o;r-'
(oti11
rEV.
no<
lar,
■pl"?
tori':
_ Jff
ne«
ST#,
AK-
1.
nii‘!f
ra'"11
’K
ti P* ST*!,
fi
<
.dni** , jUl
vicl>.
; t8j! ?tf
on,
046.
=»
Naslov — Address
nova doba
6117 St. Clair Avc. Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3889)
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
Bratstvo, poštenost in nesebična ljubezen članstva do J. S. K. Jed-note more isto obdržati na častni vi.sini.
Ko.
Entered as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under the Act of March 3d. 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for In Section 1103, Act of October 3d, 1S17, Authorized March 15th, 1925.
ŠTEV. 19
19
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, MAY 10TH, 1933 — SREDA 10. MAJA 1933
VOL. IX.
LETNIK IX.
društvene in druge slovenske vesti
Sku
^no veselico priredijo v )"n"f|ja t*.1- ''Voran* na večer 20. ma-24ij hu *! s^0Venska društva v E-> JripldWu’ Wa«h. Tej skupini jVn. ,‘l tudi društvo Bratje St. 102 j. s. K. Jed-
A
teveJna seia Zveze JSKJ dru-)o y *aPadni Pennsylvaniji se
Pove« k- V nedelj0 28- ma’’a v 'a. c dvorani v Claridgeu,
lorrni 16Ja Se Prične ob desetih Polcl^> stari čas.
p.	*
ln plesno zabavo pri-dan ^0- maja društvo K^l Sloga> št- 14» JSKJ v
Vršii.UrgU’ Pa‘ Zabava »trnu 1 v Drenikovem parku v [ aile. Pa.
Sl	*
O*0 ^eVs^H društvo v e]j0 S l,'Ku> Pa., priredi v ne-^Popoldne 14. maja vese-
traK ^ren>kovem parku v ne. Pa.
NoV(, , v
lote ! «rustvo J. S. K. Jed: sicer angleško poslu-f'V eti0 ' u,stvo» je bilo ustanov-"jestu Salida, Colo. Ime avnetje "Mt. Shavano” in iz Ul'ada je dobilo števil-fuKo I)ruštvo zboruje vsako v mesecu. Pred-ta' 1 U^va je Victor Glo-‘jnik AliCa ^mma Hotz, bla-ibert Godec, organiza-' Prank Glavan.
P^inin'la v Strabane, Pa., dj-ih Agnes Koklič, na ) v Zdenji vasi pri Št. a dolenjskem. Pokojni-9	članica	društva št.
IH- Je bil P°‘
!»ec 1	°‘Jen za	župana Slo-
Jop u	,	1
Pa 1	*-unar,	za alderma-
„ J0ui« Urbančič.
»s* j SloVen ,,.	*
;V»re J ^lan(i ' prodni Čitalnici v 10 <5) «lan.	•’	’	Poslalo cast-
^Stv0 .?n° V znesku *2-50
lovenec, št. 1 SDZ.
•• *
pr ?,Ja Slovenske Ženske !^elc 22tlle zborovati v pone-"	Ha trma^a v Slovenskem
i>du( q olmes Ave. v Cleve-
,)r*retbtev Slovencu, 0 '	Doma	v	Cleve-
v|’ ^aia’ Se	vršila	v	soboto
“i1, Avpv S’N- D°mu na st-
«1/* mi' ri- ^čenci bodo vpri-\L	dlnsko	igro “Kralj
• ‘j0f: ^Cfvi in drugi raz-
[gosl& ^ bo t- ,.s pet-l‘em- Na pro-i/m;!! !, dek'amacija “Po-tf ^ i^ik°. akVu igranJe na har_
ples in g0" vor^J ^^a. p a šole, Mr. Ivana ,al*'V Osn .logram se bo pričel
Zv"r[ zvečer in bo
^ 7 bo PJlhcno ob deseti uri, ‘Nnji ,es 8 Prosto zabavo icer■■J (	korani.
A'V l|!?ov)	*
M, rr° bratsko fede-J’ Je 2asfteri sPada tudi tkon, °Pal na kontinen-^ Struko?6RU Za ekonomsko
* ' J 'Č 2°:	M 86 -ie	vrSila
žin* J k J,’	y	,	v Washingtonu,
i vSnik»	J' GriU- ured-
aiiailni Pfedso 1 ?nak°Pravnost,” ^ JSKjdse^ik SSPZ in tudi
^dni,	#.
'va v	nly	Miner” ki
Sil	z U| ’ Min^esota,
L** Pr Jne 5. maja pri-°>	da	‘nentnem	mestu
m želPyS Prenehala z (ba!je 2a rudnika Pio-na 2' strani)
J
J
m
plfi®
1.0«
) p' ivlt( .
lO$
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
TAKOJŠNE VIŠJE PLAČE za vse delavce, pa naj delajo z rokami ali glavo, je priporočal predsednik Roosevelt dne 4. maja v svojem govoru Trgovski zbornici Zedinjenih držav. To da je potrebno vsled višajočih se cen življenjskih potrebščin, pa tudi narodna pravičnost to zahteva. Predsednik se je tudi izrazil, da bo vlada storila vse, kar bo v njeni moči, da prepreči škodljivo tekmovanje od strani tistih delodajalcev, ki izkoriščajo svoje delavce s prenizkimi plačami. V istem smislu se je izrazil v svojem rtadio-govoru v nedeljo 7. maja, ko je ljudstvu Zedinjenih držav poročal o dosedanjih ukrepih nove administracije in kongresa in o načrtih, ki se imajo izvesti v bližnji bodočnosti.
ZVIŠANJE PLAČ od 5 do 20 procentov so že naznanile ali odredile različne industrije v raznih krajih dežele. Nekateri listi, ki o tem poročajo, izražajo mnenje, da so naznanjena zvišanja delavskih plač posledica nedeljskega radio-govora predsednika Roosevelta.
ŠTRAJK FARMER JE V je napovedan za 13. maja, ako do takrat zvezni kongres težko prizadetim farmerjem ne ustreže z zahtevanimi odpomožnimi zakoni. Farmer j i ne bolo po tem dnevu ničesar prodali in ničesar kupili, ako se jim ne ugodi. Na ta način hočejo izstradati velika mesta in prisiliti postavodajalce, da se uklonijo zahtevam farmer jev. Tako je sklenila konvencija farmer jev, ki je pretekli teden zborovala v mestu Des Moines, Iowa. Tozadevna farmerska organizacija obsega že 24 držav in se bo skušala razširiti na vso deželo.
ZA STAROSTNO PENZIJO je bilo v tem letu dosedaj vloženih že 146 predlogov v različnih državah naše Unije. Več držav ima že take zakone in pretekli meseč so se jim na novo pridružile države Arizona, Indiana in North Dakota.
PREDNOST ZASLUŽKA
Depresija je provzročila mnogo bankrotov (bankruptcies) in delavci so morali čakati dolgo na plačilo, pa v mnogih slučajih so dobili le del dolžnih mezd ali pa celo nič.
Kar je važno znati za delavca je dejstvo, da delavci imajo prednostno tirjatev, ako je delo-ciajalec padel v bankrot, prodal svojo lastnino ali umrl. Najjasnejši je v tem pogledu zakon države New York, kjer mezde imajo prednost pred vsako drugo tir-jatvijo ,ako je imenovan ban-krotni upravitelj (receiver in bankruptcy). V državi Illinois so mezde za tri mesece privilegirane, v državi New Jersey uživajo isto prednost mezde zadnjih dveh mesecev, v Wisconsinu mezde šestih mesecev, v Massachusetts in Iowa pa vse mezde so privilegirane, ki ne presegajo $100. Torej v detalju so razlike, v glavnem pa povsod prevladuje načelo, da mezde, zaslužene v zadnjem času, morajo biti najprej plačane, ko se posel likvidira.
Bankrotne pravde se obravnavajo v federalnih sodiščih. Po federalnih zakonih imajo mezde, ki ne presegajo $300 za vsakega posameznika, prednost pred drugimi tirjatvami. Tudi, ko je bankrot zaključen in je tvrdka oproščena od daljše odgovornosti, ostane še vedno odgovornost za mezde zaslužene tekom treh mesecev pred razglasom bankrota.
Ako delodajalec, ki ni v stanu plačati svoje dolgove, preodkaže — (assigns) svoje aktive v korist u p n i k o m, se tak preodkaz (assignment) vrši pod nadzorstvom državnih isodišč. Državni delovni zakoni tudi priznavajo prednost mezd.
Ako delodajalec postane bankrot, mora delavec, ki ima dobiti mezdo, najprej najti, kdo je “referee” ali pa “receiver,” kajti mora :z enim ali drugim stopiti v dotiko, da prijavi svojo tirjatev (to file proof of claim). V tej izjavi on prijavi, koliko mezde ima dobiti, in da zahteva, da se prizna prednost njegovi tir-jatvi. Isto je v slučaju predod-kaza v korist upnikom, v katerem naj delavec prijavi svojo tirjatvo predodkazniku (assignee).
V slučaju bankrota in pred-odkaza mora delavec dostikrat čakati, dokler se porazdeli med upnike, kar se je dobilo. Dostikrat se izplačuje pred koncem postopanja, ako je na razpolago zadosti gotovine preko sodnih stroškov.
Kdor dela za družbo (korporacijo) mora znati, da mu mezde ne dolguje predsednik, tajnik ali blagajnik, ki le zastopajo korporacijo. Oni niso osebno odgovorni upnikom korporacije. Pač pa v državi New York more v državi New York delavec napraviti osebno odgovornim vsakega delničarja korporacije, ako mu pošlje pismo tekom enega meseca po odslovljenju, v katerem mu naznani, da ga bo smatral osebno odgovornim za dolgove korporacije. Tedaj delavec toži korporacijo za mezde, in ako se sodba proti korporaciji ne da iztirjati, sme tekom nadaljnega meseca iztožiti dolžno mezdo od katere-gasibodi delničarja. — F.L.I.S.
 o-------------
ČOLN IZ ALUMINIJA
Osemnajst čevljev dolg čoln iz [ aluminija, ki more nositi dc . 11,000 funtov teže, tehta samo 3(3 funtov.
svetovna razstava
Letos v juniju bo v Chicagu otvorjena svetovna razstava, ki bo trajala do novembra. Prireditev te ogromne razstave bo stala okrog 25 milijonov dolarjev, kar je vsekakor lepa vsota, posebno za te čase. Prireditelji pričakujejo okrog 25 milijonov obiskovalcev. Na razstavi bo reprezentiranih 19 inozemskih držav, 44 držav naše Unije in tudi naša federalna vlada.
Med zanimivostmi, ki bodo razstavljene v oddelku federalne vlade, bo krafena reprodukcija gore Rainier, ki se nahaja v Mt. Rainier narodnem parku. Na reprodukciji bodo ledeniki izdelani iz pravega ledu in v vznožju gore bodo rastle smreke in borovci.
Druga zanimivost bo Hooverjev jez v miniaturi. Vsakih 30 čevljev pravega jeza bo predstavljal en palec prostora v reprodukciji.
Zanimiva bo razstava potovalnih sredstev, od poštnih voz, jezdecev in prvih železniških lokomotiv, do današnjih avtomobilov in aeroplanov. Vse bo izdelano v miniaturi, s primernim ozadjem,, in se bo premikalo.
Razstavljena boi gozdna rezervacija z gozdoyi, potoki, divjačino in ptiči. Dalje bo na razstavnem prostoru obmorski svetilnik z vso moderno opremo in v akciji.
Vojni department bo imel na razstavi vojaško taborišče s 400 vojaki federalne armade, kava-lerijo, infanterijo in vojaško godbo. Vojne in trgovske ladje v miniaturi bodo plule po malem “morju” med Zedinjenimi državami in inozemstvom.
Razstava bo kazala škodo, ki jo napravljajo poljedelstvu kobilice in kako se iste uničuje. Predstavljeno bo reševalno delo v slučajih rudniških nesreč in razne druge akcije moderne znanosti in tehnike.
Mala reprodukcija bo kazala znani gejser “Old Faithful” v Yellowstone narodnem parku, tempelj Maya-Indijancev v džunglah Yucatana, življenje nekdanjih in sedanjih Indijancev itd.
Že sama razstava zvezne vlade na chicaški svetovni razstavi bo vredna poseta; kongres je za prireditev iste dovolil en milijon dolarjev. Kot je bilo že omenjeno, bo na razstavi poleg federalne vlade zastopanih še 44 posameznih držav naše Unije in 19 inozemskih držav, torej bo obisk razstave ne le zabavnega, ampak tudi zelo poučnega pomena. Komur dopuščajo finančne razmere in čas, gotovo ne bo obžaloval, če bo obiskal to razstavo. Velika škoda je, da se bo ta zanimiva razstava vršila ravno sredi splošne gospodarske depresije in da si bodo morali številni milijoni ameriških državljanov obisk iste odreči.
-------o-------
SVEČA IN ELEKTRIKA Vsak ve, da more dati sveča znatno manj svetlobe kot električna žarnica, če bi hoteli imeti navadno stanovanjsko hišo s svečami tako razsvetljeno kot z elektriko, bi porabili na leto sedem ton sveč.
POMLADNA AKTIVNOST
Naš oficijelni Washington je letošnjo pomlad tako priden in aktiven, kot že davno ni bil. Ni treba, da se strinjamo z vsemi ukrepi naših izvrševalnih in postavodajnih oblasti, pa jim vseeno lahko priznamo, da ne lenarijo. Program, ki je deloma že izvršen, deloma pa še v stanju oblikovanja, je v mnogih ozirih naravnost revolucionaren. Naj navedemo nekatere točke tega programa.
Obširen program javnih del, ki naj zaposli mnogo delavcev direktno, mnogo drugih pa indirektno potom industrij, ki bodo prišle pri teh javnih delih v poštev.
Razvoj in izraba vodnih sil Muscle Shoals jeza v federalni upravi, kar se naj izkaže kot bič za privatne družbe, ki računajo pretirano visoke cene za električno energijo.
Plovna zveza Atlantika z Velikimi jezeri potom St. Lawrence reke, kar bo spremenilo mnoga industrijska mesta ob Velikih jezerih srednjega zapa-da takorekoč v obmorska pristanišča.
Omiljenje prohibicije, kar je dovolilo izdelavo 3.2 procentne-ga piva in oživelo pivovarniško industrijo, cenjeno na eno milijardo dolarjev, ki je spala 18 let.
Priprava za ukinjenje prohibicije; kongres je v tem oziru že storil, . kiu: je, reu>g,eL in .ua daljno delo je odvisno od posa meznih držav.
Odpomoč farmerjem z dovoljenjem dveh milijard dolarjev za refinanciranje hipotek; enaka vsota je bila dovoljena v isto svrho v odpomoč zadolženim hišnim posestnikom.
V pomoč potrebnim brezposelnim 500 milijonov dolarjev za direktno podporo.
Kontrola nad špnkulatorji z vrednostnimi listinami.
Skrajšanje delovnega časa v industrijah in določitev minimalnih plač potom odborov, v katerih bodo zastopane delavske organizacije, delodajalci in javnost.
Velikopotezno pogozdovanje, ki naj zaposli četrt milijona mladih brezposelnih delavcev.
Kontrola bank in prepovedan izvoz zlata. Prenos denarne kon-
a
trole iz New Yorka v Washing ton. Bančna reforma in centralizacija bank, ki naj pridejo pod kontrolo federalne vlade.
Kontrola železnic, ki morda v doglednem času privede do podržavljen j a železnic.
Večja ekonomija v federalni upravi. Znižanje poštnine iz treh centov na dva za pisma v lokalnem prometu.
Pooblastitev predsednika, da lahko prepove izvoz orožja in municije. Znižanje tarife na podlagi mednarodnih dogovorov, kar naj oživi mednarodno trgovino.
Delovni program, ki ga ima pred seboj sedanji kongres je tako obširen in vsestranski, kot ga menda še ni imel noben kongres v zgodovini Zedinjenih držav. Kako bo izveden in kako uspešnega se bo izkazal za odpravo depresije, je za enkrat še odprto vprašanje. Razveseljivo pa je vsaj dejstvo, da narodni zastopniki v Washingtonu ne lenarijo, ampak morajo delati. -----------------o---------
GOVERNER države Pennsyl-vanije je poslal državni legisla-turi zahtevo ,da vzakoni starostno penzijo, prisilno zavarovanje za brezposelnost, določitev minimalnih plač za ženske in mladoletne delavce, skrajšanje delovnih ur, ostrejše določbe proti otroškemu dela in potrditev amendmenta k zvezni ustavi, ki prepoveduje otroško delo.
VELIK ODPOR proti tako-zvanemu prodajnemu davku, katerega želi vzakoniti governer White v državi Ohio, se je pojavil iz delavskih in trgovskih krogov. Davek dveh procentov na vse blago, izvzemši živež, bi najhujše zadel ravno delavce, ki morajo izdati vsak prisluženi cent za potrebščine in ne morejo misliti na prihranke. Bogatini, ki porabijo le majhen del svojih dohodkov za poti’ebščine, bi tega davka sploh ne občutili. V glavnem mestu države se je že ustanovila posebna organizacija, ki upa nabrati najmanj četrt milijona podpisov proti predlaganemu davku. Tudi vplivno Scripps-Howard časopisje je odločno nastopilo proti nameravanemu prodajnemu davku.
ZVEZNI SENAT je sprejel predlog, ki določa, da Rekoi (Dalje na 2. strani)
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Radovljica na Gorenjskem se pripravlja za povzdigo tujskega prometa. Letos bo tam dograjeno idealno kopališče, urejena bodo sprehajališča in postavljen bo nov hotel.
V Sloveniji poslujeta dva pro-tituberkulozna d i s p a n z er j a, eden v Ljubljani, drugi pa v Trbovljah. Naloga dispanzerja je predvsem, da poišče jetične bolnike, da jim nudi možnost zdravljenja, predvsem pa še, da poizkuša preprečiti tuberkulozna obolenja. V poldrugem letu obstoja je ljubljanski dispanzer preiskal okrog 3500 oseb. V Ljubljani je dispanzer ugotovil 145 primerov odprte tuberkuloze. V stalni socialno-higien-ski oskrbi ima 57 d r u ž i n z okrog 200 družinskimi člani. V Trbovljah je bilo doslej izvršenih 1500 preiskav, med njimi je okrog 80 bolnikov z odprto tuberkulozo.
