PODLiSTEK. Vesela zgodbiea iz nekega kraja. K nam je prišel pred nekaj časom mlad zdravnik vsega zdravilstva. Ime mu je bilo Knez. Ni pretekel niti tedon, a on je že imel do\olj dela, dovolj pacijentov. Hile so to posebno mlade gospodične, katere je komaj utognij obiskavati. Komaj je obiskal gospoda ravnatelja Jelena, katoroga hčerka je, odkar je prišel 'k nam mladi zdravnik, imela strašen glavobol, je že hitel h gospodični mesarja Zajca, katero je vratna bolezen mučila, odtod pa k lesotržcu Pirnatu, katerega btčerki so boleli beli zobeki. Kratko: gospod Knez je imel dovolj dela. A ne samo mlade, temveč tudi starejše gospodifine, ki so že pred leti obhajale (seveda na tihem) 251etnioo svojega rojstva, so začele nenavadno bolehati. Največkrat je moral priti k ravnateljevim in me^sarjevim, čeravno mu to ni neslo velikega dobička. Rodbini gospoda ravnatelja in mesarjeva ste gtanovali v obližju. Nekega jutra je stala ,,slučajno" soproga gospoda ravnatelja pri oknu in videla, kako hiti gospod zdravnik Knez k mesarjevim. Mr- , spet je nekaj tej mesarjevi Mari! Menda si mesarjevi mislijo, da nihče ne ve, zakaj vabijo go;spoda Kneza v hišo!", Je rekla gospa Jelen in obrnivSi se k prihajajoči hčerki, refie: ,,Rozika, ali te ne boli ve6 vrat? Kaj pa tvoja glava?" ,,Oh, danes me boli hujše kakor včeraj", odgororila je z ]okajo6im glasom Rozika ter se je prijela X obema rokama za glavo. ,,Srček moj, zakaj pa to nisi že prej rekla?", le rekla gospa Jelen, pomilovajo^ jo. nSaj bi bil zdravaik že zdavnaj lahko tukaj! Pri mesarjevih ga tako ni trebat" In komaj to izreče, liiti v kuhinjo ter naroči dekli, naj nemudoma gre po zdravnika. Dekla pusti vse in hiti v stanovanje po gospoda Kneza. Ker pa ga ni našla doma, se vrne in poroCa, da ga ni doma. ,,Hiti k mesarjevim, morda so si ga tam pridržali!", velela je gospa dekli, ki je odhitela k mesarjevim. ,,Saj gospodična ne bo umrla", je osorno rekla ,,gospa Zajc, ko je slišala, po kajje prišladekla. ,,Recite milostljivi gospej, da gospod zdravnik ne more prej priti,. dokler ne opravi vse pri nas!" Dekla poljubi gospej Zajc roko in odide. Ko je prišla domu, je povedala, kar je pri mesarjevih sliŠala. ,,Glejte no!", jc vzkliknila gospa Jelen, ,,kako ta mesarica. zna lepo govoriti! Da ne bo naša Rozika umrla! In njena Mara bo — ne?! In ko bi tudi umrla, gospod zdravnik ne bo solzice za njo poto6il! Našo Roziko boli glava, da bi lahko razpočila, pa naj 6aka?" Po teh besedah je začela gospodična Rozika še bolj ihteti, da potrdi materine besede, ki ji je hitro priporočala, naj so vleže v posteljico. ,,Bomo že videli, kdo je bolj bolan, ali mesarjeva Mara ali ti!". nadaljevala jo gospa Jelen, odstiljajoč razvajeni hčerki posteij, v katero se je ta hitro podala. ,,Mama, kaj pa, ko bi Mari vendar bilo bolj hudo kakor meni?" je polglasno rekla hfierka materi. MImaš skoro prav, ljubo dete!", odgovori po kratkem premišljevanju gospa Jelen^ „& temu lahko pomagamo. Tn-le zavžij, da oblediš in bo!" HCerka stori, kakor ji je mati svetovala in zavžije neki praSek. Posledice so se hitro prikazale. NamiSljcu glavobol in vratna bolezen sta izginila, za to pa jo je začel resnifini želodčni krft prijemati. Kmalu nato pride zdravnik, predpiše Roziki želodčne kapljice in odide, čeravno si je gospa na vso moč prizadevala, da bi ga še pridržala za nekaj 6asa pri Roziki. S tem še ni bilo vse skončano. Ko je prišel gospod ravnatelj domov, mu je gospa potožila, kako razžaljivo je mesarica o njuni hčerki govorila. Gospod Jelen, ki ni bil mesarjev paseben prijatelj, je nevoljiio zmajal z glavo ter obljubil, da bo mu že zvečer povedal, kar mu gre. In zgodilo se je. Zvečer je že mesar za mizo sedel, čakajoft na ..partijo", ko pride gospod ravnatelj. Beseda je dala besedo in oba gospoda sta se pošteno sprla. Cetrt ure sta se že prepirala, ko je gospod ravnatelj ves razburjen vzkliknil: ,,Vaša Mara je prav za prav za to bolna, da bi mogli na ta način zdravnika privabiti v hišo, razuraete? A 6e si mislite, da si jo bo zdravnik vzel, se strašno motite, ljubi gospod Zajc!" «In vašo Roziko si bo vzel, ne? Boste še Cakpli.. gospod Jelen!", je porogljivo rekel raesar. V tem se odprejo vrata in v sobo stopi zdravnik Knez, ki je konec prepira za vrati slišal in zdaj i*g1cg1 * nNe razvnemajta se, gospoda! V tej refti odločim sam, če dovolita. Poslušajta torej! Obe dve go* spodični mi ugajata, a vzel si ne bom nobene za ženo in sicer: 1. zato ne, da nobenega iznod vaju ne razžalim, 2. za to ne, ker nočem imeti soproge, ki Je vedno bolna!" Tn mirna je bila Bosna. Gospod Jolen je vzel klobuk ter se priporocil in kmalu za njim gospod Zajc. Od Ustega dne ste obe gospodiftni zdravi in gospod Knez ima sicer dva pacijenta manj, a nesrefr^ nega se radi tega ne 6uti.