Dopisi. Iz Vozenice. (Kouec.) — Ono društvo je posnema nemškega društva sekovske škofije, se vtž, da le v majbnem okriru in dosedaj se šc ob marsikterem napotku spodtika. Nckteri trd<ž in to po pravici, da denar nabirati na kupe, hranjevati v denaruici ali izposojevati, ter še le obresti obračati v pomoč, je to reč, ki se pri malem številu duhovnih naše škofije v primeri graške ne bo dala tako brž izvršiti, da bi se bilo nadejati v kratkem izdatne pomoči. Naj bi se pa tudi v nekterib letih potrebnega denarja nabralo, odpadlo bo marsikaj na dačo, in kdo nam je porok, da ga denes ali jutre ne pograbijo, ker posebno duhovništva premožcnje varno ni nasilstva. Drugo, kar namenjeno početje zavira, je; da pogrešamo potrebne složnosti in zaupa, ki sta se pri dubovnistvu, v marsikterih sitnih slučajih samemu sebi prepuščenem, nekoliko zmajala. To je resnica, ki se ne da več prikrivati, ktere pa tukaj obširneje razkladali ne bodemo. Bolj naravna in hitieja bi bila pomoč, ako se na podlagi vzajemne Ijubczni in krščanskega usmiljenja osnuje društvo, kterega udje bi vsako leto po svoji zinožnosti placevali nekoliko goldinarjcv (500 duhovnikov poprek vsak deset ali vsaj pet goldinarjev na leto bila bi lepa pomoč*). Ta letni donesek naj bi se koj razdelil med najpotrebnejše; po takem bi bili vsi duhovui skupej živ zavod brez vsakterib stroškov ali dač, in pomoč bi bila lehka, hitra in zdatua. Slovenec splob je dubrega sica, kar ima rad da, pomagati svojemu bratu; toliko več bi se to spodobilo slovenski dubovščini, da si kot bratje med seboj pomagajo in ka/.ejo ljubezen v djanju. *) To bi dalo na leto 2500, k večjemu, ko bi vsak 10 gld. plačal, kar pa nikdar ne dosežemo, bilo bi 5000 gl, Pri splošni razdelitvi bi pač maio prišlo na veliko število potrebnih. Vredn. Še drugače bi se dalo tu in tam pomagati; nektere cerkve so namreč premožne in dobivajo vsako leto več, kakor potrebujejo. Ali bi ne bilo mogoče pri takih cerkvah dušnim pastirjem iz cerkvene blagajnice na leto vsaj nekaj plačevati, namesto denar kupičiti, o ktereni se ne ve, v ktere roke da prej ali slej pride. Kdor altarju služi, naj tudi od altarja živi; po tetn sretopiscmskem načelu naj se denar obraea popred tje, kamor gre, kakov cerkev in božjc pvavo terja. Bog daj, da bi se v dotičnih duliovniških krogih kaj storilo za dubovnistvo na selih, ki ima v pastirjevanju največ truda in trpljenja; delavec je vreden svojega plaeila, da treba ne bo za Stremaverjeve groše beračiti, kteri itak niso potrebnim namenjeni in jib tudi ovi ne dobijo. Opazka vredništva. Razglasili smo ta dopis, ker se nam dobro in potrebno dozdeva, da se način, kako dubovnikom pomagati, od več strani javno razpravlja. Pri tej priliki povemo odkritosrčno, da se uam najkrajša in najprimernejša pot do vzajemne pomoči ona dozdeva, ktere se držč založnice. Vsak ud ima pravico do pomoči, ter zamore v vsakem slučaji proti dovoljnemu poroštvu dnarj a v zajem dobiti, v tem mu pa obrcsti od vložnine teko napvej ter ima tudi vsako lelo svoj gotovi delež (dividendo). Želeti je, da se še drugi v tej zadevi oglasijo, preden se društvena pravila določijo. Iz Trbonj, 