V Banatu se pripravlja velika borba proti kobilicam. Lani je ta mrčes povzročil posebno v zgornjem delu Banata ogromno škodo in je nedvomno ostalo mnogo zalege. Letos bodo prizadeti okraji temeljito pripravljeni za uspešno borbo proti tej strašni kmetijski nadlogi. Občine dobe na razpolago mnoga uspešna sredstva za pokončava-nje, kakor velike brane, sestavljene iz samih žičnih krtač, potem ognjemete, podobne onim, ki so ugonabljali ljudi na frontah, razna kemična sredstva za uničevanje kobiličnih jajc, strupeno vabo m kobilične roje itd. Vsaka občina pa bo morala prispevati gotovo število delavcev in vprežne živine.
NAJHITREJŠI VLAK
Naj hitrejši vlak vozi v Zedinjenih državah na Pennsylvania progi med mesti Camden in Atlantic City, N. J. Povprečna hitrost tega vlaka je 76 in pol milje na uro.
Tiskovna zadruga v Ljubljani je pravkar izdala v zbirki Shakespearejevih prevodov enega naj večjih umotvorov velikega angleškega dramatika, dramo “Hamlet.” Prevod je preskrbel pesnik Oton Župančič.
VSAK PO SVOJE
Zakladniški tajnik Zedinjenih držav, Mr. Woodin, je v svojem prostem času tudi skladatelj. Skomponiral je zadnje čase več koračnic in valčkov, katere smo že slišali na radio. Lahko je komponirati vesele in poskočne komade glasbeniku, ki ima pod svojo komando največjo zlato rezervo na svetu!
Končno je to lepo od Mr. Woodina, saj narod v teh kislih časih res potrebuje nekoliko razvedrila. Želeli bi, da nam v doglednem času skompo-nira še koračnico prosperitete in valček, po katerem bodo roji lepih metuljčkov iz federalne novčarne priplesali med milijonske armade nemanipev.
*
Podpredsednik Zedinjenih držav, John N. Garner, se je baje nedavno pritožil napram nekemu članu kabineta, da se ga na vsak način preveč omalovažuje. Dejal je, da je čul svečenika, ki je molil za predsednika, za senatorje in kongresnike, za člane kabineta in za vse druge, ki imajo kakšno avtoriteto, samo podpredsednika ni omenil niti z besedico.
“Well,” je dejal s smehom do-tični član kabineta, “n a j b r ž vas svečenik pozna in ve, da za vas nobena molitev ne bi nič izdala!”
*
Prt;d dtiSfllelj i smo se učili v
šoli, da ima normalen človek v
telesu 213 kosti. Zdaj se pa otroci učijo, da ima človek 214 kosti. Kdaj smo pridelali eno nadaljno kost, oziroma odkod smo jo dobili, ne morem uganiti. Eva ni dala tistega ukradenega rebra nazaj, ker bi bilo gotovo o tem kaj poročano v časopisih. Morda nam je zrast-la ena nadaljna kost tam, kjer bi morali biti možgani, ker je bilo preveč praznega prostora. Soditi po tem, kako smo se dali za nos voditi raznim bančnim ekspertom, je ta domneva še najbolj verjetna.
Šolstvo v Jugoslaviji je tekom desetih let pokazalo razveseljiv napredek. Leta 1919 je bilo v ugoslaviji 5869 osnovnih, meščanskih in srednjih šol. Leta 1929 pa je bilo vseh šol v državi 11,524, kar pomeni sto odstotkov prirastka. Leta 1919 je bilo 14,343 učiteljev vseh vrst, leta 1929 pa jih je bilo 34,100. Učencev na vseh tedanjih šolah je bilo leto po nastanku Jugoslavije 722,475, deset let pozneje pa 1,211,128.
STRUP PROTI RAKU
Francoski znanstveniki delajo poskušnje s kačjim strupom pri zdravljenju raka. Kakšni bodo uspehi, še ni znano.
Na velikonočni ponedeljek je pogorela premožna vas Pogačica, ki leži visoko v škocijan-skih hribih. Pogorelo je deset trdnih kmečkih domačij z vso opremo in ponekod tudi z živino. Hiše so bile vse s slamo krite in to je pospeševalo pustošenje ognja. Škoda se ceni na dva milijona dolarjev, Pogorelci pa so bili zavarovani le za približno 80 tisoč dinarjev.
V Brunki vasi pri Zibiki je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Lojzeta Cokla. Pri gašenju in pri reševanju živine, je bil gospodar precej hudo opečen. Sodi se, da je ogenj zanetila zlobna roka.
Na Homcu pri Kamniku so pogorela gospodarska poslopja posestnikov Alojzija Repnika in Primoža Prešerna.
V Košakih pri Mariboru je ogenj uničil gospodarsko poslopje posestnika Franca Faz-
(Dal.ie na 2. strani)
Vodstvo filmske industrije naznanja, da je v Zedinjenih državah 55,000,000 oseb, ki ne posečajo gledališč prem i č n i h ( slik. če so mene pozabili šteti, je pravilno število 55,000,001.
*
Charles Dawes, znan tudi kot gen er.a 1 Hell-en-Maria, bivši podpredsednik Zedinjenih držav, bivši poslanik v Angliji in sedanji predsednik velike banke v Chicagu, za katero ja z lahkoto dobil od R. F. C. 90 milijonov posojila, se je nedavno ob priliki nekih demonstracij izrazil: “K vragu s sitneži!” Mož, ki ima 90 milijonov dolarjev v banki, lahko tako govori. Vsak pa nima dandanes denarja za tako dolgo pot!
Zvezdoslovci trdijo, da tako-zvana rimska ali mlečna Cesta, ki se razteza preko neba, sestoji iz približno 40 milijonov sonc, katerih vsako je tako veliko ali večje kot naše sonce, ki tudi spada v rimsko cesto kot mala zvezda. Ako ima vsako teh sonc osem ali devet planetov in ako je v vsakem sončnem sistemu vsaj en planet obljuden, kot naša zemlja, in ako imajo na vsakem teh obljudenih planetov depresijo, ki so jo povzročili nesposobni in korupt-ni bankirji in finančniki, kako velika bi morala biti peklen ska dvorana, kamor naj bi po sploš-(Dalje na 2. strani)
V
“JVohJo, "Doba.”
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $.72 per year; non^members $1.50
Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA,	6117	St.	Clair	Ave.	Cleveland,	O.
VOL. IX.
3
NO. 19
MATERIN DAN
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. J. poslana zaupno, se sicer lahko
drži zaupno, ne more se pa upo-
BRAT PREVIC—SLAB KRITIK
Dne 14. maja bomo obhajali najsvetejši praznik, praznik, posvečen našim materam. Materin dan je bil ustanovljen že več kot pred tristo leti. Mrs. H. H. McClue državna predsednica vojnih mater iz Missouri je uvedla preiskavo, kdaj je bil praznik materam posvečen. Zaključek te preiskave je bil, da so na Angleškem imeli navado že več kot pred tristo leti, da so na zadnjo postno nedeljo sinovi ter hčere obdarili svoje matere z raznimi primernimi darili, matere so pa v ta namen spekle razne kolače ter druge dobrine.
Ta lepa navada se je razširila tudi v Združene države tako daleč, da je leta 1914 postal Materin praznik federalni zakon na predlog senatorja Thomasa Heflina iz Alabame, ter je bil sprejet po obeh zbornicah kongresa v Washingtonu in podpisan po takratnemu predsedniku Wilsonu.
Miss Anna Jarvis, prominentna feministinja, je izdala cir-kular v letu 1909, v katerem priporoča, da bi se določil materam praznik na drugo nedeljo v maju, katero priporočilo je bilo sprejeto. Obenem se je določilo, da se Materam kot v znak ljubezni ter hvaležnosti na ta dan posveti beli nagelj, kot znak čiste ljubezni, lepote ter njene požrtvovalnosti.
Vzrok, da pišem te vrstice, je, ker sem tako srečen, da imam mojo drago mater še živo v stari domovini, katera bode dne 16. maja t. 1. obhajala petinsedemdesetletnico svojega rojstva. Več kot četrt stoletja je že preteklo, odkar nisem videl moje dobre matere, čez petindvajset Materinih praznikov je že minilo, odkar «e nisva videla, vendar pa, kdor je imel tako čudovito in nedosežno mater, kot jo imam jaz, je takorekoč dolžan prispevati k češčenju materinega praznika. Kot bi bilo včeraj se mi zdi, ko sem se poplavljal od nje na vrhniškem kolodvoru. Vse lepe nauke, katere sem prejel od nje, poskušal sem spol no vati, drag spomin, katerega sem prejel ob priliki slovesa, še danes skrbno hranim, predvsem pa so mi pred očmi spomini preteklih let, katere je morala prestati moja mati.
Deset nas je bilo. Pa se spomnim na turobno pesem, katero sem pred kratkim čital:—
“Petinsedemdeset let in deset močnih otrok: prvega so Srbi ubili, drugega so v nemško zemljo zakopali, tretjega s kraškim kamenjem pokrili, četrtega, petega, daleč odpeljali . . .
Ct
Petinsedemdeset let in deset močnih otrok, pet tihih grobov na vseh petih straneh.
Morala bi kot zver zakričati,
zarjuti, udariti,
ko le ne bilo bi greh . . .
Ta pesem je bila spisana moji materi.
Mati — o ime, ki vsebuješ vse, kar pogreša moja duša. Mati — kako silno si mi manjkala v rani otroški dobi. Manjkala si mi, manjkalo mi je Tvoje skrbno oko, ki bi bilo pazilo na moj razvoj. Ni Te bilo — in rastel sem kot raste cvetka brez vrtnarja.
To so moji vzdihi, posvečeni moji dobri materi ob priliki njene petinsedemdesetletnice.
Vsem materam, posebno pa članicam Jugoslovanske Katoliške Jednote, naj veljajo te moje skromne vrstice. Iskal sem izrazov, celo mojega ožjega rojaka Ivana Cankarja sem študiral v ta namen, pa nisem mogel dobiti boljših izrazov, ker tukaj narekuje le duša ter ljubezen do matere.
Paul Bartel, glavni predsednik J. S. K. J. -------------—o----------
France Zbašnik:
MATERI
Predzadnji teden je imel dopis v Novi Dobi moj prijatelj Jurij Previc iz White Valley, Pennsylvania. Prijatelj George se že dolgo vrsto let trudi, da bi postal kritik, pa mu bogovi ne dajo priti do te vzvišene stopnje.
Brat Previc se ne strinja z menoj, ko pravim, da me plača Jednota. On meni, da bi moral zraven tega še povedati, kdo je Jednota. Jaz mislim, da je to popolnoma nepotrebno, ker pri nas vsak član ve, da Jednota je članstvo—skupno članstvo. Torej je popolnoma vseeno, če rečem, da me plača Jednota ali da me plača skupno članstvo. Dejstvo pa je in ostane, da me plačajo vsi člani, ne samo nekateri. Jaz ne vem, zakaj bi bilo treba radi take malenkosti tratiti dragocen prostor v Novi Dobi.
Dalje brat Previc pove, da mora plačati obresti od svojega denarja. Brat Previc ne razume life insurance biznesa, sicer bi drugače govoril. Povedal sem že v teh kolonah, da so asesmenti American Experience lestvice izračunani tako, da mora Jednota prejemati najmanj 4% obresti od svojega denarja. V tem oziru ni prav nobene razlike, če posodimo denar članom ali če ga .investiramo v državne bonde. Če bi omenjena lestvica ne temeljila na oodlagi 4'< pričakovanih obresti, to se pravi, če bi nalagali naš denar brez obresti, tedaj bi morali lestvico zvišati in bi bil vsak član prisiljen plačati višje asesmente. Prijatelj Previc naj ne pozabi, da lestvice nisem sestavil jaz, ampak so jo sestavili eksperti, in sicer na podlagi statistik in mnogoletnih izkušenj.
Najbolj se jje pa brat Previc vgriznil, ko je izjavil, da je prestopil v načrt “AA” zato, ker je bil v to primoran, sicer bi bi! prisiljen pustiti Jednoto. No, brat Previc, kaj je torej boljše: Biti zavarovan v načrtu “AA” ali biti zavarovan nikjer? Kaj bi bil, George, napravil, če bi ne imeli načrta “AA”? Glasom Tvoje lastne izjave bi bil moral pustiti Jednoto in danes bi bila Tvoja družina brez vsake pro-tekcije. In to, kot Ti sam pra-
viš, po celih 31. letih! Po starem načrtu si po preteku dveh mesecev izgubil vse podpore pri Jednoti, ako nisi plačal ases-mentov, v načrtu “AA”, kjer si zavarovan sedaj, ostaneš lahko zavarovan za posmrtnino še 12 let in 65 dni ČE DANES PRENEHAŠ PLAČATI ASESMENTE. In če bi Ti v tem času, tekom teh 12 let in 65 dni umrl, bi Tvoja žena, oziroma Tvoji dediči prejeli vseh 1,000 dolarjev posmrtnine brez kakega odbitka. Can you beat this, George? Ali si imel to pred očmi, ko si obsodil načrt “AA”? Dajte, bratje in sestre, premislite nekoliko, predno kako stvar obsodite. Ni treba, kot sem že zadnjič povedal, kar tja vendan kričati: to ni za nič, ono ni za nič, vse skupaj ni za nič. Do danes smo izdali že kakih
1.500 posojil, približno 35,000 dolarjev. Koliko izmed teh
1.500 članov bi bilo danes še pri Jednoti, ako bi ne bilo radi novega načrta? In če vam pa ta načrt ne ugaja, dajte, prosim vas, predložite kak boljši načrt. Jaz bom delal, kot mi boste naročili, povem pa odkritosrčno in odločno, da ne bom sodeloval in tudi ne izvajal nobenega načrta, ki bi izpodkopaval temelj naše Jednote.
Kar se tiče zadnjega stavka v dopisu brata Previca, kjer piše, da je čital v poročilu glavnega porotnega odbora, da ta odbor ni priobčil neke rešene zadeve vsled prošnje glavnega urada naj velja to-le pojasnilo: Glavni urad NI prosil, da se omenjene zadeve ne priobči; glavni urad je samo svetoval. Glavni urad ni bil interesiran v omenjeno zadevo, niti direktno niti indirektno. Stvar je bila lokalnega značaja, med društvom in članOm. Glavni urad je bil mnenja, da bi priobčitev omenjene zadeve v Novi Dobi Jednoti prav nič ne koristila, članu pa mnogo škodovala, in ker je član pristal v sklep glavnega porotnega odbora, je bilo s tem vsem strankam zadošče no. Kdor temu ne verjame, naj piše na predsednika glavnega porotnega odbora.
Z bratskim pozdravom,
Anton Zbašnik, glavni tajnik.
števati, ker porotni odbor ne more biti tožitelj, ampak le tisti, ki toži, ali če se pritožuje, ali če napravi priziv. Vse, kar se želi, da ostane tajno, se potem seveda ne more predložiti kot dokaz.
Brat Jurij Previc se v njegovem dopisu v našem glasilu z dne 26. aprila t. I. vprašuje: “Videl sem tudi v poročilu glavnega porotnega odbora, da ni priobčil neke po glavnem porotnem odboru rešene pritožbe na prošnjo glavnega urada. Kaj neki ima za skrivati glavni urad?” Glede tega moram povedati, da zadeva se ni tikala glavnega urada, ampak nekega društva. Društvo je kaznovalo člana, ker ni pravilno ravnal z društvenimi sodi in gotovo tekočino in član je naredil priziv. Enake zadeve se po navadi na prošnjo prizadetih ne objavijo. Poročati pa mislim še v prihodnje o vsem delu, ki ga ima glavni porotni odbor, tudi o takem, ki je nevidno oziroma se ne priobči. To pa zato, da bo članstvo informirano, kolikor mogoče, kaj da dela glavni porotni odbor. Glede vsake zadeve, ki je rešena pred glavnim porotnim odborom, se tudi še posebej obvesti glavni urad, še predno se ista priobči v glasilu. To je tudi potrebno posebno v slučajih, kadar se kakega člana suspendira ali črta iz Jednote in pa seveda tudi, kadar se članu ali odobri ali odkloni bolniška podpora ali odškodnina. Glede vsega tega mora biti glavni tajnik obveščen kakor hitro mogoče potem, ko se zadeva reši pred glavnim porotnim odborom.
Anton Okolish, predsednik porotnega odbora JSKJ.
Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki
Ely, Minnesota
GLAVNI ODBOR
a) Izvrševalnl odsek:
Predsednik: PAUL BARTEL, 339 N. Lewis Ave., Waukegan, 111.
Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. , q Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6011 Bonna Ave., Cleveland, Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARE, Ely, Minn.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn.
Vrhovni zdravnik: DR. P. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittsburgh, J , Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6117 St. Clair Cleveland, O.
b) Nadzorni odsek:
Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O.
1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland, »•
2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, P*- *
3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joliet.
4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.
GLAVNI POROTNI ODBOR:
Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, 0.
1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo.
2. porotnik': VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave., Brooklyn, N. *■
3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn.
4. porotnik: JOHN ŽIGMAN. Box 221, Strabane, Pa.
Jednotino uradno elasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
'    ^
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland, O. ,,
1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joliet,
2. odbornik: MATT ANZELC. Box 12, Aurora, Minn.
Til
Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W. 22nd PI., Chicago, ^
Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev, naj se poSiljajo na glavnega denarne pošiljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe in prizive naj 8 jpj< t slovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov. P* ^	.
za zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj se pošiljajo na vrbo l zdravnika.	^
Dopisi, društvena naznanila, oclasi, naročnina nečlanov in izprememK i1 slovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., Clevela0 cg
Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jugoslovansk*^ ^ varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejše podpore svojim r ^ Jednota je zastopana Bkoro v vsaki večji slovenski naselbini v Ameriki.^ »n hoče postati njen član. naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva ali P® piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani belega I»*e neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednota sl>r tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko v & -cl( skem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta.
ee
Premoženje znaša nad $1,600,000.00.	L
Odrasli oddelek je nad 104% solventen, mladinski nad 2,000%.
>0|
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje,.}? 1. strani)
IZ URADA GL. POROTNEGA ODBORA
Mati: moja misel roma tja do bele kočo, mati, mati: moja misel se po tebi joče!
Snoči veter se pod mojim oknom vstavil,
pa mi težko, oj pretežko zgodbo pravil:
zgodbo tožno o solzah prelitih,
zgodbo o vzdihljajih, vsemu svetu skritih,
zgodbo težko, polno tisoč bridkih bolečin,
a skoz zgodbo eno samo prošnjo: “Sin, moj sin!”
