SKOZI ČAS STR. 7 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 1. novembra 2007 • Leto XVII, št. 44 SLOVENSKI MEDIJI PREMALO OPOZARJAJO NA PROBLEME SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Delegacija komisije za medna tedensko, v naslednjem letu pa rodne odnose in evropske zadeve 24 ur na teden. pri Državnem svetu R Slovenije, Še bolj kot problematika lastnih je predsednik Vincenc Otoničar, skrb vzbujajoč odnos slovenskih člana Drago Bahun in Boris Bre medijev do Slovencev na Madžargant, je prvič v tem mandatu ob skem. Ker slovenske medije, tudi iskala Porabje in se pogovarjala s RTV Slovenijo, ki je po zakonu predsednikom Zveze Slovencev dolžna poročati o dogajanju v Jožetom Hirnökom, odgovorno zamejskem prostoru, zanimajo urednico Porabja Marijano Su pretežno afere, in ker le-teh na kič, nato s slovenskim general srečo – tako Marijana Sukič – v nim konzulom mag. Dragom Porabju ni, prebivalci Slovenije Šiftarjem in za zaključek obis zelo poredko zvedo kaj o Slovenkala gornjeseniško dvojezično cih na Madžarskem. Na Gornjem osnovno šolo in si v spremstvu Seniku so se tri leta pripravljali župnika Ferija Merklija ogledala na dvodnevne slovesnosti ob 20. cerkev. obletnici smrti duhovnika Janoša Ker je bila delegacija na obisku Küharja – »porabskega Čedermaprvič, sta Jože Hirnök in Mari ca«, maševala sta dva slovenska jana Sukič gostom posredovala škofa in kar trije domači duhovinformacije o Slovencih na Mad niki, dogodek je združil Slovence žarskem, predvsem pa opozorila iz cele države – a ni bil zanimiv na problematiko in naloge, pri ko je napovedal več denarja za za RTV Slovenija. katerih Slovenci upravičeno primanjšine v prihodnjem letu. Jože Slovenski generalni konzul mag. čakujejo več pomoči neposredno Hinök je poudaril, da Zveza dob-Drago Šiftar je delegaciji pove iz Slovenije ali pri njenem vplivu ro sodeluje z Državno slovensko dal, da k njemu prihaja vedno na Madžarsko, da dosledneje samoupravo, ki je politična part-več ljudi, posebej tistih, ki opoizpolnjuje svoje, v sporazumih nerica madžarske vlade, medtem zarjajo na probleme slovenstva v opredeljene obveznosti, naj ima ko ima več stikov s Slovenijo Zve-Porabju. Pomembna je vsaka, še vsaj približno ták odnos, kot za Slovencev. tako drobna pomoč Slovencem Slovenija do prekmurskih Mad- Odgovorna urednica Marijana na Madžarskem: »Tudi zato, ker žarov. Sukič je predstavila nastanek Porabski Slovenci niso v zave- Jože Hirnök je povedal, da se Porabja in nakazala razvoj ča-sti Slovencev. Zlasti zaradi maje Zveza Slovencev do izvolitve sopisa, za katerega zagotavlja čehovskega odnosa osrednjih Državne slovenske samoupra-Madžarska 60 odstotkov denar-medijev, medtem ko prihaja v ve ukvarjala z vso manjšinsko ja, ostalo pa Slovenija. Želja je, Monošter vedno več obiskoval problematiko, s poudarkom na da bi povečali obseg z 8 na 12 cev iz Slovenije.