15. sušca. Nemškutarski naš predstojnik, kteremu je ,,derFreirniithige" politiški evangeli, se med tukajšniini gorjanci za nemčurstvo na vse kriplje pogauja, svoje dolžnosti kot občinski predstojuik pa zanemarja, kakor se vidi iz naslednjega. Nedavno bil je obče spoštovan mladenič zarad nemarščine našega predstojuika kazaovan. Bil je mladenič pretečeno jesen pozvan na vojaške vaje, pa predstojnik je zanemaril poslati dotično naznanilo mladcmu vojaku, kteri po takem ni zvedel časa onih vaj. Na odgovor poklican se je opravičeval s tim, da naznanila dobil ni; dasi je večkrat o njem popraseval. Tudi brat vojakov, ki je občinski svetovalec, ni zvedel ničesa o tein. Predstojnik se je rešil z dolgim jezikom, vojak jc pa bil obsojen z odlokom: nBataillons-Koinmando Cilli 17. Febr. Nr. 219". Ne čudite se, da je sloveuski mladenič naznanilo kazni sprcjel v nemščini od okr. glavarstva Slovenjegraškega, ter si ga moval tolmačiti dati od drugih. Omenjeuo glavarstvo tudi sploh slovenske vloge nemški rešuje, zopet dokaz, kako vse od visokega glavarja do beriča spoštuje §. 19. Iz Celja, 12. sušca. (Obletnica bratovšinesv. CirilainMetodaprisv. Jožefu.) Pri najlepšem sporaladanskem vremeuu se je 9. dne t. m. na svetek ss. C i r i 1 a in M e t o d a mnogo vernih zbvalo k sv. opravilu, ktero so mestni gospodje opravljali. V predigi tema svetnikoma v čast jo je g. govornik dobro pogodil, ko je iz življeuja slavjanskih apostolov dokazal, da mora, kdor hoče svojega učenca ali ljudstvo prav zdatno in z dobrim uspehom podučevati, govoiiti ž njim v njegovem maternem jeziku. To je živo obeutil kralj moravski Rastislav, ki je 1. 862 prosil cesarja Mihaela v Carigradu, naj mu pošlje zanja krščansko ljudstvo učenikov, ki so slovanskega jezika zmožni. — To sta živo občutila tudi za ta sveti misijon namenjena apostola, torej je njiju prvo delo bilo; da sta učila narod po slovanski pisavi (eirilici) čitati in pisati, ter sta z narodnim učnim jezikom v kratkem času več opravila kakor mnogo poprejšnili pagtirjev, ki niso narodnega jezika prav umeli. S tem sta blažena apostola naša sv. veri in tudi književnosti čvrsto podlago dala, in njima se imamo zahvaliti, da se ni naš narod že zdavno potopil v navalih nemščine, ki jc v slovanske pokrajiuc na vso moč pritiskovala. Kakov so pa že tačas Nemci pisano gledali in ovajali naša blagovestnika, tako tudi zdaj naši nasprotniki slov. duhovščino, ki se istib uačel drži, soviažijo in ovajajo, ce ne v Rimu; pa na drugili mestih, kjer začasno uemškutarjem pšenica cvete. Tem zaslepljeuim narodnim nasprotnikom pomagajo mnogi slovenski voditelji, ki tiščijo s svojirni otroci le v nemške šole, v kterili se vzrejajo polovičniki, ki ne umejo ne enega ue drugega jezika prav, kterim se že v mladih letib zaduši eden najlepših čutov človeškega srca: Ijubezen do domovine! Braterna sv. Cirila in Metoda, po rajnem škofu Slomšeku 1. 