Mati: moja misel roma tja do bele koče, mati, mati: moja misel se po tebi joče!
t':o se veter bode kdaj pri tebi vstavil,
pa ti bode težko, oj pretežko zgodbo pravil:
zgodbo tožno o nočeh prečutih,
zgodbo težko o notranjih bojih ljutih,
kaj sem moral, kaj še moral bom prestati,
a skoz zgodbo eno samo prošnjo: “Mati, zlata mati!"
Mati: moja misel roma tja do bele koče, mati, mati: moja misel se po tebi joče!
19-33
Pritožba Josepha Lenarda (Leonard), člana društva sv. Alojzija, št. 43 JSKJ, v East Helena, Montana, ker mu je bila odklonjena po vrhovnem zdravniku naše Jednote zahteva za operacijsko odškodnino. Zgoraj omenjeni član pove, da je bil operiran na desni nogi in zahteva $65 odškodnine.
In poročila zdravnika gori omenjenega člana ni razvidno, da bi gori omenjeni član imel operacijo tako, kot jo je opisal v njegovi pritožbi, in tudi ne take vrste, kot je bilo poročano cd zgoraj omenjenega društva.
Glavni porotni odbor je razsodil soglasno, da zgoraj omenjeni član ni upravičen na podlagi predloženih zdravniških listin in v smislu pravil naše Jednote do odškodnine za gori omenjeno operacijo.
Anton Okolish, John Schutte, Valentin Orehek, Rose Sve-tich, John Zigman, gl. porotniki JSKJ.
Točka 198. naših pravil pove:	“Vse tožbe in vsi prizivi
morajo biti narejeni v petih iz-tiših, katere stranka pošlje predsedniku glavnega porotnega odbora. Predsednik glavnega porotnega odbora pošlje po en iztis tožbe ali priziva vsakemu glavnemu porotniku.”
Od časa, ko so stopila v veljavo sedanja pravila, je prišlo pred glavni porotni odbor 33 zadev, ali samo dve stranki sta se ravnali po zgoraj omenjeni
točki. Vsi drugi so poslali le en iztis tožbe ali priziva. V tem greše celo glavni odborniki. Vsled tega jaz ne vidim nobenega drugega izhoda, kot da se ta točka spremeni, ker bolje je, da se to naredi, kot da bi nam mogel kdo očitati, da kršimo pravila. Točka sama na sebi je zelo nepraktična in ravnati se po tej točki je v večini slučajev sploh nemogoče, to pa zato ne, ker poleg priziva, tožbe, katero se predloži ostaiim porotnikom, je treba zraven predložiti tudi zagovor, pojasnila iz glavnega urada in od vrhovnega zdravnika in tudi od drugod. Predsedniku porotnega odbora je nemogoče vse to kopirati za štiri porotnike, ker vtečina zadev sestoji iz več kot 20 pol papirja in nekatere so celo obsegale več sto pel papirja. Zadeve pred porotnim odborom se torej rešujejo, kot je to bilo v navadi, predno so stopila v veljavo sedanja pravila. Zadeva kroži od enega porotnika do drugega, kar vzame vec tednov časa ! predno pride vse pisanje nazaj
|dc predsednika.
Več članov je že prišlo v zadrego pri njih društvih, ker so mislili, da o onem, kar so pisali v njih tožbi proti društvu ali proti članu, ne ®o izvedelo društvo in član, katerega se toži. Predsednik porotnega odbora mera vsako tožbo, pritožbo ali priziv natančno prepisati in poslati onemu, katerega se toži ali čez katerega se pritožuje kdo.
Tožba ali pritožba, ako je
ni ljudski želji šli ti finančniki k banketu!
*
Včasi, kadar imam kako uro prostega časa, rad stopim na prosto, da vsaj mimogrede vja-mem par nasmehov in poljubov božanske Vesne. Nasmehi so namreč v teh časih redki in poljubi še bolj. Najrajši zavijem v park, kjer sem vsaj mestoma varen pred avtomobili in imam priliko opazovati kaj drugega.
Vidim jato vrabcev, ki se objestno preganjajo po ozelenelem grmovju. Vrabci so hudo civilizirani, kar se vidi iz dejstva, da jih vso zimo ni mogoče spraviti izmed mestnega zidovja, pomladnemu klicu narave pa se ne morejo ustavljati. Takrat se požvižgajo na mestno civilizacijo in prirejajo glasne piknike v parkih in na bližnjih farmah.
Žolne telovadijo po drevju in telefonično kličejo zaspane drevesne škodljivce iz preperelih debel na korajžo. Radovedne mrgolince, ki se drdrajočim klicem odzovejo, brez ceremonij aretirajo.
Robini merijo na vatle tolste gliste in ko se teh makarona-stih problemov naveličajo, se na vzvišenih prostorih vadijo v petju. Njih petje precej sliči kričanju dečkov, ki prodajajo časopise, toda njim samim se zdi nebeško lepo in robinovkam tudi ugaja, na kritike drugih državljanov se pa požvižgajo.
Zarodni, v kosmate kožuhe oblečeni čmrlji obiskujejo prisojne gorice detelje in regrata, kjer srkajo detelj no in regratovo vino iz gostoljubnih čaš. Napijejo se sladkega vinca tako, da se zaletavajo in s tem povzročajo javno pohujšanje, kar ni lepo.
Žabe v mlakuži so kot opravljive ženske, prislonjene k vrtni ograji, ki utihnejo, ko greš mimo, ko pa se oddaljiš, te oberejo, da se te vsak dobro vzgojen pudelj izogne v velikem ovinku.
Japonske črešnje in lepotič-ne jablane so očarljivo lepe v
svojih belih, rožnatih in rdečih i cvetnih kostumih, toda njih | sadje, če ga je kaj, je drobno in kislo. To kaže, da najbolj nafrfuljene in našminkane de-vojke navadno niso najboljše gospodinje in kuharice.
Elegantne breze, oblečene v tančico zelene svile, so videti zelo nedolžna bitja, pa so v resnici le krasne čarovnice, s a j menda vsak ve, kakšno čarovniško moč ima brezovo olje. Kadar so nas očetje namazali z brezovim oljem, smo kar brez gasolina tekli po 60 milj na uro in več!
Čudni zaspanci sredi pomladnega zelenja se mi zdijo hrasti, bukve, katalpe in evkalipti, ki se še vedno ne morejo odločiti ali bi ozeleneli ali ne. Ta drevesa so najbolj podobna tistim bankam, ki se nikamor ne ganejo, kot bi ne vedele, da je bančni praznik že davno končan.	A. J. T.
i'1'
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje iz 1. strani) strukcijska finančna korporacija ne sme odobriti posojila nobeni korporaciji, katere uradnik ali direktor dobiva več kot $17,500 plače na leto. Vsak direktor, ki dobi okrog $1,450 na mesec, se že lahko pošteno preživi !
PREDSEDNIK ROOSEVELT je zadnji teden v posebni poslanici priporočil kongresu ,da vpo-stavi urad federalnega “koordinatorja” za železnice, ki bo imel nalogo železnice reorganizirati, odpraviti zapravljivo poslovanje in obenem zagotoviti železniškim uslužbencem poštene plače. Če bo tak zakon sprejet, bodo prišle železnice pod federalno kontrolo in v doglednem času najbrž v državno last in upravo.
vila delavcev. Oživljena
industrija je zaposlila PreCi
število delavcev v pivovar1),
dogarjev v šumah naših J|
držav. Poroča se tudi:
New York Central železfljj* M
pet poklicala znatno šteV C
lavcev na delo.
 	t>o
K SVETOVNI ekonom^ jj!
ferenci, ki bo pričela
)2. junija v Londonu
1 jenih 66 držav sveta. .
ki ^
vabljenimi jih je deset, * ^ članice Lige narodov. ^
jr0'
DIKTATOR HITLER ' * ht.' čiji se je lotil delavski*1. Mnogo linijskih uradnike'; ie lo aretiranih, unijski l*s *1 Ijeni in njih uredniki Z&P. 1 tega se vidi, da je bila i va zmaga potrebna kapttfj t)( da razbijejo moč organih ' lig delavstva.	‘ic
  ---------------«1	P1
DRUŠTVENE IN E$ SLOVENSKE V#5'
  J V|
(Nadaljevanje s prve st1 ^ t£( neer in Sibley v mestih ^ Tower, Minn. Omenj^ { nika sta last Oliver °di Malo prej je prenehal z 0, lov Zenith rudnik, ki je last )\v; Co. Zatvorjenje o®{11^. rudnikov pomeni silen Jpjt za tamkajšno prebivali' katerim je tisoče naših *
The Ely Miner poroča« ustavljeno samo delo, so iz rudnikov odstrani stroji in orodje. Sam0
j Q~f
za odstranjevanje vode v operaciji in mala sk^ lavcev bo ostala zaposl^ pravami podpor v rovi > istanejo v dobrem stanj-1' | rudniki v drugih kraJ1 , nega okrožja so prizad® nekod se izraža upanje« ^ wt nekateri bogatejši rud11 da začeli obratovati v ako bo trg za železno Rudniške družbe ' da so morale prenehat1 . tom zaradi previsokih katerih državna legi^'1 hotela znižati.
 °—’—
ODMEVI IZ ROV KRAJEV
d* iti
INFLACIJA, ki pomeni znižanje vrednosti dolarja in višje cene za blago, je bila sprejeta v obeh zbornicah zveznega kongresa. Inflacijski zakon dovoljuje predsedniku izdati za šest milijard novega papirnatega denarja in neomejeno kovanje srebrnih novcev. Neizogibna posledica inflacije bo, da se bodo morale zvišati delavske plače.
A th
N
AVTOMOBILSKA in železna industrija sta si zadnje čase znatno opomogli, kar je odgovorno za zaposlitev večjega šte-
(Nadaljevanje s pi'vC \ mana. Škoda je znati'1» je krita z zavaroval*1111 j V Stražišču nad pogorela gospodarska Pavla Rozmana. šk°°|, okrog 100 tisoč din®1’1^ rovalnina pa komaj n vsote.
■ ENGLISH SECTION OF B
▼ Oll»c,al0r9▼
of the
South Slavonic Catholic Union.
AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
CURRENT thought
thirty-fifth anniversary
anniversary of our South Slavonic Catholic Union !■ „i f r, !e °kserved by a special edition of Nova Doba, in the issue !tl Ins l2’ I933-
stead of the customary six-page edition, our Official Organ »p	ten or twelve pages, four of which will be reserved
* f'6 English section.
?, aj_.me}nbers are invited to “celebrate” the thirty-fifth birth-* sinCe 0Ur grancj Union was organized through the columns
 , 'Pliei1 newspaper.
fe J,°Ugh ,past ex )eriencc the editor realizes how reluctant °f our members to use their pens and typewriters in a].( *)0s'n? ideas and opinions of their lodge onto a sheet of L 'j ^ence, in order to given plenty of time to anticipated t [ritf1 U^ors the special edition of Nova Doba, this article is
 ^ rp,in the hope that the response will be above the average.
o, $ ho G .spec*al issue of July 12, 1933, should include at least ^ rcli'1'	from every English-conducted lodge, and from sub
;English clubs of Slovene-conducted lodges.
h'story of a lodge should prove an interesting subject to la, °n> a«d one which undoubtedly, will be submitted by 01 ^e local branches. At this time, the lodges at their s»j5 Writ* monthly meetings, will follow a wise course by selecting iliV }rv ,er> or a committee of writers, to compile the data neces-jftj ^ a complete history of the local unit.
’> ladj^' suggestion that can be followed is to outline the e0tl g activities and accomplishments of a lodge since it has ens 0l’^anized. Remembering exact dates may prove a bur- ^ lougu*6 ^ask, hut the results will have good news value, alia P'( En ri-approximate cfates are sufficient. r0C*i ;her^-ls^ section of the special edition of July 12th, like all •ai'i’®1 Var'SSUes our Official Organ, will appeal most to members ih jf; ut h*°Us Communities when it contains items of local interest, li ^ itho'T *S editor of this page going to insert such items ,’,jc» s vr„U ^he aid of the members, who in reality can be classed
l&i1	T'l
tevilc c0rre ;.oba reporters.
8e j ^wons, additions, subtractions, changes and everything Pon C U(^ec^ *n the gamut of an editor’s job, can be executed .jt ieansn,Ceipt of oriJ?inaI articles. When contributions lag it rtici editor must fill up the remaining English section with lirilUflof 0f his own choosing, which may or may not strike an d the members.
\ Alm, ,	HOT	WEATHER
et\Vr°8^ °n the same day that the weather was beginning to number of contributing articles began to decline. j 6°PleT ^	^°t weather or the spring fever that makes
' Ut. q °Se their ambition to write the editor is at a loss to find artli,116 he is certain and that is the members display a ik°v. le Sn ? ^ack of interest in their lodge and their Union during isti 'tig months, judging by the written word. zaf,
{ Hi(l
pit*11’
MOTHER’S DAY
Cleveland, O.—The approach of Mother’s Day with all of its tender meaning turns the thoughts of each individual to ‘ Mother.” One of the most significant of our national days is Mother’s Day.
The idea of a national Mother’s Day originated with Miss Anne Jarvis of Philadelphia, Pa. Her ■mother had been a moving spirit in her home town in Virginia and after her death the daughter was asked to arrange a memorial to her mother, in which the entire community might have a part. So the idea had its beginning, and in May, 191b, Congress designated the second, Sunday in May as Mother’s Day and authorized and requested the President to issue a proclamation, calling upon the government officials to display the flag on all government buildings on that Sunday as a public expression of our love andI revenence for the mothers of the nation.
The white carnation has been chosen as symbolic of Mother’s Day in that it. denotes purity and beauty. Its lasting qualities denote faithfulness while its fragrance stands for love.
The heaven that lies about us in our infancy is Motherhood, and no matter how exalted or how depraved we may become we are always attended by the grace of Mother’s love.
On Sunday, May Uth, let each of us honor the hallowed mem-mory of his and her Mother by wearing in token thereof the floral symbol of purity.
Elizabeth Stucin, No. 180, SSCU.
^ghtr
Dp
ning Flashes
the fact that light-fic jjjJ5 Jeen familiar to scien-" 1 a H * °r centuries there is Khttijr, *3e learned about it. rB$ |the g may not strike twice Ptace but its flashes Nctj0}iays branch in the same trt1 *Ua]]v ' Ancient observers fla^ 1 (nv the branches of 0(!ertl	Pointing downward.
K Servers have long ^ s°nie flashes branch C,	as	downward.
^tnin • Simpson, British j«-3 du exPert, claimed this ih	r |	tecti0ll	0 the fact that	the
Jig j j o ln which any light-< Kd v.' hra,nches in deter-
6j« of ,, whether the lower ^ Posit-G C^0U(^ is charged *city, JVe °r negative elec-
, °^ss0r rUt recent tests by len Ja w j- C. Jensen, of Neb-
y this eyfn University. dis;
icHn r>u ,reported to the i*’ h'« nVi ,ysical Society by - fec0vfr°tograPhs and elec-
je’	ki	fingS of some	366
1 a thu,fSheS dUrin& Neb’ df	df erst°rms show	up-
’ ^i^ds vJnward flashes for • ^electricity.
SmiNeW ^ecord
P< ^ a o„Were ^andling dyna-fcva stici{	One	of them
y and the whole
u in	’	n£ one of
»! <1Ul>rtv Ithe air with ' **• t ""lut	came around
2J:	Us afterward and
K^kHe'si!one»m!",
,» < : 'i.,,	’	'[,1,cd	thc	other
Bst\Ve/j c°nies back as e%y.» nt UP. he’ll be back
Vlin1 zoll| iSt « i e f ^ en ^
de
ikw ►s ovi*1’ ,anu' raji*1, adef;
idn:
0 \ ilf
fi
BASEBALL
East Palestine, O.—In the spring a young boy’s fancy turns to baseball. Few are the boys who are not interested in the game of baseball.
It is well termed our national past time.
Nothing we ean think of at this time can hold more closely the interest of the young boy in his lodge than the sponsoring of that well-known game by that lodge. Any lodge which can, by itself, foster a program of baseball and fails to do so, does itself much injury.
The gains derived from such efforts on the part of a lodge are too great to allow them not to materialize.
Joe J. Golicic,
No. 41, SSCU.
Indian Lodge
May Meeting to be Held in New Quarters
Chicago, 111. — The regular monthly meeting of Indian Lodge, No. 220, SSCU, will be held Thursday, May 11, at 8 o’clock. This meeting will be the first to be held in the lodge rooms since extensive remodeling took place.
The meeting will be short with only two important items on the calendar, 1. Plans for a lodge outing, and 2. Payment of May assessments. The rest of the evening has been left for social dancing. Albert Spo-lar has also arranged for refreshments. Be sure to come.
Edmund Kubik, Sec’y.
A new English-conducted lodge has entered the ranks of our South Slavonic Catholic Catholic Union. The name of the newest addition is Mt. Sha-vano Lodge, No. 22'4, S. S. C. U., situated at Salida, Colorado. Officers of Mt. Shavano Lodge are: Victor Glovan, president; Emma Botz, secretary; Albert Godec, treasurer; Frank Glovan, organizer. Medical exam-ner is Dr. Rex Fuller. Mt. Shavano Lodge will hold its regular monthly meetings every second Sunday of the month.
Iron ore mining in the city of Ely, Minn., and surrounding towns has been indefenitely suspended. Two weeks ago the Zenith mine of the Pickands-Mather Co. discontinued work at its property in Ely, and last week orders were given by the Pioneer and Sibley mines of the Oliver Mining Co., of the same city, to do likewise. Soudan mine at Tower, Minn., followed the same line of action. According to various reports, the reason for suspended activity in the iron ore mining is due to failure of the Minnesota State Legislature to grant relief to the mining companies from the burdensome taxation. Slovenes residing in Ely, Minn., and other range towns, many of whom are members of our S. S. C. U., are directly affected by the suspension of iron ore mining operations, as-they depend on the Minnesota’s leading industry for livelihood.
Notice for G. W.’s
Cleveland, O.—Regular meeting of the George Washington Lodge, No. 180, SSCU, will be held Wednesday, May 17, in the Slovene National Home, Room No. 1, in the new building. Meeting will begin at 8 p. m. All members are kindly asked to attend. Dancing will follow the business meeting, with music furnished by Johnny Grib-bons. Friends of members are invited.
Joseph Jaklich Jr., Pres.
po
m
G. W. Social
Cleveland, O.—This being the month of May, the G. W. committee set aside Saturday, May 27, for a social which will be known as the May Day Social.
Admission to this affair will be by invitation only. Tickets can be secured at Kushlan’s Candy Kitchen in the Slovene National Home on St. Clair Ave. and at Bob Blatnik’s Confectionery, also located on St. Clair Ave., east of St. Clair Bathhouse.
