mi je zaupal, da je že takrat naša tozadevna industrija porabila na leto preko 30 milijonov dinarjev lanenega semena in je vse to blago — čujte in strmite! — prišlo s Ho-landskega, kjer lan sploh ne raste! Ni čudno torej, če se Vam tu dogodi to le: Ako greste na argentin sko trgovinsko ministrstvo ter iščete podatkov o izvozu v Jugoslavijo, ugotovite v statističnih seznamih o argentinskem izvozu, da pridemo Jugoslovani šele za Siamomü Takšne anomalije bodo brez dvoma prenehale, čim začne poslovati nasvetovana družba na argentinskem trgu, ker ona Vam ne bo samo prodajaja Vaših izdelkov, marveč bo tudi za Vaše ime kupovala na argentinskem trgu! ZAKLJUČEK Ali bo kaj odziva v stari domovini, ali pa ostane ta spis glas vpijočega v puščavi? Skoro dvomim, da je seme padlo na rodovitna tla. Pre več zgledov malodušnosti imamo. In ta malodušnost učinkuje porazno na vsako človeško ustvarjenje. Že pred štirimi leti in pol (leta 1929) je začel v Beogradu poslovati državni "Zavod za pospeševanje zunanje trgovine". Ko sem čital bombastične prospekte dotičnega zavoda, sem si rekel: Ti ljudje bodo dvignili svet iz njegovih tečajev. Ustanovili so takoj kakšnih 20 sek-,cij z mastno plačanimi načelniki, bombardirali domovino in tujino s prospekti in — pri tem je ostalo. Ni mi znano, da bi bili eksportirali ali pomagali eksportirati eno samo škatljo zobotrebcev. Za vse, kar je prišlo semkaj iz Jugoslavije, se i-mamo zahvaliti privatni iniciativi. Ako bi si starokrajski narodnogospodarski krogi hoteli ogledati argentinski trg, nikdar v življenju ne bodo imeli lepše prilike kot letos, meseca oktobra, o priliki mednarodnega Evharističnega kongresa v Buenos Airesu, ko bodo ladje iz Trsta vozile udeležence za borih 6.000 dinarjev sem in nazaj. Medtem pa, argentinski Slovenci, na plan! Ako bomo čakali na naši starokrajce, se nam utegne zgoditi kakor onim, ki so čakali na kralja Matjaža. Začeti je treba! V tem je vsa čarovnija. Znan je Napoleonov izrek, da vsak vojak lahko nosi v torm-stru maršalsko palico. To je bilo takrat. Danes, v dobi demokracije, ima vsak podjeten in pogumen človek pot odprto do blagostanja in slave. Največ prilik za takšne živ-ljenske zmage je v Novem svetu, kateremu pripada Argentinija in vsa Južna Amerika. Slovenci v Argentiniji si, žal, doslej nikdar nismo bili edini. Živeli smo tjavendan, vsak zase, vsak več ali manj zaspan. Otresimo se stran- DIPLOMIRANA Krojacnica Leopold Ušaj - i Calle GARMENDIA štev 4973 Tu boste našli najboljšo postrežbo, dobro iz-bero angleškega in češkega sukna ter solidne cene. Prvovrstno delo J Povratek bivšega predsednika .....A , ml Grau de San Martín na Kubo * # * lir ★ • & karstva in družimo se na gospodarskem polju! Samo medsebojno spoštovanje in ljubezen, nepremagljiva, požrtvovalna in neizčrpna, nas bo peljala k lepši bodočnosti; lju bežen, ki se ne kupi in ne plača, ki se ne meri in ne tehta, ki jo naj občuti vsak Slovenec do svojega so-rojaka! Več krat sem poudarjal v pričujočem spisu, da ustanovitev takšne trgovske družbe, kakršno sem na-svetoval, ni nikaka čarovnija. Ako so si Sirijci ustanovili širom Argentinije na stotine veletrgovin, kako bi argentinski Slovenci ne zmogli ene? Sestanite tisti, ki imate interes in možnost, ter postavite začetne temelje družbi! S kakšnimi 50 tisoč pesi bi se že lahko skromno začelo. Da iz malega raste veliko, to nas učijo že narava, človeško življenje in zgodovina. Argentinski Slovenci imamo več oseb, ki bi po svoji odgovornosti, zmožnosti in poštenosti mogli stopiti na čelo taksni družbi. Ne bom jih imenoval: Ako bi jih hvalil nad mero, bi žalil njihovo skromnost; ako bi jih pa