1852 vpeljaua v blagi namen, da izprosimo svojim slovanskim soplemenikom po Ruskcm, Turškem iu tudi v Avstriji milost povrnenja v naročje sv. kat. cerkve, šteje od lani (16.810) lep prirasek novih udov 17.092, posebno iz Kranjskega, veliko menj pa h Štajarskega. Tukaj dušl od ene strani nemškutarija narodno zavedaost, od druge strani pa razdeva liberalizera vse verske podlage: trezuost, zruernost, poštenost in — ponižnost. Kaj bodo r a z b r z d a n c i, pijanci in pijanke, kterih je kot listja ia trave, kcr strahu menjka, kaj bodo ti razkolnikom za dar sv. vere prosili, ko je sami — premalo imajo. Da se nas Bog usmili! Iz Slovenjega Gradca, 16. sušca. (Oj zlata mi avtouomija!) ,,Od leta do lcta postajajo naše okiajnc' ceste slabeje, promet pa nezmeino trpi. Ce človek strašanske stroške, ki jih ceste zdaj stanejo, in pa njih stan piiinerja s stroški in stanom cest pod upravo politiškib uradov, se sme po vsej pravici reči, da je politiška gosposka s tretjinko stroškov brez vse prituere več opravila, kakor se zdaj s trikrat večimi stroški opravi. Posebno trpi v teb okolščiuah obertnija, da je groza!" Tako se je pritoževal eden največih obertnikov našega okraja in pritožba je vseskozi opravičena. Okrajna cesta n. pr. iz spodnjega Diavberga do cesarske ceste proti Celju je mesece dni sem tako slaba bila; da se skoro ni moglo več po njej voziti. In vendar se toliko denarja za njo v račun stavi! Malo je res krajev, od kodar bi se ednake pritožbe ne čule; pa vse nic ne pomaga. Naj so naprave, ki so se za čas liberalnega gospostva vpeljale, še tako slabe in ljudstvu na kvar, se vendar ne odstranijo, marveč životarijo naprej, dokler ne bode ves blagostan popolnoma zatrt. Na Dunaji pa — ne vedo nič bolj pametnega, kakor da liberalno pritiklino božajo ter ji pustijo delati, kar se ji poljubi. Se ve, da so si ljudje sami po mnogih krajih krivi, da se tako slaba godi. Ko ne bi nemškutarski duh jib begal, bi ne bi Seidl'ni, Brandstetterji, Janeschitzi itd. med ljudskimi zastopniki posedali in števila nemškib liberalnih ustavakov pomnoževali, bi pa tudi ne bi toliko nepra ktičnih postav imeli, ki obkladajo ljudstvo z groznimi davki, ne koristijo pa čisto nič, marveč delajo veliko kvara v duševnem in gmotneni oziru. Zdaj še pa — direktne volitve, ki napelavajo nemčurskim liberalcem vodo na inlin; — na gute Nacbt! Iz Vuzenice, 12. sušca. (,,Nem5urska deteljica".) Tri možiceljni, kovač, krojač in čevIjav, ki že od nekdaj zvonec nosijo, so pri nekem posebnem shodu sklenili poslati piošnjo do knezoškofijstva proti prvemu kaplanu, ki nikako po njibovem okusu ni, ker se ž njimi pajdašiti noče. Hujskali so po osterijah tudi kmeeke Ijudi proti njemu, toda zastonj. Stari pregovor veli: ,,Povej mi, s komur se pajdašiš, in povem ti, kdo da si"; po besedah tega pregovora ni težko značaja teb mož zaznamnjati. Prvi pridno prebira frajmavrarskega ,,Dorfbote", kterega skuša tudi drugim pivcem v prid obrniti ter jim vse psovanje proti katoliškej cerkvi, kolikor ga v listu nabaja, razlaga, kolikor pač ueinški sam ume. To, inislim, je živo ogledalo njegovega značaja in mišljenja. Krojač pa časti staro graško teto, ter iz nje srka svojo modrost; tretji pa, ki ničesa ne ume, samo posluša, kar mu ona dva prebirata in tolmačita iz svojih evangeljev. Tako zajemajo nemčurji svojo omiko in učenost iz brezverskib nemških kaluž in kužijo čisti zrak po mili slovenski domovini. —