The George Washington Lodge committee assures you of a very good time—a time that will linger long in your memories. Members of S. S. C. U. lodges and their friends are cordially invited to be present.
The May Day Social will take place at the St. Clair Bathhouse, with Johnny Gribbons displaying his ware of dance music. Come one, come all. Watch the- pages of New Era for further information.
Make your plans for the May Day Social now. Remember, a good time is in store for all.
Frank “Lefty” Jaklich,
No. 180, SSCU.
Slovene National Benefit Society will hold its tenth regular convention this month in Chicago. Convention will open Monday, May 22, at the society’s headquarters.
At the fifteenth annual May
Show of Art at the Cleveland Museum of Art held during the month of May, Gregory Peru-shek received honorable mention for his exhibit in the landscape division of oil paintings. Mrs. Steve J. Lucic was awarded first prize for weaving.
A record crowd attended the
Interlodge Day held Saturday, May 6, at the Cleveland Slovene National Home on St. Clair Ave. Prizes in the form of trophies were presented the championship basketball team, Loyalites, S. N. P. J., and belts to the runner-up team, Clair-woods, S. D. Z., by Frank M. Surtz, assistant police prosecutor of Cleveland. Dan Duffy, recreation commissioner of Cleveland; Heinie Martin Antončič, president of Interlodge League, and Rudy Lisch, editor of Forum, S. S. P. Z., were the principal speakers of the evening, the last officiating in the capacity of toastmaster.
A rare collection of sports’ photographs are exhibited by John Bukovnik, photographer of Cleveland, O., in his studio. Some of the photos date back twenty years. The great majority of athletes appearing on the pictures are Slovenes, and included in the collection is George Washington Lodge, No. 180, S. S. C. U., bowling team, which took the Interlodge League championship for the season of 1930-31 and who also were crowned Eastern S. S. C. U. champions the same season.
Gone But Not Forgotten
Springdale, Pa.—April 29, in the writer’s opinion, was the hottest day this secluded spot on earth had witnessed this year. While the heat was not too intense, it was too warm to be comfortable. Consequently, within the walls of the thing called the cranium a thought began developing; a thought that suggested an auto ride to enjoy the breeze that the approaching night had to offer. But was it to be “just a ride” or was there to be some definite destination? Ah, yes, the columns of this most estimable medium just the preceding day had announced the staging of two one-act comedies by the Export Dramatic Club, this to take place at Center. Where else could this wandering boy go tonight? Nowhere but there. Unanimously accepted; no dissenting votes heard. Proceeded to Center.
To cut out the comedy, the comedy hits were hits. Especially the one in Slovene. The dads and mothers and wee youngsters, too, hilariously responded. The “Musikant” was not so dumb. All in all, it was one grand, great and glorious evening.	V.
Following the presentation of both plays, the evening and the wee hours of the morning were dispensed with in dancing. This captivating art quickly doubled and multiplied as some contagious disease, until almost all were thus employed. I said almost all, since this backward, bashful (ah!) and anti-dancing writer has been vaccinated against contagious diseases as mentioned above. Vaccinated to the extent that his barking dogs refuse to listen to rhythm. Nevertheless, several others traveled in the same boat, while greetings, exr changed viewpoints, and whatnots filled the program. Old and new acquaintances, all helped to make it an interesting evening. The return to home recalled to memory the events of the evening; a recollection of the efforts of the Dramatic Club. In conclusion I wish to express my desire for the continuance of their success. Center was, I’m sure, proud to have this wonderful group in their midst.
While speaking of Center, it may be a good idea to announce their dance this coming Saturday, May 13, at the Center Slovene Hall. The music will be furnished by the Ole Stump Jumpers. This, by the way, will be a round and square dance. Credentials in the form of a quarter, twenty-five cents, or two-bits, will be sufficient to crash the gates. If you like “mountain music” join the crowd in looking for “The Turkey in the Straw.”
Until again, lahko noč!
Frank J. Progar, No. 203, SSCU.
“TENTH BROTHER”
By Josip Jurčič Translated from the Slovene Text by Joseph L. Mihelič
(Continuation)
beset by sad thoughts, thoughts
Peter Krhin of Chisholm, Minn., was appointed a mem-
Some Kiss!
Jean—So you gavo Tom the gate, last night. How did he take it, dear?
Joan—Terribly!	He asked
me for just one kiss, to forget.
Jean—Well?
Joan (dreamily)—Now, I can’t forget!
 o-----------
When we lack fit words, we really lack fit thoughts.
ber of the Chisholm Park Board by the village council for a term of three years.
That Marian loved Manica, he found this to be true. Although Marian never spoke about his love to the girl, he, nevertheless, acted toward her as if her love for him was so obvious that he did not need to speak to her about it. Since he lived all his life among the common people, he evidently absorbed that characteristic which we find among the plain people, namely, that they suppress every open sign of deeper human emotions. Another reason for his seemingly indifferent actions toward his future bride was the fact that he was conscious that the girl excelled him mentally and spiritually; this was, no doubt, the cause that he preferred to talk to the girl’s father about his future plans than to the girl herself.
That he loved her more than one could judge from his actions toward her, it could be readily seen from the fact that there hardly passed a day when he was not to be found at Sle-menice.
Although Manica had told Lovre directly that she could never think of becoming engaged to Marian, even if she would have never known him, nevertheless, Lovre could never become sufficiently consoled. Every time the young man came to the castle, he kept out of his way. This was due to some extent to the fact that he did not care to see him, but also because he was afraid that he might betray his affections toward Manica.
That he had in this, thus far, succeeded fairly well, he found out today. Marian, carefree as he always was, sought the cause as to why his friend avoided him everywhere else, but there where it was to be found. Kvas felt exceedingly sorry for Marian, and he continually accused himself, and yet, in spite of all, he could not alter the situation.
Judging by everything, it was clear that the father of Manica knew about Marian’s love for his daughter, and that he would be willing to give his consent to the union of his daughter with the young heir of his wealthy neighbor. This was without doubt due to his desire to get the large property Polesek—at one time united with Slemenice—back into the hands of its original family ownership. Furthermore, Manica knew for certain that her dad and the young lord of Polesek spoke about this proposed union already, but she never had the opportunity to speak her mind about this affair. Her father never spoke to her about this thing, evidently because he thought that it was not yet the time for it, or he probably thought that this self-evident union of the two houses was taken by the young couple as something for granted, because they were together since childhood. Since Marian always acted toward Manica more like an old friend or brother, rather than an affectionate suitor, she had never the opportunity to tell him what her true feelings were toward him, which she would have done now, no doubt, because of her acquaintance with Lovre.
Lovre knew Manica and her character too well to feel afraid for her; but nevertheless there was many an hour when he was
that loomed before him like ominous clouds which threatened to darken the clear and glorious sun of his fortune. For all he had on his side was love; all the rest was against him. Many a time Lovre sighed, “How many times will yet the sun rise and set, before I shall be able to tell openly that which seems now not only daring, but to some even foolish that I dared to lift my eyes so high; that I forgot myself so far as to even hope that anything will come out of this whole affair.”
Lovre knew now that Marian, in spite of his various faults, was nevertheless a good soul. Right from the beginning he had attached himself to Lovre, and showed to him at all times a warmer friendship than Lovre could return. The fact that he had taken his place in Manica’s heart, and that he was the cause of all the suffering and misfortune which the young man would experience when he would find out that the silent hope and love which he held in his heart would not be fulfilled, because someone else took his place. All this seemed to Lovre as a very grave sin.
Although he had found, in t-uch arguments with himself, many a reason with which he could calm his conscience, nevertheless he could never feel entirely happy or satisfied. He thought that he was causing Marian a great injustice, and for thils reason he avoided him.
CHAPTER X
With such thoughts coursing through his mind, Lovre came near the castle. Instead of go-iijg straightway home, he took a side path over the meadows toward a densely ovei'grown hill, on top of which stood the crumbling remnants of an old ruin. He knew that a small bench was under an old walnut tree, surrounded by juniper bushes. From this place he had a beautiful view over the meadows, fields, and groves—far out toward the distant summits of snow-capped mountains which enclosed the valley on the northeast. There, under the walnut tree was his favorite spot; there he studied on beautiful spring afternoons; there he sat often with Manica in conversation; there he spent many an hour meditating—very much meditating.
The meadows already began to be covered with verdure; various early spring flowers— clothed in the dress of innocence—were, here and there, pushing out from the soft earth. Only in some hidden place where the warm rays of spring sun could not penetrate, one could yet see the last traces of snow.
“Oh, you messengers of spring, full of hope, joyful in carefree happy youth !” thought Kvas, as he walked among the flowers. — “Your blossoms reveal the beauty of Creator, and yet the frost of one night may shrivel your beauty and swallow your life—and so, too, is with me!”
(Continued in Next Issue)
 0------------
He; Is there any night life in your town?
She: Oh, yes. Every once in a while a member of our lodge dies and we sit up with the corpse.
....
P
m MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT
SllllllllIlllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!ll!llllllllilHllllllillllllllllllllIIIIHIIIIllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllillilllIillllllIIIIIIIlllIIII!lllllll!llllllililllllllllllllllilIllillllllllHIIIUIIIIIIillllllllllllll!IlllllllilllIllllliIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlEIIIIIIIIIIIilillllllIlll!ll!IIIIIIIIIIIIIIUIIIIllIIIIIIIilillllllllllllll
STARA IGRAČA
DOING THE SQUARE THING
Ve, deklice, imate danes mnogo naj-raznovrstnejših igračk. Ljudje so izumili mnogo čudovitih stvari, da se lahko zabavate z njimi. To so razne knjige s slikami v barvah, slikanice z risbami, ki jih je treba poslikati, steklene bisere, katere nanizate na vrvico in si tako same izdelate različne zapestnice in ovratnice, nadalje majhno kuhinjsko posodo, v kateri kuhate kosilo za punčko, drobčkano leseno pohištvo itd. Toda če bi vas kdo vprašal, da li ljubite svoje igračke v enaki meri, ali pa imate morda katero izmed njih bolj rade, bi gotovo vsaka izmed vas odgovorila, da ji je ena igračka od ostalih vendar ljubša in ta je—punčka.
S punčko se vsaka deklica najraje igra. Oblači jo, devlje jo spat, pokriva jo, da je ne zebe, toda postavi jo tudi v kot, kadar ni pridna. Če bi se na njo še tako jezila, pa bi ji vendar kmalu vse odpustila, saj ji je vendar najnež-nejša in najmilejša igračka.
Deklice brez igračke—punčke si sploh misliti ne moremo. Verjetno je, da se je pojavila prva punčka na svetu takoj takrat, ko se je prva deklica začela igrati. Že v pradavnih časih, ko so naši predniki živeli v skalnatih špi-ljah in se oblačili v živalske kože, so si gotovo male deklice delale punčke iz vseh mogočih stvari same in se igrale z njimi. Če ravno te lutke niso mogle biti lepe, so jih imele deklice vseeno rade in ve boste tudi razumele zakaj.
Mnoge od vas imajo punčko napravljeno iz deščice in nekaj 'ostankov pisanega blaga in vem, da je ne bi zamenjale z veliko punčko iz porcelana z dolgimi laski.
Prve lutke, prijateljice in tovarišice deklet, iz starih pradavnih časov, nam niso ohranjene. Bile so iz preveč slabe tvarine, tako da so razpadle in danes niti ne vemo, kakšne so bile.
Zato pa vemo prav točno, kakšna je bila punčka v starem Egiptu. Ko so izkopavali grob nekega egipčanskega dostojanstvenika, so našli v njem leseno punčko, ki jo smatrajo danes za najstarejšo punčko in igračko na svetu. Je sicer zelo okorno izrezljana, ima pa še noge, ki jih lahko v kolena pobljubno premikamo. Hranijo jo danes v veli-likem pariškem muzeju Louvreu, kjer je dobila častno mesto med lutkami vseh časov in vseh narodnosti.
Ne samo Egipčani, tudi drugi stari narodi so izdelovali punčke za svoje otroke. Grki in Rimljani so rezljali iz lesa zelo mične punčke s premakljivimi ročicami in nogami. V izkopninah mesta Pompeji, ki ga je zasula leta 79. po Kristusu lava iz ognjenika Vezuva, so našli celo lutke iz ilovice.
Od grške in rimske dobe dalje pa do preteklega stoletja so izdelovali vse punčke iz lesa ali iz ilovice. Razlikovale so se le v tem, da je bila vsaka lutka oblečena v obleko, kakršna je bila takrat v navadi. Te punčke so povečini mogle gibati roke in noge, niso pa še mogle proizvajati kakega glasu.
Pred 110. leti (letnica 1823 je zabeležena z zlatimi črkami v zgodovini lutke) je pa pariški mehanilj Metzel iznašel majhno pripravo, s pomočjo katere je punčka lahko rekla “mama,” če ste ji dvignili desno roko, in “tata,” če ste napravili isto z njeno levico. Punčka je izpregovorila; toda kmalu je tudi hodila, ker so iznašli majhen strojček, ki ji je premikal noge, če ste jo držali pokoncu, zaprla je pa tudi oči, če ste jo položili k počitku.
Danes izdelujejo punčke iz porcelana, celuloida, iz blaga in iz kavčuka. Lutke so pa tudi še danes iz lesa in iz koščkov blaga, slične so onim, s katerimi so se igrale deklice toliko stoletij pred Kristusovim rojstvom. To so skromne lutke, katere ste tudi ve napravile same, jim zarisale oči, nos in usta s svinčnikom in jim nalepile ali prisile laske iz volne ali sukanca. To so vaše najlepše lutke, ker so vam najboljše, najzvestejše in najposlušnejše tovarišice.	(“Zvonček.”)
--------O--------
Tf/f cS JUN/Ofi
COOK
COOKING WINTER TURNIPS
Cut off the tops and cut out a cone shaped hole in each turnip. This takes out the hard core and will prevent the cooked turnip from tasting “strong.”
Pare the same as potatoes are pared only be sure to cut off all woody skin.
Slice in very thin slices cross-ways of the root.
Drop into boiling salted water and cook till tender. If slices are very thin this will not take much longer than for cooking whole potatoes—one-half hour.
Season with a bit of fried salt pork and serve at once.
When the ice covered the broad bosom of the creek that flowed through the outskirts of Beantown, the boys of the village found no diversion so enticing as hockey.
Ice skating is an exhilarating sport; but when you combine it with the thrill, the excitement and the dangers of chasing a wooden block over the ice trying to drive it through the opposition’s goal—then indeed it becomes a sport that no boy with red blood in his veins can resist.
What merry times they had! In the afternoon, school over with' for the day, they’d hasten home for their skates and hockey sticks and then to the creek where “sides” were chosen and, presently, arms and legs were flying in the mad whirl over the ice after the elusive block.
For ten days now, however, they had played no hockey. Partly because a
which the boys played hockey after school.
Tom was there ahead of him, and when Bob called he received but a halfhearted “hall-lo-o-o” in return. And Tom made no move to meet him as he crossed the field, but waited until he had come up to him.
Bob looked at him a moment keenly. “Look here, Tom,” he said presently, “what’s been on your mind lately? You don’t seem the—well, the same. What’s the matter?”
“Aw, nothing!” growled Tom in reply.
Bob hesitated a moment. “Yes, there is,” he insisted. “I know better! Come on—tell me all about it. Is—is it about Bill?” asked Bob.
Tom muttered something under his breath and scowled.
“Now see here, Tom:,” Bob continued, “you mustn’t take it so hard
thaw had come and the ice on the creek was not entirely safe; but, if the truth be told, because a damper had been cast upon the playing of this game by an unfortunate accident. Not that the game had been entirely abandoned, for had not. But, somehow, the thaw seemed to be welcomed by the' boys as a legitimate excuse for playing it on land, on the broad level feld by the side of the creek.
That way, it was not nearly so exciting but—well—there was poor Bill Mast lying in his bed with a broken leg as the result of a collision with Tom Huff during the last game on the ice.
The way Bill had collapsed like a jack-knife and gone down in a heap, l ight u'hen the play w'as the hottest was still fresh in the minds of the fellows. And the look on his face when they had tried to pick him up and had discovered that his leg was broken! Tom had tottered a moment but recovered his balance. Indeed Bill would not have fallen so hard had not Tom’s hockey stick caught the edge of one of his skates and literally pulled his feet out from under him.
Instantly, of course, the game ceased, and they crowded around the prostrate, moaning Bill. Realizing that he could not walk, they had attempted to lift him and carry him home. But, alas, they knew not how to lift him without aggravating his injury. So Doctor Dodd had been called and, under his direction, Bill had been taken home.
Then had followed anxious moments when the news of the accident spread through the village. And, that night, more than one boy had been forced to listen to a lengthy and emphatic discourse from his father to the effect that hereafter he should not play hockey on ice skates.
Many were the inquiries made by the boys as to Bill’s condition and, you may be sure, it was their chief topic of conversation. At first they hadn’t noticed it, but presently it occurred to one, then another and still another of them that Tom was acting strangely. In fact, that from the very moment of the accident itself he had been “different.” First of all, the moment after Bill fell he had not bent over and attempted to help him; but perhaps that was because he himself was somewhat stunned. And yet while the other boys were crowding around their fallen com panion and making earnest inquiry, Tom has remained aloof on the edge of the crowd, scowling, and aimlessly Swinging his stick. He seemed to be angry or, at least, surly.
During the days following the accident, too, he had not been to the door of Bill’s house to ksk how the patient was progressing. The boys had attempted to sympathize with him for his part in the unfortunate occurence, but Tom had not seemed to want it. Indeed, several of them recalled now, he had never said in so many words that he was sorry, nor had he tried to defend himself by lengthy explanation as to just hov/ it had happened.
One afternoon, however, when the news had gone forth that Bill’s leg had set perfectly and that he was on the high road to a speedy recovery, Bob Smith, Bill’s best pal, happened to arrive a little early at the broad field on
about Bill. You couldn’t help it and— and it might just as well have been any of us fellows as you. You just happened to be the one that ran into Bill. I’m sure he doesn’t hold it against you.
I saw' him a little while last night and the first question he asked me was how you were and whether you’d been hurt. Honest, he doesn’t even think you were to blame. Neither do any of the fellows, either. So I can’t see why you’ve been grouching around like— like a bear with a sore head. Come on, cheer up; Bill will be out again in a few weeks, as good as new!”
Suddenly Tom swung his stick viciously at a small piece of ice on the ground before him. It seemed to relieve his feelings. “Bob,” he exclaimed, “I’m going to tell you all about it! That’s just what’s the matter. I’ve kept it in all along and—and now I’ve just got to tell someone! I arri to blame! If—if I hadn’t done what I did, poor Bill wouldn’t have had a broken leg. I—I—can’t you see, Bob—I—I tripped him on purpose!”