ne ocenil po pravici, bi jim kratil zasluge. ¿e jih vidim, nerglače in krit:-kavzarje, kako se dvigajo proti mojim predlogom. A' kaj bi z njimi! Tisti, ki ste za te predloge, strnit«* se v ljubezni in edinosti v trdne redove in ne vpoštevajte marenj protivnikov. Trditev še ni doka?., predsodek še ni utemeljitev, očitek še ni resnica. Slovenci! To so samo načrti in predlogi. Zdaj jim je treba vdihniti življenje, kakor je to v poeziji tako krasno povedal nemški pesnik Gei-bel: "Die schoene Form macht kein Gedicht, Der schoene Gedanke tut's auch noch nicht. Es kommt drauf an, dass Leib unrl Seele Zur rechten Stunde sich vermáhle". Slovenske knjige V naši upravi so na prodaj sledeče slovenske knjige: Baukart: Slovenski Robinzon, povest, trdo vez. ... 1.20 Dimnik: Kralj Aleksander, trdo vez........3.— Gangl: Sin, drama trdo vez. 1.80 " Beli rojaki, črtice. . . 1.50 Golar: Kmečke povesti, trdo vez., 2. izd.......2.— " Pastirjeva nevesta, povesti in romance, trdo vez...........1.60 Jug: Izseljenec,.......1.50 Kellermann: Tunel, roman . 2.— Orel: Pasti in zanke, kriminalni roman......1.50 Pugelj: Zakonci, trdo vez. 1.80 Poljanec: Sisto e Šesto, povest iz Abrucev .... 0.90 Rape: Tisoč in ena noč, trdo šilih: Nekoč je bilo jezero, vez...........4.— Sič: Narodne noše.....2.— bajka, trdo vez.....3.— Vaštetova: Mejaši, povest iz davnih dni, trdo vez. . 2.— Zoreč: Pomenki:......1 20 Zmote in konec gospodične Pavle.....1-20 Pripovedne slovenske narodne pesmi, trdo vez. . . 2.50 Tolažba dušam v vicah, molit- , venik........1-50 Marija kraljica src, molitve- ník.......... 2.— OPOZORILO Za naročila po pošti treba dodati 7a eno knjigo še 30 cemtavov, za dve pa 40. MALI OGLASI KROJAČNICA IN TRGOVINA raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal SASTRERIA "DANTE' Corte Moderno Rivadavia 3556 Buenos Aire« U. T. 62, Mitre 4230 ŠIVILJA - MODISTKA izdeluje fine in navadne obleke p« najnovejši modi in zmernih cenah Anica B. Dolščak Calle Charlone 36, pol kvadre od u!. Dorrego, poldrugo kvadro od Rivere. PREKOMORSKA POSTA % I \ Iz Evrope dospejo V juliju: i 18. España 19. Lipari 20. Orania Proti Evropi odplovejo V juliju: ¡ 17. Cte. Grande 18. And. Star 21. Cabo Quilates in Pssa. Giovanna VREDNOST DENARJA Zadnji uradni tečaji za nakazila do 100 $ mesečnih: 100 dinarjev 9.0 100 lir 32.fi 100 šilingov 71.19 100 mark 146.11 1 funt št. 19.17 100 fr. frankov 25.10 100 čsl. kron 15.81 100 dolarjev 380 49 KROJACNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Billinghurst 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 3500) Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VEI.YANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE PROVRSTNA POSTEREZBA IN ZMERNE CENE. SPOLNE BOLEZNI Zdravimo kapavico, sifilis, kožne in krvne bolezni ter živčno in spolno slabost Razpolagamo z najmodernejšimi zdravstvenimi pripomočki in najnovejšimi napravami. DIATERMIJA — X-2ARKI — ULTRAVIOLETNI ŽARKI — LABORATORIJ ZA ANALIZE Konzultael]e brezplačno HITRO IN SIGURNO ZDRAVLJENJE BRÉZ BOLEČIN POSEBEN ODDELEK ZA ŽENSKE Vodijo ga specializirani zdravniki in babice — Pod ugodnimi pogoji sprejemamo bolnice v popolno oskrbo. — Hitro zdravljenje nerednega čiščenja. SAMO 40 PESOY stane popolno zdravljenje kapavice Zdravimo tudi na tedenske obroke od $ 5.— Gran Instituto Médico Abasto 3284 - CORRIENTES - 3284 II. nadstropje Specializirani zdravniki, diplomirani na tukajšnjih in na inozemskih univerzah sprejemajo od 10. do 12. in od 15. do 21. ure. Ob nedeljah in prazni kih od 10. do 12. ure. k IZDAJA: Konsorcij "Novega list»** UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.