“Tom!”
“Yes, I saw him falling and purposely shoved my stick into his skate!”
“Why? Why?” cried Bob. “What did Bill ever do to you?”
“I—I don’t know! Nothing! You see, I did it without stopping to think. You remember, he had made six goals earlier in the game and—and all you fellows admit that he and I are the best hockey players in the crowd. And most of you think he’s just a little bit better than me. Well, I had tried to block him from several of those goals and he got by me; and then I had three good chances to shoot a goal and—and all three times he plugged in and took the block right away from me. When I saw him falling, it just came to me in a second that now was my time to get even. All I had to do was push my stick out and trip him. So I did. I don’t know just why, but I guess I must have been jealous.”
Bob said nothing. He stood looking at Tom in amazement.
“Of course,” Tom continued, “I-didn’t know it was going to break his leg. Gee whiz, Bob, I wish it’d been my leg, not his! I wanted to go right up to him and tell him, but you' fellows were crowding around and—and—well, I just couldn’t do it! Then, later on, I w'anted to know how' he was, but I just couldn’t go to his house and ask. And you fellow's kept telling me how it wasn’t my fault and how sorry you were and how 1 mustn’t take it too hard—when--when all the time I knew it was my fault, that I had done it on purpose. That’s what’s been worrying me, Bob, and—and I want to know what you’d do about it!”
Bob thought for a long, long time. Then he remembered what his father had said to him once when he had been conscience-stricken over a matter not nearly so important as this. “I think, Tom, that you should go to Bill—go tonight—and tell him just what you told me and—and—and tell him to tell you just what he thinks of you! That’s what I think you ought to do!”
Tom did, too. Not at first; but by evening he had worked it all out to this conclusion. So he saw Bill and manfully told him the whole miserable story,
B. V. Kadoš:
MLADO JUTRO
Mlado jutro pomladansko se zbudilo je iz sanj, radostno je zadrhtelo: Danes je vstajenja dan!
Nasmehljalo se je sonce, vzpelo se izza gora, žarki pa so zaplesali preko sinjega neba.
Oživele so poljane, trata, gozd in tihi gaj, vsa narava je postala en sani radosten smehljaj.
The Moon Man’s Story
“Woo-o-woo-o-o,” whistled the raw wind as it switched around the house and beat the rain against the windows. “A fierce night,” said Uncle Harry, addressing no one in particular, “just the kind to make one want to hug the log-fire.”
“I think it is just the kind of night for Uncle Harry to tell us a story— w'ill you?” asked Bobby snuggling up to his uncle.
“Very well,” he said, sitting himself in the big arm chair. “I will tell you the story as the Moon-man told it to me.”
“The Moon-Man!” said Bobby, “there ain’t no such thing.” (Oh Bobby, what of your grammar!)
“Indeed there is and here’s the story as he told it to me: Up here, where the stars shine brightly, is a land where good people dwell. This land is rich with the best of foods; and sparkling w'aters flow, but long ago there was a great drought. Not a drop of water could be found anywhere, and the good people were dying of thirst.
“In one of the houses dwelt a little girl and her mother. The mother was moaning, ‘Oh, for a drink of water! I’m thirsting!”
“The child went up into the mountains to pray to God for water. She felt her prayer would be answered, so she took a little dipper with her. ‘Waters,’ she prayed, ‘we need water!’ When she arose from her knees, she looked in the dipper and found it filled with cold sparkling water.
“‘Mother will live!’ she cried as she hastened down the mountains, for-gettting in her excitement to quench her own thirst. She did not heed the jaggered stones as they cut her little bare feet, she thought only of her mother. As she ran she heard a whine and there stood a dog, his parched tongue hanging out of his mouth.
“‘Here, doggie, drink,’ she said, holding the tin dipper to the mouth.
“The dog lapped water, but when he had finished, the dipper filled itself again, and as it did so, it changed from tin to silver. When the girl reached home, she met a servant at the door.
“ ‘I’m dying of thirst,’ cried the servant, and the child raised the dipper and bade the girl drink. She drained it dry, when lo! the dipper changed to gold and filled itself again.
“ ‘Mother,’ cried the child, ‘I’m com-
A CHILD THAT DOES NOT FAVOR ITS MOTHER
Any one who has lived in the country or even in town where there are sandy garden walks, must have noticed the little round pits in the sand, that children in the South call “doodle holes.”
The doodle itself is anything but beautiful, as it is a dirty gray, with a head that moves up and down instead of sideways, and armed with a pair of hard feelers that come together at the ends like pliers. The creature is about the size of a melon seed, and shaped something like a mandolin; its body is formed of ridges that seem to fit into each other, like the rings of a drinking cup.
It has legs like any ordinary insect, but they are so arranged that it can only walk backwards, so when it wants
wings. They are essentially creatures of the sunshine, and every motion suggests speed and grace.
If you are a fisherman, you have often seen one of the glittering fellows light on the tip of your rod, and delicately balance himself, as if admiring his reflection in the still water.
They are usually seen about moist places, such as ditches, ponds or running w'ater, and the brightness of their colors, and their graceful flight add much to the beauty of the landscape. As we watch them darting through the air, we must not suppose they are just idling away the summer hours, for as a matter of fact, they are hard at work hunting their prey. They are utterly fearless, and will attack and capture bees, yellow jackets, wasps and even
L, N. Tolstoj:
VELIKI MEDVE1
Mother and Child
ing! Here drink,’
He Snatched the Dipper and Threw It Against the Sky
wet her parched lips and drained the water, the dipper once more filled itself and changed from gold into diamonds. An old traveler came up the path crying, ‘Water, for God sake,’ The child ran to him with the dipper, and as he drank, he snatched the dipper and threw it against the sky. The end of the drought had come. The dipper remained there as a memento to the child who forgot herself in doing good to others!” Uncle Harry ceased talking.
“Oh, I know what you mean, it’s the dipper made of stars up there,” said Bobby, pointing to the sky.
“Yes, that is the story of the dipper, just as the Moon-man told it to me.” “Woo-o-Woo-o-o,” whistled the wind as it swept around the house.
  —0------------—
BLOSSOM TIME
Blossom time’s a-comin’— Children soon may go
To the fresh green country Where the flowers grow.
Buttercups and daisies Now low' in their beds,
Over all the meadow Then will lift their heads.
Every sunny morning Bring the joy more near;
Blossom time’s a-comin’—
It is almost here!
hornets; they are armed with a pair of strong, tearing teeth, with which they seize their prey, and feed on it as they fly.
Dragon-flies seem to be always hungry, and never able to quite catch up with their appetite, no matter how swift their flight. About the middle of summer the lady dragon-fly deposits her eggs in the hot, dry sand, and they hatch out the doodles, that spread their snares in the front walks, and wait for some careless ant to tumble in. No one would ever suppose that a doodle and a dragon-fly were any kin—but they are mother and child.
 0----------------
Utva:
ŽABE
Žabe, grde babe, so se predramile v blatu in mlakuži na veliki petek in se oglasile:
“Rega, reg in kvak,” so regljale.
“Kakšen spak!”
Vse so znale, opravljale, v nič devale vse so vprek, rega, reg, dan in noč na vso moč.
“Kaj so regljale?”
Nič ne vem, —
Če pa vem, vam ne povem, ker potem bila bi sama kakor žaba v blatu in mlakuži, opravljiva—dama.
---------o--------.
M. Lamutova:
TEKMECA
Bogdanček se zagnal je v jok:
oglej, oh, mamica, kaj storil mi j( cmok!
Vso juhico mi je popil, poglej, kako se je porednež zdebelil!”
Se smeje mamica in pravi:
“Glej, cmokec tiho je in stavi, da bo pridnejši kakor ti,	j
zato ne čaka in hiti.
A ti pri jedi vedno se igraš, zato naposled cmokec suh imaš, o, zdrobov cmok je velik požerušček— brez juhice ostane vsak lenušček.”	•
Še večkrat je Bogdanček zdrobov cmok dobil,
a nikdar več mu juhe ni popil.
“Ne boš, ne boš!” Bogdanček mu kriči in srka, sreblja ter hiti, hiti.
Ves poten, rdeč mu je obraz, že žlico odloži in mamici veli:
“Glej juhico popil sem jaz!”	j
---------o---------
SAY THESE SENTENCES QUICKLY
One old ostrich opening oysters.
Two toads trying to trot to Trixville.
Three tony tigers taking twenty tastes of tea.
Four frisky fisherman fussing for fresh frogs.
Five Frenchmen fanning five fainting females.
Six slippery snakes sliding slowly southward.
Seven salmon swallowing several | snippy shrimps.
Eight egotistics! Englishmen eating ; enormous eels.
Nine nautical Norwegians nearing < nify Norway’s northern shores.
Ten tiny toddling tots trying to trill. '
Bill, however, didn’t tell him what he thought of him. Instead, he shook his hand and told him to “forget it.”
And that was how one boy had drilled into him the lesson that no man or boy is W'orth while >n the field of sport— baseball, football, hockey, or any other game—unless he “plays it clean,” according to the rules of the game, without any “dirty work” and as a real sportsman! Which, after all, is, perhaps, the greatest of all the benefits a boy can derive from competitive gam with his fellows!
:o go anywhere, it has to back in that. direction. It lives on ants that it J :atches in a wonderful trap. When it ?ets ready to construct its trap, it finds a sandy place that is protected from the rain. Then with the hinder part of ts body which is pointed, it plow's out i perfect circle, just the size the trap s to be, backs to the center, and begins throwing out the grains of sand, much as a w'orkman shovels the dirt DUt of a ditch. After a week of backbreaking work, it has completed one of the marvels of insect ingenuity. The little pit is as round as if marked out by a compass, and the sides all slope down at exactly the1 k'rfrhe angle.
When all is ready the doodle, or the ant-lion, that being its proper name, retires to the bottom, and hurles itself in the sand, leaving visible only its pair of ice tongs. With a patience that is past belief he settles down for a wait, that may last for hours, or maybe for weeks. Some day an ant with more curiousity than prudence, is pretty sure to come trotting along and goes right up to the edge and peeps over. When all at once the sand under its feet begins to move; and the first thing it knows it is sliding down into the open jaw of the ant-lion, which instantly close with a vise-like grip, and do not relax until every bit of the juices of the body have been sucked out, leaving only the empty husk, which is tossed at least six inches beyond the mouth of the pit.
Sometimes the unlucky ant gains a foothold in the moving sand, and seems about to escape; when the trapper does an almost unbelievable thing —it shoots a stream of sand at the struggling ant, which causes it to lose its head as well as its foothold, and it slides down to the bottom to be devoured.
After a year or so of this underground life, the doodle-bug seems to lose all interest in life, and mopes around in the most aimless manner. All at once it begins digging in the sand, and finally disappears, head, pinchers, and all. Then it spins a silk thread, and as it spins, it turns over and over, thus winding the thread around its body; and as the sand adheres to the damp thread, the curious little creature soon finds itself encased in a bait of web and sand, where it quietly spends the next two or three months sleeping cozily in its silken chamber.
•While so enclosed, it somehow manages to get rid of its old self, by first discarding its eyes, feelers and legs; and lastly, it slips out of its skin; and it begins to take on the shape and color of a new creature; delicate markings of future wings can be seen. In due time an opening is cut in the side of the shell, and out bursts the prisoner from darkness into the world of sunshine. In a few minutes after emerging, a pair of long, transparent wings unfold, that are longer than the body; and in a short while the unattractive doodle-bug has blossomed out into a splendid dragon-fly, with eyes like twin pearls, and wings of painted giiuze.
A very* different looking somebody, from the dingy workman in dirty overalls, _ which used to live in the sand, and used its head for a shovel. When nature touched-up the dragon-fly, she used her finest colors, and wasn’t at all stingy with them either; some parts glisten with gold; some flash rays of bronze; others reflected the changing tints of the emerald, the ruby, and the sapphire.
Dragon-flies are easily distinguished from others of their kind, by the largeness of the eyes, and the length of the body, and the transparent beauty of the
Pred davnimi in davnimi na zemlji velika suša: izsuši)® reke, potoki in studenci, PosU^i drevje, grmovje in trava, 'I11 živali pa so umirali od žeje-Neke noči je odšlo iz neke ® kletce z zajemalko v roki; naPolj, iskat za svojo bolno mamico dekletce vode ni našlo nikjef; utrujenosti je leglo v travo it1'
Ko se je zbudilo in vzelo zaj^ toke, je malo manjkalo, da j11 vode iz nje. Zajemalka je b1'*, čiste in sveže vode. Dekletce se' veselilo in se hotelo napiti; tL je spomnilo, da bi potem ne volj vode za bolno mamico. J hitelo z vodo domov. Hitelo je1! ni zapazilo niti psička pri gah in se je spodtaknilo obenl'j stilo pri tem zajemalko na tla-je žalostno zatulil. Dekletce je’ om dvignila zajemalko, saj ie da se je vsa voda razlila. Tod zajemalka je stala pokoncu na dnu in vsa voda je ostala net*! njej. Vodo je zdaj dekletce & svojo dlan, jo ponudilo psieku je spil vso in se zelo razveseli*’ dekletce zajemalko spet vzel° * zajemalka ni bila več iz pločevi go iz srebra.
Deklica je nesla zajemalko^? jo z vodo, ki je ostala še v nj®l', dila fnamici. Mati pa je dejal4', umrem že tako in tako, zato ^ ;ama,” in jo je vrnila hčerkici' trenutku se je izpremenila sre”, jemalka v zlato. Zdaj se Pa :. zaradi velike žeje ni moglo 0' več in že je hotdo zajemalko Pr, k ustom, ko je nanagloma vstoP vrata popotnik in jo prosil, da ^ da piti. Dekletce je pogoltnil0" je ponudilo zajemalko popo*111^ glej, iz zajemalke je skočil0 1 ogromnih briiijantov in izlil 56 r.je velik curek čiste in sveže J'1 Sedem briljantov pa se if , 0j. dvigati više in više in dvign‘‘ci tja na nebo. In tam jih vTdi^lJmj še dandanes v obliki zlate ir' Tako je nastalo sozvezdje Zal ali Velikega Medveda.
---------O--------
THE CIRCUS’LL S(# HERE
Hurrah! and hurrah! I’m 85 can be—
It’s the dandiest time of W pennies I’ll have to carefully,
For the circus’ll soon be here'
Just think of the acrobats sv^1' high	,
Whom the people will gaze fear!	.
And the clowns—Gee! I’m sU I’ll laugh till I cry {, When the circus is really &e
fl
The freaks and the side-shows1 of course,
For they’re said to be terriW,
I here’s a lady all spangly w'h° a horse	j
In the circus that’s coming "
Oh, say! I’m so thrilled that' up and down—	.
For the moment is dra«'11* near;
Soon the snowy white tents pitched in the town, a And the circus’ll really be
   0----------- —■
Danilo Gorinšek:
KDO LOVI?
Sonce mice:
Ne domov!
Travnik kliče:
Brž na lov!
Ti si mačka, jaz sem miš, jaz bom bežal, ti loviš!
K. Pečjak:
OTROŠKI SEN
Včasi še zavrisne, mimo pohiti, diven in razkošen, sen mladostnih dni.
Za klobukom pušelje smeh krog usten, blesk ogenj v srcu, v duši r>ttW kot v minolih dneh.
Včasih še zavrisne—di
sen je to! — in za njim strepeče žalostno oko.
----------O-------
M. Lamutova:	r	i
BREDICA M Olj,
Hvala Bogu, da sem P* in da nisem mucka; mucka spi v drvarnici, jaz pri svoji mamici, . pdf mamica mi kupi torte dobre tetke pa igrače; \e: da sem mucka, bi ostanK® / služkinja bi vedno me miške in podgane bi }° , joj, to bilo bi res straši1";^ Hvala Bogu, da sem Pu in da nisem mucka!
ŠALE ZA MA^i
Mihec gre z očetom ri&e ga vpraša:
“Mihec, ali mi veš P°v so ribe neme?”
Mihec se je malo popfaS som in odgovoril:	-oi
“Nu, očka, če bi ti imel/i' vode potem tudi ne bi govof'
vo*
ti
svo ni i*
My
fit
bij
COl
tel
tlu
Wo
»h
sib
hoi ■see % lea ni o
'ee
•i
thi,
‘ne
s
lfO| l b
j0
-v,
»u.
The
»ni
My
loj-
Ihe
lo j
‘l
Pac L. 8 % k Ol
aile
Wl| A
1)ict
“Ut
'ae T 'to 'er
tvb<
Oil
ati
fn,
(
Prei
Poj,
_ i "'Sl
h
i
01
F
fth
4|
<Uy
'or
%
Jhr,
'ria
Šot,
•he
«he
0|
K
i
«nc
Ns
s
telo
■Ha
;<r«
Hill?
i
ww
MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members
DP id	ANACONDA,	MONT.
iff DjTOR:
"rittonS *>een 3 *on^ t‘me s‘nce * have tirng	t0 you> although there is more
you	an money nowadays. I thank
ceivecj *7 'lluch for the dollar I re-for .tj helped out in buying clothes is a i:!*. co*d weather. But even if it ufiiUf i,. t . e co*d out here we don’t mind jušilj wild anHPP0Se y0U think we are all tut we W00ly out here *n west, e- this timare not’ ‘s t*le weafher man kc ^ ' A t’
ipotil* and diHWt,months ae° he went places 3 vo^ |a shot d ®s- For instance, he took cjer,'	jeter and°h-n	ttle	tu,3e t*le	thermom-
in!l	degrees h	f*le	Jumpers at	forty-five
aje*1	out 0fS..	>	searing the	mercury
i °f him	We haven’t seen much
bil* the cold8"'06' ^ven Fairbanks, Alaska, p sei ting UDeSt spot ‘n the nation was sit-tedai	place ^ and taking notice,	for this
ie ^ *er, bma^r0ri'y doing five points bet-pa;; longer n “tormentor” had been jel*1 Fiftge lls.st°ry would be stronger, svoi® lake	out west ‘s Georgetown
radise ”'Chii.1 cal1 the “Fisherman’s ries,’he •	you care f°r “f'sh sto-
in°rrow r° c -a ®°°d on'“; and since to-ls Friday you may relish it.
»t«, ISH ST0RY
fishin,, ^as Up at Georgetown Lake, !gest lr°ugh the ice 1 caught the
e°usin t u 'n ^act ‘f was t*le ^‘rst delated »°	whale, and perhaps was
•he jCg °,t'le	shark. I had him up on
"ould . a.	suddenly he decided he
which if C .a ^‘ve hack into the lake, sible |lae, did with the greatest pos-hool^ j: s e’ taking with him the fish peen'hp^j’ spinner and all. 1 haven’t Wei] . n°r ta'* °f him since, fish I ’ anyway he was the biggest 'east en;'Cr cauSht. I hope you will at n'0re th.°^"_t'le ta'e of this fish. That’s
Y„ dn 1 Hot '"«« truly.
Pefovich (Age 14),
• *42, SSCU, Anaconda, Mont.
I JjASlNd THE BLUES
een rtftt^ee^n^ Very hlue. School had 'in facfn. and the weather was wrong ■«* lhirig. g 11 was too hot to do any-lo the i° ‘^ter supper I decided to go °f the JTln School and sit one It vva-'ln®s *n the school yard.
](*!%. | hj1, c°oler swinging through the almost *my eyes c'osed and it seemed itnagj Orgot who or where I was. ?ctua|i u *h>ngs so strongly that I N. pj a<jught things were happen-, hen g-J. * thought how blue 1 was. lucky , ually ] became to thing how S^as-
r°m y 1 W'as brought back to life 1 hoy 0j dreams by the shrill voice of fjjlj j who said “If you are going S eeP, go home. I want that ffShed *ett’ couples strolling by hen |‘ laughed too and got up. !!ne one°° became a stroller, but a b|Ues . hough not a lonely one.
had vanished.
Amelia Peternel (Age 15),
No. 2, SSCU.
>S^VlNG the truth
a'ter ,Q are you going?” shouted r s°rrie ti youn8er brother, who, e*>edro0nie ^ad keen walking around into ?u’ and then suddenly turned
h. Vat ;the kitchen. to bert »eepins you Up? Go on ‘ With
> Henrv°U! Pay>ng any attention to Oiu ar)d s*°wly aproached the win-1 l°ok (.n *ook*ng out exclaimed: ihVl Timat,tl!e horse going up the
Aif^my’self»S g6t !t- Hurry 0r 1
* and^'u Walter gazed in amaze-ba i0^ the h enry was about to walk Thto heci°USe se‘zed ar>d led him
>ht	morning Walter
••i y°U dn- subject. “Say, what
ib„ st ninv,?? out hed last night?” 1N? "‘ght- What are you t*lking
VhI" say. V asleep a" n‘sht.”
OU VOu donsT8' haV£ been aSleCP ban ^’oiild i know what you did.
in rl been f1SVe walked away if it
Nile” °r me. I caught you just
ri H
io!nl1’'n8. 'l crazy- You must be
> , 8” °u8ht to know what I was
t 11 fiKht , hiRh’Cn to tfii,avHe !t your own way.” ay Henry denies his
Q
C|42VeCcPetrovich (Age 14),
> &oCU, Anaconda, Mont.
Nai ^------------------------
viCsRl),T0H:	EXPORT, PA.
?tf|ba- 1 an,^ ,lirst better to the Nova ^nt ^ 1 n years old and in the 1 to teli v t0 t'le Fsler School. I 1 ye°0lc a trinU 3 St0ry about Europe. «iaysa;s old n Europe when 1 was for r8ti0n ^ v°yage was of 10 Ocea^e year, \>,-e stayed in Jugoslavia hr0l, , °n o,,r e erossed the Atlantic
i.ria. 8J? France c&y out and Passed ■he l hen u.p ’ Switzerland arfd Aus-irirr>en?-Uses in f^?pped 'n Jugoslavia. :hev ulnE likr>	country are made
•he u..ave shiit,°Urs in tlle states. But ^°od lnc*,0Ws.	on the outside of
^’een ^‘'h dirt 6 ^00rs are made of
The the floor if°” t0.p- When they ar>d , stove§ .ls n'ee and smooth, ■j. ay, side are made of brick
WaV raise a ,
Ser ,The fruits* a°nH ShCCP ',Ug°‘
a'so h han	and vegetables are
S^rt ti?t'Ced thnf gr°W'n out here. 1 ^ bic wl5*6 °f th my m°ther wore a ; hey '°Use	yards of cloth and
Se«*6? a boar, * VCSt 011 t,)p of h-
11 'ie m ^°st of and a rock to wash Wbe wood	utensils	used art
KS theyeat th .
J at Out 111 the	meals	the chil
/ :	^f	a biP i °f the floor anc
‘e b°wl. Each one has
if
snl tla.
: ie ie
Tod®-na neraf . iis' ičku lelil-;10 \ •čevif
o A°( njeii
to :ici' srebf;
•o Pr',1 /stop' da
i‘° .m
lOtl'f
čilo il s{„
e vi
i« gnii° dim0 zai1 , lif
as
here-
s-svi«1^ >•
aze a
, he({'
■ribl)',
i-ho
h«
tig that1 a*i»S
:nts ,e ^
iN
3k
na°'
J
3a’
0l>1
put"
to quiet her. Doris, the braver of the two, came in and asked if she could have a flashlight. Betty said that she didn’t have one, but that she had an old oil lamp they could use. She got it and lit it.
Doris then said, “Come on, Betty, let’s explore that room.”
“No,” said Betty, “I’ll wait out here. You go in first, and if it is all right I’ll come in with Jane.”
“All right, here goes,” and stepping ever the piece of wall remaining up, she held the lamp in front of her. “Come on in,” she called back, “it’s just a large, dusty room with a lot of furniture and a few’ trunks in it.”
Betty, carrying her wide-eyed sister, climbed into the room. “Why, I’ve been living in this house all my life and never thought anything about that picture. I’m sure mother and dad dodn’t know about it either. You see, this house used to belong to grandfather. So all of these things must have been here when he died, and no one knew anything about it.”
“And to think that we are the finders,” said Doris.
Jane didn’t like the room, for it was too dark. “Maybe you want that,” the baby said, pointing to another old lamp over on an old table.
“Well, good for you, Jane,’’.said her sister. “That’s just what we needed.” And Doris solemnly nodded her head in agreement.
“There’s still a little oil in it,” said Doris, as she lit it. “Now, that’s better, isn’t it?”
“Yes, but the rain’s coming down now. Can’t you hear it?” was the other’s reply.
“Just think of us being in the house all alone, in a mysterious room, on a rainy day? It sort of gives you creeps, doesn’t it?” asked Doris, mischievously.
“Oh, stop, and let’s look around,” shuddered Betty.
“All right, we’ll look in the trunk first. Ugh, what a lot of dust! These things must have been here ten or fifteen years.”
They found the key lying on the floor and finally raised the lid. As the lid fell back a musty smell escaped the trunk, and to their disappointment all that was in the trunk was a lot of books. They picked up one and opened it, only to see a lot of Greek writing. “Oh, it’s just a lot of crazy books,” said Betty. But Doris had taken a scaled envelope from the book which she examined and held out to Betty.
“Look!” she exclaimed. “What do you suppose is in it?”
“I don’t know', but that looks like a seal I’ve seen on other things of grandfather’s. We’ll keep it till my parents come home. Now, let’s look at the other two trunks.”
They did, only to find many beautiful clothes of all sorts, albums, pictures and other things of the sort. Jane had found a beautiful, old doll which she was playing with. Then they heard a noise downstairs and someone calling, so they got up and ran down, where they saw Mr. and Mrs. Livingston come in very wet. After they changed and got warm Betty and Jane, with a few words from Jane, told what they had found. Mr. Livingston tore open the envelope to find the will of his father which he thought was lost. Then they went up to see the room. Both of the parents were very surprised when they saw it. They also had to go through all the clothes and books. The girls especially liked the dresses.
It was raining very hard by now and Doris stayed over at Betty’s that night. The next morning, when she went home, Betty accompanied her, and on the way Doris said: “To think that Jane could have been the cause of all w'e found yesterday,.”
Leada Pensar,
El Verano, Calif.
---------o---------
PIVO PRED PROHIBICIJO
V Zedinjenih državah se je pred prohibicijo uživalo največ takozvano “layer” pivo, katerega alkoholna vsebina po teži je v redkih slučajih presegala štiri procente. Večina takratnega piva bi bila tudi po sedanji postavi dovoljena. Pivo v Angliji vsebuje od 2.5 do 5.2 procenta alkohola po teži; izdelujejo tudi nekatera močnejša piva, toda le v malih količinah. Tisti pivci v Zedinjenih državah, ki pripovedujejo o 10 in 12 procentnem pivu v časih pred prohibicijo, navadno precej pretiravajo. Pivo ?..2 procenta alkoholne težine, kot se v tej deželi zdaj legalno loči, je, po izjavah tozadevnih avtoritet, v splošnem tako močno, kot je bila večina piva pred prohibicijo.
DOPISI
Strabane, Pa.
IZ URADA ZVEZE JSKJ DRUŠTEV V ZAPADNI PENN-SYLVANIJI. — Na zadnji redni seji Zveze JSKJ društev v zapadni Pennsylvaniji, je bila med drugim sprejeta tudi resolucija, ki določa, da ker poteče letos 35 let odkar je bila ustanovljena J. S. K. Jednota, se vsem JSKJ društvom tega o-krožja priporoča, da po svojih močeh primerno proslavijo 35-letnico obstanka naše organizacije.
V ta namen bosta Zveza JSKJ društev za zapadno Pennsylvani-jo in društvo sv. Barbare št. 4 JSKJ priredila skupen velik piknik z obširnim programom v naselbini Presto, Pa. Prireditev se bo vršila na dan 4. julija v Slovenskem domu in okolici istega. Navzočih bo več glavnih odbornikov JSKJ in pričakujemo obile udeležbe od strani bližnjega članstva JSKJ in drugih rojakov tega okrožja. Bratska društva JSKJ in drugih organizacij v tem okrožju so prošena, da ne bi na dan 4. julija prirejala svojih veselic. Ako pa ima katero bližnjih društev ,
, že določeno kakšno prireditev , za dan 4. julija, je prošeno, daj, isto preloži, ker bo tako v korist na obe strani. Prireditev v Presto, Pa., na dan 4. julija sta obljubila posetiti tudi sobrat Janko N. Rogelj, prvi glavni nadzornik JSKJ, in sobrat Anton J. Terbovec, urednik-upravnik Nove Dobe. Program prireditve bo objavljen pozneje, istotako tudi kažipot ali navo- . dilo, kako priti v Presto.	:
Za sedaj samo priporočam vsem okoliškim rojakom, da si ; rezervirajo dan 4. julija za po-set velikega piknika v Presto, |: Pa. — Z bratskim pozdravom, John Žigman, tajnik Zveze JSKJ društev v
zap. Pennsylvaniji.
Johnstown, Pa.
Zadnje čase se toliko piše in razpravlja v našem glasilu o pravilih, da bi človek mislil, da se bliža konvencija, dasi še ni pet mesecev, odkar so nova pravila stopila v veljavo. Vendar pa ni tako hudo kot nam hoče pokazati sobrat glavni tajnik v Novi Dobi z dne 19. aprila pod naslovom “Ta nesrečna konvencija JSKJ.” Članstvo vendar ni tako radikalno, da bi pričakovalo od Jednote nekaj brez ases-mentov, kot piše sobrat Zbašnik. Trditev, da niso dopisniki pred konvencijoi nič koristnega povedali, tudi ne drži. Bilo je nekaj dobrih nasvetov in priporočil, ko smo imeli razprave
0 pravilih, samo zlomek je, da so bili ti nasveti malo ali nič vpoštevani. Imeli smo tudi od- ( bor za pravila, katerega dolžnost je bila sestaviti in izboljšati pravila JSKJ, kar je zad-1 nja konvencija tudi vrgla v konvenčni koš. Tukaj sobrat glavni tajnik malo preveč ponižuje članstvo, ko trdi, da dopisniki niso nič povedali; najbrž se pa sobratu glavnemu tajniku ni zdelo vredno čitati dopisov. Pa dosti o tem.
Dobro pa je storil glavni tajnik, ko je raztolmačil, kaj sme član pričakovati od načrta “AA.” To zanima članstvo in želi vedeti, kakšne koristi bo imel oni, ki zaprosi za certifikat načrta “AA.” Tega pravila kratkoma-lo ne povedo nič več, kot da sploh nimamo načrta “AA.” Tukaj so pravila eamopašna, ker dajo vso moč glavnemu odboru, da jih tolmači kot se mu zdi, ker Članstvo nima zaslombe v njih. Zato 'čitamo tudi vsaki mesec drugačne regulacije in informacije glede načrta “AA”
1 (kot na denarni borzi v New Yorku.) To bi moralo biti o-
1 značeno* v pravilih, namreč, ka-1 ko visoko vsoto si lahko član izposodi in kake obresti se plačujejo od tako izposojene rezerve, da bi si po letih vsak lah-
ko izposodil enako vsoto in plačeval enake obresti.
Sedaj pa, na primer, kdor je prosil za “AA” certifikat ob novem letu, dobil je več, kot drugi, ki prosi danes. Nadalje, ako greš v stari kraj, dobiš vso : rezervo, ti pa, ki si izposodiš, da boš plačeval jednotine prispevke, boš pa plačeval 6% obresti. Ali je to bratsko? Ta- : koj po 14. konvenciji je bilo re- 1 čeno, ako se ne motim, da bo visokost obresti 4%, ko pa so i nova pravila stopila v veljavo, : smo bili obveščeni, da bodo obresti znašale 6%. Moje mnenje : je, da ako se jednotino premoženje posojuje raznim mestom in okrajem po tri in pol do štiri in pol procenta obresti, bi za člana, ki si izposodi svojo lastno rezervo, kakor pravimo, bile 4 % obresti dovolj visoke. Od- ] govor bo seveda, da taka poso- j jila članstvu povzročajo mnogo ‘ več dela in s tem stroškov. Ve- ; rujem, da je sedaj mnogo dela, < ko večina članstva išče posojila, ( ko pa pride vse v red, pa s te- * mi posojili ne bo nič več dela : kot z municipalnimi bondi.
Opazka, da nima certifikat desetletne starosti vrednosti 25-letnega certifikata, je resnična, dvomim pa, da bi živel kateri} član JSKJ, ki bi imel 25 let star j certifikat. To iz razloga, ker bi za to moral biti član najmanj 60 let. Ce si član 25 let, ti jih bo štetih v kredit približno 12. Naravnost neodpustno je, da sme glavni urad moč iz-preminjati starost članstva po svoji volji. Povišajo ti starost in plačuješ več; ali ne bi bilo bolj enostavno, da bi povišali samo asesment, starost pa pustili kakor je. Zakaj bi te sma- ; trali, da si toliko in toliko let ; prezgodaj pristopil k Jednoti, i ker plačevati prispevke Jednoti < si moral, ako ne, bi bil črtan! Zakaj potem jemati kredit član- i ske dobe? Naj bi se dalo vsakemu, kai; mu gre; ako je plačeval premalo, naj se mu na-1 kaže manjša rezerva ali zvišal asesment. Dobe let pa naj se pusti, kajti za starost narava sama skrbi.
Zopet se piše, da je prepozno, da se temu ne da odpomoči. Saj zato imamo vendar konvencijo vsaka štiri leta, da popravi napake in izboljša pravila. In dokler Jednota obstoji, ni prepozno. Ako je ena konvencija vzela članstvu leta, mu jih druga konvencija lahko vrne. So pota in sredstva, da ako članstvo želi, ne bo na nobeni strani preveč izgube. Želim, da prinese sobrat glavni tajnik še kaj več pojasnila na dan, ker le na ta način nam bo mogoče preštudirati dobrote sedanjih pravil in 14. konvencije. Ko bi bilo v pravilih malo več pojasnjeno, ne bi bilo toliko kritike in ne ;bi bilo treba toliko pojasnil.
Članek “Ta nesrečna konvencija” bi bil moral iziti v našem glasilu vsaj v msecu januarju, pa bi se bili lažje razumeli. Upam, da ne bo zamere, ker ni moj namen koga žaliti. Želim pa, da se stvar razjasni in ‘da se ne naklada na rame članstva ponovnih bremen, ker jih j je že zdaj zadosti. In končno članstvo tudi ni tako omejeno, kot se ga hoče predstaviti.
Matija Klučevšek, član dr. št. 36 JSKJ.
Waukegan, 111.
članom in članicam društva
■ i sv. Roka, št. 94 JSKJ naznanjam tem potom, da je po sklepu glavne letne seje razpisan
, za mesec maj en dolar ($1.00)
■ doklade na člane in članice v i j pokritje društvenih stroškov.
: j To naklado plačajo vsi ena-i kopravni člani in članice. Pro-i sim člane, da so točni s pla-’ čevanjetn svojih asesmentov, r rednih in izrednih, kajti društ-
- vena blagajna je v slabem po-
- ložaju, tajniku pa je bilo tudi i od društva naročeno, da mora
- suspendirati vsakega člana, ki
- ne plača svojega asesmenta ob
- času, to je do 25. v mesecu.
tednu smo bili povabljeni tja k pogrebu. Predzadnjo nedeljo smo spremili k zadnjemu počitku rojaka Pelhana, v četrtek potem pa rojakinjo Mrs. Kok-lič. To sta bila huda udarca za obe družini, katerima naj bo tem potom izrečeno iskreno sožalje.
Zdaj pa nekaj veselejšega. Ti in jaz in vsi rojaki, bivajoči v primerni bližini, smo povabljeni, da se udeležimo veselice, katero priredi v nedeljo 14. maja popoldne Slovensko pevsko društvo iz Canonsburga, Pa. Veselica se bo vršila v lepo urejenem Drenikovem parku. Povedali so mi, da je Mr. Drenik svoj park zelo lepo uredil in da se pripravlja kar najboljša postrežba ; zato lahko že v naprej zagotovim vsakega, da mu ne bo žal, če se te prireditve udeleži.
Torej, rojaki, pridimo skupaj v Canonsburg v nedeljo 14. maja in pokažimo pevskemu društvu, da znamo ceniti njegovo prosvetno in razvedrilno delo. Pomnimo, da narodni pregovor
0 dežju in soncu mora veljati tudi obratno, namreč: “sonce za dežjem mora biti, za žalostjo veselje priti!”
Za slovensko pevsko društvo v Canonsburgu:
R. Pleteršek.
Chicago, III.
Prihodnja redna seja društva Zvon, št. 70 JSKJ, ki se bo vršila v sredo 17. maja, bo dvakrat zelo važna. Prva važna zadeva bo vse potrebno ukreniti glede našega piknika, ki ga priredimo v nedeljo 16. julija v Summit Grove, Summit, 111. Na tem pikniku nameravamo dostojno proslaviti pet-in-trideset-letnico obstoja naše Organizacije, zatorej se moramo dobro pripraviti. Druga važna zadeva je pa splošno glasovanje glede inicijativnega predloga društva št. 6, Lorain, Ohip. Poleg tega je sedaj na dnevnem redu tudi razprava o inicijativnem predlogu društva st. 104, Chicago, 111., o čemur bomo na prihodnji seji razpravljali. Vsak naj tozadevno obvestilo dobro prečita v Novi Dobi št. 18, predno pride na sejo, da mu bo o tem dovolj jasno. Torej, na prihodnjo sejo dne 17. maja pridite vsi.
Bratski pozdrav!
John Gottlieb, predsednik.
Chicago, 111. — POPRAVEK. —V dopisu društva Zvon št. 70, JSKJ., priobčenem v Novi Dobi št. 18, se je pripetila neljuba pomota. Tista neljuba zadeva seje pripetila leta 1931, (ne pa 1932, kot je bilo poročano), ko je bilo društvo suspendirano vsled tega, ker ni bilo denarja za asesment, ker se je preveč zgubilo na suspendiranih.
Andrew Bavetz, tajnik.
Pittsburgh, Pa.
Tem potom poživljam vse člane in članice društva sv. Jožefa. št. 12 JSKJ, da se gotovo udeleže redne društvene seje, ki se bo vršila v nedeljo 14. maja ob dveh popoldne v Slovenskem domu na Butler in 57. Sts. !Na programu bo nekaj jako zanimivih točk, o katerih mora skupno društveno članstvo raz-motrivati in odločati, da ne bo pozneje kakšnega kritiziranja od strani članstva našega društva. Toliko v prijazno naznanilo. Pozdrav vsemu članstvu društva sv. Jožefa, št. 12 J. S. K. Jednote!
Joseph Mesnjak, predsednik.
Ely, Minn.
Ponoven poziv na sejo članstvu društva sv. Srca Jezusa, št. 2 JSKJ. — Ko sem v glasilo Novo Dobo poslal moj zadnji poziv za mnogoštevilno udeležbo na seji, nisem še vedel, da
1 bo prišlo na program prihod-. nje seje tudi splošno glasovanje 1 glede gradnje jednotinega do-
ma. Kot pa je razvidno iz 1	(Dalje na 6. strani)
m i
10#
Upam, da bodo člani to upoštevali, ako ne, pa naj posledice sebi pripišejo.
člani so prošeni, da se kar mogoče polnoštevilno udeležijo prihodnje mesečne seje, ki se* bo vršila 14. maja. Na tej seji bomo vzeli v pretres inicia-tivni predlog društva št. 104 j JSKJ, in če pred sejo dobim glasovnice iz glavnega urada, bomo tudi glasovali glede gradnje jed-1 notinega doma. Na programu bo še več drugih važnih zadev,; zato je želeti polnoštevilne udeležbe od strani članstva. — Bratski pozdrav!
Za društvo št. 94 JSKJ :
Joseph Petrovčič, tajnik.
--------o-------
Export, Pa.
Krasno pomladno sonce nam je že takoj zjutraj 29. aprila prijazno posijalo in obetal se nam je lep dan, ko si je naš “Mutasti muzikant” oprtal svo-jo bisago in se z vsemi igral-: skimi potrebščinami opremljen odpravil proti Centru, Pa. Predstava se je seveda po naši sta-rokrajski navadi pričela nekoliko pozneje, kot je bilo oznanjeno.
Klub “Nagelj” si šteje v dolž-1 nost, da tem potom izreče za- j hvalo občinstvu, ki se je odzvalo in napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Dvorana je bila nabito polna, kar se v sedanjih časih redkokdaj zgodi. Rojaki so pokazali s tem, da se precej zanimajo za dramatiko, obenem I pa so klubu pomagali za par ko- i rakov naprej. Dalje bodi izre- 1 čena prisrčna hvala članom tu- : kajšnega Slovenskega doma, ki t so nam dali dvorano na razpo- 1 lago brezplačno, ter so tudi po- ' skrbeli za fino postrežbo v spod- t njih prostorih. Lepa hvala tudi j £ našim fantom iz Braddocka, ki 1 so nam igrali tako lepe valčke j c in polke, da se mladini kar ni 1 dalo ven, dasi je bila že pozna ' policijska ura.	j<
Igra se je končala z muziko;; in z jokom; najbolj muzikalično * pa je potem postalo v spodnjih * prostorih. Šele v zgodnjih ju- 1 tranjih urah smo zasedli našel* “Lize” in se odpeljali proti “Be- ' li dolini.” Drugi dan smo pre-i1 spali mačka in se zbudili s pri- i jetnimi spomini na nekaj lepih 1 ur, ki smo jih preživeli v pri- t jazni slovenski naselbini Cen- ' ter, Pa. — Pozdrav vsem ude- ( ležencem prireditve in vsem prijateljem dramatike!
Za dramski klub “Nagelj”: Rosie Skerly.
 o--------------
Cleveland, O.
članicam društva “Jutranja I zvezda,” št. 137 JSKJ nazna- ] njam, da se bo naše društvo kor- i porativno udeležilo slavnosti razvitja zastave društva sv. Ane, št.
4 SDZ, ki se bo vršila v nedeljo ’ 14. maja. članice, katerim je le mogoče, naj se zberejo od ene do polu dveh popoldne pred Slovenskim Narodnim Domom na St. Clair Ave. Vsaka naj prinese s seboj tudi društveni znak. Točno ob dveh odkoraka povorka naprej.
članice so tudi prošene, da se mnogoštevilno udeležijo prihodnje društvene seje, ki se bo vršila 18. maja, ker bo več važnih zadev na dnevnem redu. — S j sestrskim pozdravom,
Mary Bradač,
tajnica društva št. 137 JSKJ.
--------o-------
Bridgeville, Pa.
“Dež za sonneem mora biti, za veseljem žalost priti,!” Otroci so vprašali mater, zakaj ne bi vedno sonce sijalo in mati jih je poučila, da to-bi ne bilo pravilno in koristno, kajti brez dežja bi se vse rastlinstvo posušilo in ljudje in živali ne bi imeli kaj jesti. Tudi mi se s tem strinjamo, da dež za soncem mora biti. Ne vem pa, dali je tako potrebno, da za veseljem žalost pride. Kljub temu se to zgodi, in nič si ne moremo pomagati.
Tako se je pripetilo zadnji ' teden v sosedni naselbini Can-■ onsburg. Kar dvakrat v enem
be
ov«1
ras1
iel.fi’
fc-of!1.
his own spoon. Most of their meals ‘ consist of black coffee and cornmeal bread. The stores and hospitals are a great distance away from the homes. ,
Anna Kepchia,
No. 138, SSCU. c
---------O-----
Cleveland, O. j Tako sem zaposlen z mojim risanjem, c da bi skoro pozabil kaj napisati za i mladinsko stran Nove Dobe. Zadnji t mesec sem prejel en dolarček, ki pa je že porabljen za barve in druge potreb- c ščine šole moderne umetnosti. Naš | učitelj, Mr. Gregory Perushek, nam že r obljublja, da nas vzame v bližnji park, t da poskusimo svoje zmožnosti in po- j. kažemo, kaj da kdo zna, odkar se pri ^ njem učimo. Začelo nas je veliko šte- « vilo, a jih je precej pustilo, ker niso j. imeli veselja. Jaz pa vedno mislim na a soboto, da bom nadaljeval. Imam že štiri lepe slike v okvirjih na steni doma. e Želel bi kaj več posnemovalcev. Pozdrav vsem čitateljem in uredniku No- t ve Dobe!	^
Janko	Kapelj,	Q
društvo št. 71 JSKJ.
---------O----- g
STRABANE,	PA.	P
DEAR EDITOR:	i
Before I tell you what is happening out here I must thank you very much L for the one dollar check I received as t' a prize from our Union. I am very glad I got it. The weather out here is n very nice and warm. The grass is o green and the flowers are blooming. Many people are making gardens. Even a on hills you can see how the people are r digging.	d
We were supposed to hold a play recently called “Hlapci.” I took a part s in it and so did my father and brother.
But one of the members, Mrs. Agnes f Kocklich, of the play, died April 25, so t our play had to be called off. She left if one sister out here, her husband, three' daughters and three step-children. | a Many people attended her funeral. Mrs. f Kocklich died after she submitted to an t operation. Her husband, Mr. Kocklich, t was in the play, as was her sister. We T might hold the play later on.	t
Our school was out May 3.	1 was so ii
happy, although I do miss my good I teacher, Miss Dorothy Wilkinson. Wc e took our examinations in April. I was a so glad they w'ere over. I passed. Gee,
I was so excited when I got my report y card. My mother and fathere were glad I passed. We have four months of s school vacation, as we go back Sept. (i, f 1933. And now I’ll close my letter. 1 c will write more the next time. Thank t you very much'for the dollar check I leceived from you. Best regards to all c the members and to the editor.	a
Anna Marie Strle, f No. 149, SSCU. v ---------o----- a
NAGRADE	s
Za dopise, priobčene ‘v mladinski prilogi Nove Dobe meseca aprila, so bile nagrade po en dolar vsakemu nakazane sledečim	mladinskim	dopisnikom:
Agnes Jančar, društvo št. 6, Lorain, O.; Anna Marie Strle, društvo št. H9, Canonsburg, ta.; Joseph Pirc, društvo št. 66, Joliet, lil.; Marij Alice Podržaj, društvo št. 82, Sheboygan, Ms.; Rose Križanj, društvo št. 116, Delmont, Pa. — Častno priznanje	(honorable mention)	zaslu-
žita: Ludvig Zalar, dr. št. 69, in Frank Turk, dr. št. 39.
---------o--------
JANE WAS THE CAUSE
When Doris answered the telephone she heard the despairing voice of Betty say, “Ohj Doris, I can’t go to the picnic I with you. I have to stay home and take care of Baby Jane, while mother j and dad go to town. Isn’t that terrible? • They would go today.”
But Doris, who always found a bright side to everything, said, “Oh, well, I’ll come over any way and we will do something.” After a few more words they said goodby and Doris got ready to go over.
While she was on the way, I’ll tell you about them. Doris Greene and Betty Livingston live in a little country town. Betty lives w'ith her father, mother and sister on a rather large farm. Doris lives with her parents nearby. The two girls are very close friends and are always together. Today they had planned to go on a little picnic under a nearby grove of trees when Betty P found she had to tend to her baby sister, t; age three. Betty ran out to meet her ^ little Jane trotting after her.
“I’m sort of glad we didn’t go,” said 1' Betty. “Just look at those dark p .! clouds.” Doris looked up and saw ^ . I many dark clouds overhead. “Come up :!to.jny room and I’ll show you how I’ve C t changed it,” continued Betty.	L
The house was quite old-fashioned ^ f and the hall upstairs was long and dark. t One side of the wall was a large paint- r ing of George Washington. It reached r ; almost to the floor.	r
As the girls were w'alking down the . hall, Doris, for the first time, noticed C » how large the picture was. Standing in x 1 front of it, she looked up into his face, i and at the same time leaning on the I frame, she cried, “Oh,” for as she ‘c leaned on the frame she felt it sink in, j i and as she pushed harder it fell back, e ward. Then to their startled eyes they j saw a dark roorh beyond.	;
-| Jane, not knowing what had hap- j n:pened, started sobbing and Betty had s to take her into a room across the hall 1
Edmond Romazieres:
PRI GLAVOREZIH
(Dalje in konec)
“To je res, a ne pijejo več. V treh urah bodo od svoje pijanosti le še bolj divji, slepo okrutni.”
‘ Menite, da se ne boje naših pihalnikov?”
“Presenetiti nas kanijo. Na tišino svoje boje se zanašajo.” Toliko zvezd je bilo na nebu, da so se stražnikom oči hitro privadile noči. Trije možje, ki bi prišli drugi na vrsto, so polegli s puško v roki in hitro zaspali, da bi čim bolje izkoristili počitek, ki bo neizbežno skaljen.
Toda straža se je zamenila, no da bi bila opazila kaj sumljivega.
Santos, Avgust in Omar so jih nadomestili. Santos si je pridržal struženje vzdolž reke. Po njegovem bi napad prišel od ondod.
Sredi malega taborišča je žarel svetal ogenj.
Santos je s puško med koleni negibno čakal pred odprtino v braniku in počasi nabijal dva samodejna samokresa.
Nič niso govorili, niti po tihem. Vsak se je pripravljal, da zažene poplah.
Debelo uro so zaman oprezovali. So mar Indijanci izbrali drugo taktiko? Ali jih hočejo počakati drugo jutro, ob belem dnevu v gozdu? Se li skrivajo po drevju, ki ga zavesa iz rastlin ovijalk dela nevidno? . . . Nevarnost bi bila tedaj podeseterjena.
“Ne, ne . . .” je šepetal voditelj. “To je nemogoče. Prelepa je prilika. Gotovo jo izkoristijo.”
Še bolj je napel oči in z ostrim pogledom prodiral noč.
Zdajci se mu je zazdelo, da je daleč v mraku razločil neko premikanje. Bilo je na reki . . . malenkost . . . nezaznavno . . . Slepilo . . . Toda Santos je stopil k obrrna stražarjema.
“Pozor . . . Čez vodo gredo, jako daleč,”- je dahnil.
Pol ure je še minilo. Od rečne strani se je zdelo, se ni bilo ničesar bati. Nebo se je svetilo. Vsaka stvar bi se pri tej priči razkrila.
Mulata je najbolj skrbel rob gozda, dve ali tri sto metrov daleč.
Oči so mu švigale povsod, pregledovale travo, mrak med prvimi drevesi.
Nenadoma je poskočil. Bilo mu je kakor da je videl senco, ki je genila. Brez obotavljanja je stopi! k visečim mrežnicam in vsakogar stresel.
“Pokonci, na bojno postojanko!” je velel. “Pripravljajo se.” Mladima ženskama pa: “Ostanita na sredi ... Pa ne na nogah. In z revolverjem v roki. Morda nam bosta v veliko pomoč.”
Vrnil se je na svoje opazova: lišče. S pištolami za pasom in s puško v roki je bilo pet mož pripravljenih sprejeti sovražnika.
“Obkolili so nas, bodite prepričani,” je zašepetal Santos svojemu sosedu. “Njih taktiko ste videli. Toliko počakajo, da bo do vse naokrog . . . Vidite, tamle! Nekateri se že plazijo.”
On sam je videl. Za druge se trava ni gibala.
“Lezite na tla,” je opozoril mulat vse po vrsti.
“Njih puščice bodo vsak čas pričele deževati. Ne slutijo, da jih naš branik lahko prestreže. Znano jim je, kako visoko so viseče mrežnice. In dobro bodo mei’ili, verjemite mi. Bržkone mislijo, da imamo okoli sebe samo zastor iz listja.”
Pri vsem tem so se divjaki, ki so jih oči polagoma že razločevale, kolikor mogoče približali. Bili so na dvajset pet metrov, a še nobena puhalica ni bila zagnala zastrupljene smrti.
“Ali se zalete, ne da bi sprožili?” se je vpraševal Santos.
Motil se je. Ampak sklenili §o bili, da bo vsak vojščak le enkrat ustrelil, in sicer vsi hkratu,
potem pa da se obenem zakade.
“Pozor,” je siknil Santos svojemu sosedu.
Opazil je bil, da so se cevke sarbakan dvignile. Za trenutek so vsi ploskoma legli na tla. Culi so, kako je zaprasketal les po suhih vejah. Ob istem času se je razlegel grozen krik iz več; ko petdeset grl. Vsa črta je šinila pokonci in se zapodila, vihteč predvsem orožje belokož-cev, pokradeno po malokah. Iz-: vrstno so pretehtali svojo mika-j no. Med njihovim vpitjem in trenutkom, ko naj bi planili naj tujce, ne bi potekle tri sekunde.■ Nemogoče, da bi se izmotali iz nihalk in prijeli za orožje. Vsi bi bili poklani.
Toda skozi noč je na kratko zadonel klic:
“Pali!”
Pet pokov je pretreslo temo. Pet Indijancev je zatulilo in padlo. Vendar tolpa se ni mogla ustaviti. Zalet jo je zanašal. Indijanci so trčili ob veje.
Adina in Manoela sta pritekli. Prva se je držala tik svojega moža z naperjenim samokresom. Dekle pa je seveda pristopilo k Moricu.
Med groznim, pretečim kričanjem so divjaki prodirali skozi slabotni nasip in skakali v taborišče.
Vsak brambovec je zamenjal puško z brovningom. Pokalo je. Indijanci so cepali. Drugi, še napol pijani, so stopali na njih mesto, skušali pobiti nepri j atelje. Da niso užili alkohola, bi bili že na begu, tako pa jim okajeni možgani niso videli več opas-nosti in so hoteli krvi.
Od vseh sedem branilcev je na srečo imel sleherni štirinajst strelov, preden bi vnovič nabil. In njih revolverji so dobro vršili svoj posel. Ker so bili vajeni streljati, kakor je vsakdo v Švici, so streljali le na gotovo, prej ko ga je moglo doseči In-dijančevo napadalo. Adinine in Manoeline pomoči tudi ni bilo zametati. Branili sta se hrabro.
V prvi vrsti je vrešče naskakoval poglavar, tisti, ki je bil sklenil zvezo. Omar ga je uzrl. Potegnil je svoje arabsko bodalo, si ga vtaknil med zobe in stopil naprej. Poglavar ga je opazil in v svoji ubijalski besnosti napravil skok naprej. Omar si je bil že vtaknil pištoli za pas. Rezilo se je svetilo. Poglavar je vihtel puško iz vasi kot kij. Kopito je šlo za palec daleč od Omarja, toda bivši strelec se jo bil pripognil. Preden je utegnil divjak ustaviti svoj zamah, se je vzpel proti njemu ter mu od spodaj navzgor preparal trebuh. Nato ga je pograbil za nogo in krvavega, že mrtvega, zavlekel na bojno črto.
Tam je zamahnil s svojim ka-bilskim rezilom in mu odrezal glavo. Pograbivši jo za lase, jo je na vse kri pij e zalučal na sovraga. Pri tem je zatulil:
“Na . . . Mrcina . . . tako bo z vsakim, ako pride sem.”
Glava je zadela nekega Indijanca naravnost v prsi kakor topovska krogla in ga oblila s krvjo. Revolverji so nadaljevali svoj trušč in divjaki si niso več upali naprej. V grozi so se spuščali na tla, ne vedoč, kako naj beže. Tisti, ki je bil dobil načelnikovo glavo, jo je spoznal in kričal od straha. Tedaj se je vsa tolpa hkrati umaknila, prožeča neuspešne puščice. Puške so zopet prišle na vrsto. Nekateri vojščaki so še popadali na tla, potlej se je pričelo zmedeno in blazno beganje med ječanjem, klicanjem in bojnim krikom. Ranjenci so se vlekli navzlic bolečinam, prepričani, da bodo belci delali kot oni ter porezali vse glave.
V malem taborišču ni bil nihče ranjen.
Edmond, ki je bil opazil junaštvo Omarja, mu je čestital. On je bil prav za prav povzročil razkropitev.
“Tokrat se nas ne bodo več lotili,” je menil Santos. “Lahko smo brez skrbi.”
“Da,” mu je prestrigel Moric, “a spali ne bomo. Najboljše bo menda, če pospravimo svojo prtljago.”
Avgust je pogledal na svojo uro.
“Tem bolj, ker se v eni uri zdani. Razen tega sodim, da nikogar posebno ne miče tratiti čas med temi mrliči in mrharji.” Nasvet-je bil dober in poprijeli so se ga. Oddahnivši se od poplaha, sta Adina in Manoela pripravili tople kave. Dekle se je štelo za drugič in dokončno oteto.
Ko se je pokazalo sonce, je posijalo na mrtvišče. Belci niso slutili, da so toliko pobili. Indijanci, ki so kanili prehvapiti, so se v resnici sami ujeli v past.
Edino odrezana glava je bila izginila.
“Odnesli so jo,” je zagotavljal Santos. “Nič več jim ni na misli, da je bil to njih poglavar. Izpremenili jo bodo v mumijo kakor druge in ohranili njene lase kot zmagodobitno trofejo.
(“življenje in Svet.”)
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Iz migracijske statistike za leto 1932. Izseljenski komisari-jat v Zagrebu je sestavil zanimivo poročilo celokupne migracijske statistike Jugoslavije za leto 1932. V prekomorske države se je v preteklem letu izselilo 2,454, to je za 2,354 oseb manj kakor v letu .1931. Iz dravske banovine se je izselilo 339 oseb. Največ naših rojakov se je izselilo v Zedinjene države Severne Amerike in sicer 1,403 osebe, v Canado 494, v Argentino 264, v Chile 97, v Avstralijo 83, v Uruguay 44, v Novo Zelandijo 38, v Bolivijo 18, v Brazilijo 10, v Južno Afriko pa 7. Vrnilo pa se je iz pre komorskih držav v preteklem letu 6,031 oseb, največ (2,491) v savsko banovino, v dravsko banovino pa 708. Največ naših rojakov se je vrnilo iz Zedinjenih držav Severne Amerike, in sicer 3,265 oseb, iz Argentine 1,078, iz Canade 1,057, iz Brazilije 179, iz Avstralije 133, iz Uruguaya in Nove Zelandije po 59, iz Chile 50, iz Južne Afrike 17, iz Cube in Paname pa po 8 oseb.
Grozna smrt starega seljaka. G0-letni kmet Stjepan Markež iz Stupnika je prišel na živinski sejem v Zagrebu, kjer je nameraval prodati dva vola. Vola je vodil za roge privezana z verigo, ki si jo je pričvrstil na desnico. V bližini Rametinca pa sta se vola splašila ter potegnila za seboj gospodarja, ki v diru ni mogel odvezati verige na roki. Ko so drugi sejmarji ustavili zdivjana vola, je Markež nezavesten obležal na cesti. Poklicani zdravnik je mogel ugotoviti le smrt.
Ciganski vlomilci na Dolenjskem. Pri Sv. Barbari v Kostre-ni je bil izvršen v hišo Marije Kopajtičeve izredno drzen vlom. Izginilo je najrazličnejše blago v vrednosti okrog 100,000 Din. Nekaj manufakturnega blaga in drugih predmetov so našli skritega na polju in so kmalu tudi ugotovili, da so izvršili tatvino trije ciganski bratje Hudoroviči in sicer 27 letni Marko, 38 letni Božo, 40 letni Ivo, z njimi pa je bil še 30 Valentin Derenija. Z večjim delom ukradenega blaga so cigani neznano kam pobegnili, najbrže pa se skrivajo sedaj kje na Dolenjskem.
tako hudo, kakor je navedeno v obtožnici. Sodišče je profesorja obsodilo, na dvajset dni zapora, pogojno na leto dni.
Banovinsko posestvo na Menini, katero je dozdaj upravljal kamniški srezki kmetijski odbor, prevzame zdaj banovina v svojo upravo. V imenu banske uprave, bo odslej vodil vse posle, ki se tičejo Menine, g. inž. Sader, ki je priznan kmetijski strokovnjak. Kakor znano, namerava banska uprava preurediti Menino v idealen planinski pašnik, poleg tega pa bo ustanovila na tej planini planinsko semenogojsko postajo. Velika verjetnost je, da se bo že letos vršil na Menini poučni planšarski tečaj.
V Split je prispel znani švedski učenjak in arheolog, član švedske akademije znanosti g. Paulsen. V spremstvu direktorja arheološkega muzeja dr. Abramiča si bo nordijski znanstvenik ogledal vse znamenitosti Splita in Trogira, zlasti pa solinske izkopanine.
-------o-------
AEROPLAN V PODMORNICI Na Roosevelt letalskem polju v New Yorku so nedavno preizkušali nove vrste aeroplan, katerega krila merijo 31 čevljev, ki pa se da zložiti na 8 čevljev širine. Tak aeroplan se lahko spravi v posebni shrambi podmornice in se v par minutah pripravi za opazovalni polet, ko se submarinka vzdigne na površje.
!> 0 f*! S!
(Nadaljevanje s pste strani) uradnega naznanila v Novi Dobi št. 18, se prične splošno glasovanje glede gradnje jednoti-nega doma z dnem 7. maja.
Vsled tega je dolžnost društvenih uradnikov, da v Novi Dobi oficijelno povabimo vse člane našega društva, da gotovo pridejo na sejo v nedeljo 14. maja. Seja se bo vršila v običajnih prostorih in se bo pričela ob sedmi uri zvečer, čjanstvo naj pomni, da se bo glasovalo glede gradnje jednotinega doma samo na tisti seji. Torej, član, ki se dotične seje ne bo udeležil, ne bo mogel o tej zadevi glasovati. Toliko v vednost vsem, da pozneje ne bo kakšnega oporekanja. Na isti seji bomo imeli na razpravi tudi iniciativni predlog društva št. 104, poleg tega pa še'druge važne zadeve. .
■Torej, člani in članice društva sv. Srca Jezusa, št. 2 JSKJ, pomnite, da se bo na seji v ne-eljo 14. maja glasovalo o gradnji jednotinega doma in, še o drugih važnih zadevah, zato pridite vsi na sejo. Seja se prične ob sedmi uri zvečer.
Za društvo sv. Srca Jezusa, št. 2 JSKJ:
Joseph L. Champa, predsednik;
Louis Perušek, tajnik.
Detroit, Mich.
Članom in članicam društva Triglav, št. 144 JSKJ tem potom naznanjam, da bom od sedaj zanaprej pobiral mesečne asesmente na redni mesečni seji v navadni dvorani in potem na domu od 20. do 25. v mesecu. To naj velja za tekoče leto. Prosim člane, da to naznanilo upoštevajo. — Bratski pozdrav !
Mike Bahor, tajnik, 17496 Omira Ave.
Ely, Minn.
Poročati mi jo žalostno vest, namreč, da je dne 26. aprila preminila po petdnevni mučni bolezni rojakinja in sosestra Marija Šuštar, stara 51 lot. Pokojnica je prišla v to deželo pred 20 leti iz Leobna na Gornjem Štajerskem; prišla je za svojim možem, ki je prišel eno leto prej. Spadala je k društvu št. 203 KSKJ in k Slovenski ženski zvezi- Bila je mirnega značaja bi priljubljena med rojaki, ki s° jo poznali. To je pokazal tudi številen obisk
pokojnice, ko je ležala na mrtvaškem odru, kakor tudi mnogoštevilno spremstvo na njeni zadnji poti. Pokojnica zapušča v tej deželi žalujočega soproga, enega sina in dve hčeri, v Raj-henburgu pri Krškem v Sloveniji pa brata. — Naj bo pokojnici lahka ameriška gruda, žalujočim ostalim pa naj bo izrečeno iskreno sožalje.
Frances Korent.
Enumclaw, Wash.
Kot je bilo v Novi Dobi že kratko poročano, je na velikonočno nedeljo, to je 16. aprila, nenadoma preminil ljubljeni soprog in oče Matt Petchnik, star šele 57 let. Kot po navadi se je zjutraj o polu šestih odpravil v hlev k molži krav, kjer ga je pri delu zadel mrtvoud, da je omahnil in v par minutah izdihnil. Kako smo se vsi prestrašili, ko nam je nemila smrt tako nepričakovano pobrala gospodarja in očeta, je nemogoče popisati. Kakšni so bili naši velikonočni prazniki, si pa vsak lahko predstavlja.
Pokojnik zapušča tu žalujočo soprogo, sina, dve hčeri in dva brata. Enega brata zapušča v tarem kraju; istotako sestro, omoženo Kutchar.
Naj bo na tem mestu izrečena iskrena zahvala vsem, ki so nam ob priliki bridke izgube stali na strani s pomočjo in tolažbo, ki so obiskali pokojnika na mrtvaškem odru, in ga ob dali s cvetlicami, ki so se udeležili pogreba, in sploh vsem, ki so nam na kakršenkoli način izkazali svoje sožalje in naklonjenost. Ne moremo se zaliva liti vsakemu posebej po imenu, kar prevelika žalost, ki je prišla tako nenadoma nad nas, je zastirala naše oči s solzami, da nismo videli niti mnogoštevilnih prijateljev niti cvetlic. Šele drugi dan smo pri obisku pokopališča videli, koliko cvetja je krasilo zadnje počivališče nepozabnega soproga in očeta. Hvala torej vsem skupaj za vso izkazano naklonjenost! Nepozabnemu pokojniku pa naj bo lahka ameriška gruda. Ohranili ga bomo v ljubečem spominu, dokler se ne združimo tam, kjer ni več ločitve in trpljenja.
Žalujoči ostali: Matilda Petchnik, soproga; William Petchnik, sin; Sylvia Petchnik in Mary G. Balint, hčeri.
dne (stari čas.) Poverilnice na društva so bile že pred časom poslane in upam, da so jih prejela vsa k Zvezi spadajoča društva. V slučaju, da bi kakšno društvo ne bilo prejelo poverilnic, naj smatra to obvestilo za URADNO in naj pošlje svoje zastopnike na zvezino sejo dne 28. maja. — Bratski pozdrav!
Za Zvezo JSKJ društev v za-padni Pennsylvaniji:
John Žigman, tajnik.
stanem trudu in trpljenju in 1 ka naj Vam bo ameriška KrC Ostali nam boste v trajne1" blagem spominu, dokler združimo tam, kjer ni večl°cl in ne trpljenja, žalujoči ostali:
Johana, omož. Debevec! nes, omož. Ivančič; Mary, h ^0 Frank, Joseph in John, si11* Anton, v Braddock, Pa.; ^ in John Mramor, v starem j u, bratje. Neža, Marija, ® sestre tudi v starem kraju^
ZA STARI KRAJ
.
Starograjskim potnikom nudim
skupna potovanja:	t
27. maja ILE DE FRANCE na H»vr *
27. maja SATURNIA na Trst. (i 17. junija ILE DE FRANCE na H®*
5. julija ACQUITANIA na Cherbou r Lahko pa potujete na vsakem (^1! t>;! niku in ob vsakem drugem času. M mo vse važne linije.
Pišite po naš vozni red parnik0' karti
Cene za denarne p»s^f
Za $	3.00	14	5	PinlZii	$	7.00	flJ*	[%
Za	5.00	230	l>in;Za	13.7»	,
Za	9.S.S	500	Dinj Za	20.50	^	Jty,
Za	10.50	1000	Dinj Za	33.00
Za	50.00	:>«25	Din Za	05.50	J0i)f
Za	100.00	5275	Din, Za	180.00	,	<
Ker se cene sedaj hitro men jajo», fl|ji Ir dene cene podvržene spremembi,	^
Pošiljam« tudi v dolarjih.
Vse pošiljke naslovite nfl'
LEO ZAKRAJŠEK >>
GENERAL TRAVEL SERV‘ f 1359 Second Avc., New York^J^ 0t^
N
od najmanj^ do najvege
društv*
in posameznih izdeluje lično moderna sl0" venska nnijska tiskaj
Ameriška Domovi1"
6117 ST. CLA1R
CLEVELAND,OH*^
Lorain, O.
NAZNANILO IN ZAHVALA. — V globoki žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je dne 20. aprila preminula in nas za vedno zapustila naša ljubljena mamica
Frančiška Tomšič Pokojnica je bila stara 62 let. Rojena je bila v Ložu, vas Stari trg pri Rakeku, po domače Rjav-čkova. Pokojnica je spadala k treni podpornim društvom namreč: k društvu Marije čistega Spočetja, št. 85 KSKJ, k društvu sv. Alojzija, št. 6 JSKJ, k društvu Ameriški Slovenci, št. 21 S DZ, in k Altarnem društvu. Pokopana je bila na Calvary pokopališču po maši zadušnici, katero je daroval naš domači g. župnik Rev. Ludvik Virant ob asistenci Rev. V. J. Vukoniča in Rev. Viktor Viranta.
Naj bo na tem mestu izrečena zahvala društvom in posameznikom, ki so se udeležili pogreba v tako obilnem številu. Vsem, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu na razpolago. Vsem, ki so darovali vence in dali za maše zadušnice. Hvala za lepo petje v cerkvi Mr. Louis Semetu in Miss Mary Polutnik, obenem tudi pevskemu društvu “Naš Dom” za lepo petje pred hišo in na pokopališču. Hvala sosedom in sploh vsem, kateri so nam že en ali drugi način priskočili na pomoč v tem težkem času.
Vi pa. nepozabljena nam mamica, počivajte mirno po pre-
Profesor obsojen, ker je pre tepel dijaka. Pred okrožnim sodiščem v Vranju se je vršila obravnava proti gimnazijskemu profesorju Vlastimiru Popoviču, ki je bil obtožen, da je lansko leto s pestmi obdeloval dijaka tretjega razreda Dragoslava Jankoviča. Po obtožnici je profesor dijaku zadal več lahkih poškodb in dijak je zaradi tega bljuval kri. Obtoženec je priznal, da je dijaka pretepel, a ne
Canonsburg, Pa.
Dne 25. aprila je tu umrla rojakinja in sosestra Agnes Koklič, rojena Vidrich. Pokopana je bila civilno dne 27. aprila na Oak Springs pokopališče. Pokojnica je bila rojena v Zdenji vasi pri Št. Petru na Dolenjskem. Bila je članica društva Bratska sloga, št. 149 JSKJ, in društva Poston j ska jama, št. 138 SNPJ. Obe društvi skupaj sta pokojni sosestri priredili lep pogreb. Soprogu, o-trokom in sorodnikom pokojnice naj bo izrečeno iskreno sožalje.
John Žigman, tajnik dr. št. 149 JSKJ.
01
K.
ate
SK
Ti
or
Važno naznanilo za potnih
znan«
Glavno letošnje skupno potovanj? v stari kraj se vrši na in priljubljenem brzoparniku
ILE DE FRANCE
Francoska Linija 17. JUNIJA, 19.33
Potnike tega potovanja bo osebno spremljal prav do Ljubljane August Hollander. In ker se bodo tem potnikom nudile še Stev 5; druge ugodnosti, je v interesu vsakega slovenskega potnika, pridruži temu potovanju.
la
CENE KART TRETJEGA RAZREDA
Od New Yorka do Havre $86.50; do Trsta $97.50. Železnic® Havre do Ljubljane $14.73, do Zagreba $16.32. Retur-Karte Trip): Od New Yorka do Ljubljane ali Zagreba $182.00, do T* $164.50.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na:
August Kollander Co.
6419 St. Clair Ave., Cleveland, O.
efrcaeh 4rtf
i\
te
Cl
$o
to
le
*3
Ule
to
»Is
'ar
Canonsburg, Pa.
Društvo Bratska sloga, št. 149 JSKJ priredi piknik in plesno zabavo na Spominski dan, to je 30. maja. Prireditev se bo vršila v Drenikovem parku v Strabane, Pa. Za prvovrstno postrežbo bo v vseh ozirih poskrbljeno. Plesaželjnim bo na razpolago izvrstna godba. Cenjeno slovensko občinstvo iz te naselbine in okolice je vabljeno, da si rezervira večer 30. maja za poset te veselice in se z nami zabava v prosti naravi.
Za društvo Bratska sloga, št. 149 JSKJ:
John Žigman, tajnik.
V
Strabane, Pa.
V nedeljo 28. maja se vrši redna seja Zveze JSKJ društev v zapadni Pennsylvaniji. Seja se bo vršila v Slovenski dvorani v naselbini Claridge, Pa., in se bo pričela ob 10. uri dopol-
Skupna potovanja
priredimo v prihodnjih treh mesecih
Če ste se odločili za potovanje v domovino, nam pišite takoj za natančna pojasnila. — Naše dolgoletne izkušnje Vam jamčijo najboljšo postrežbo.
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
Cene dinarjem in liram so zdaj tako nestanovitne, da jih tu ne moremo navesti.
Izvršujemo pa plačilo v ameriških dolarjih; za $5.00 nam je treba poslati $5.75; za izplačilo $10.00 pa $10.85; za izplačilo $20.00 nam je pa treba poslati $21.00 in za izplačilo $50.00 pa samo $51.50.
Nujna nakazila izršujemo po Cable letter za pristojbino $1.00.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
“Glas Naroda”
216 West 18th St., New York, N. Y.
v^vuwwuvwvuW
GLAS NAROD4
NAJSTAREJŠI N*0D5?< SLOVENSKI DNEVNA V AMERIKI
■4
je n a 1 b o 1J razSlrjen list v Ameriki; donaši nje svetovne novosti, -Izvirna poroClla lz star« {(f vine; mnogo šale ln P.«f romanov najboljših pls*teu
Pošljite $1.00
ln pričeli ga bomo P0<
Vsa pisma naslovit«
GLAS NAROP'
216 W. 18th St.
N*w	v
^0^
VSEH VRST TISKOVINE
za društva in posameznike
izdeluje po zmernih cenah moderno opremljena slovenska u!1
tiskarna
ENAKOPRAVNOST
(DNEVNIK)
6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
W
Vi