« ohranjanju jezika, torej z izobra-striji, Italiji in v Vojvodini. Bil je je Madžarska, za razliko od Slove-strani in zaposlili sodelavko, ki Predsednik Vincenc Otoničar je ževanjem in razvijanjem narod-kritičen do prepočasnega uresni-nije, zaostajala pri izpolnjevanju v Ljubljani študira novinarstvo zagotovil, da bo delegacija prek nostne kulture. V narodnostnem čevanja sporazuma, ki sta ga leta obveznosti. Kmalu se bo poka-in nemški jezik. Devetič zapored državnega sveta opozorila inštišolstvu je preostalo veliko nalog, 1992 podpisali Slovenija in Mad-zalo, ali bodo držala zagotovila bodo Slovenci dobili Knjižni dar tucije v Sloveniji na razmere med medtem ko so se porabske kul-žarska, o zagotavljanju posebnih premiera Ferenca Gyurcsánya na 2008. Slovenci imajo še TV od-Slovenci na Madžarskem, ki težturne skupine uveljavile doma, pravic Porabskim Slovencem in nendavnem delovnem srečanju dajo Slovenski utrinki in radijske ko uveljavljajo svoje pravice. na gostovanjih v Sloveniji, Av-prekmurskim Madžarom. Doslej slovenske in madžarske vlade, oddaje iz Monoštra, za zdaj 8 ur Ernest Ružič 2 Ljubljana: I. kongres Slovenske manjšinske koordinacije »ČE BI SPORAZUM URESNIČEVALI, BI BIL PRAVI BISER« Minuli petek, 26 oktobra, je šinsko koordinacijo. Tako stavlja vprašanja slovenskih koristilo tudi prekmurskim ženci, ki so razpravljali zlasti imela v Ljubljani Slovenska je nastal Slomak. Čez nekaj manjšin; to je sestavni del Madžarom.« Zunanji minister o problematiki v ožjem in manjšinska koordinacija svoj mesecev bo za nami štirilet-naše zunanje politike.« Zuna-je povedal, da si Slovenija pri-konkretnem narodnostnem I. kongres. V dvorani Sveto-no obdobje, ki je bilo nadvse nji minister je ocenil položaj zadeva za urejanje položaja okolju. Predsednik Zveze Slovnega slovenskega kongresa plodno in polno osebnih izku-Slovencev v vsaki sosedi pose-Slovencev na Hrvaškem tudi vencev Jože Hirnök je med so se ob predsednikih krov-šenj. Spoznali smo se, postali bej. Za Slovence v Italiji je na tako, da zagotavlja pomoč hr-drugim opozoril, da se po nih narodnostnih organizacij bolj povezani med seboj in prvo mesto uvrstil sprejem in vaškim društvom v Sloveniji. podpisu sporazuma, ki ga je iz sosednjih držav zbrali vsi zato samozavestnejši.« izvajanje zaščitnega zakona. Predsednik državnozborske omenjal zunanji minister, najpomembnejši politiki, ki Predsednik Slomaka je posta-Dimitrij Rupel je za razmere komisije za Slovence v zamej-razlike v položaju prekmurse v Sloveniji ukvarjajo s Slo-vil tudi vprašanje, kako naj se na Koroškem dejal, da so »raz-stvu in po svetu Janez Kram-skih Madžarov in Porabskih venci v zamejstvu in po svetu, opredeli razmerje med Slove-sodbe ustavnega sodišča gle-berger je poudaril, da ima Slo-Slovencev ne zmanjšujejo, de dvojezičnih topografskih mak pomembno vlogo tudi v ampak povečujejo, ker prinapisov jasne. Slovenija ob prizadevanjih za gospodarsko speva Slovenija znatno večji vseh priložnostih opozarja, sodelovanje med državami. del denarja za Madžare v Sloda je treba odločitev ustavne-Državni sekretar za Sloven-veniji kot Madžarska za Poga sodišča izvajati. Ob tem, ce v zamejstvu in po svetu rabske Slovence. Predsednica ko Slovenija poudarja pomen Zorko Pelikan je povedal, da Kulturnega društva 7. člen za koroških Slovencev, opozarja urad za narodnosti v svoje avstrijsko Štajersko Suzanne tudi na potrebe štajerskih delo vključuje tudi predstav-Weitlaner je povedala, da se Slovencev.« Glede Madžarske nike Slovencev v sosednjih krepi položaj te majhne manj na čelu z zunanjim mini-nijo in slovenskim etničnim strom dr. Dimitrijem Ruplom. prostorom. »Ni še pravega Kongresa se je udeležilo večje občutka za prostor, v katerem število sodelavcev krovnih živijo Slovenci zunaj meja narodnostnih organizacij, Republike Slovenije. Mnenja kandidat za predsednika Slo-sem, da smo še vedno ujeti v venije Lojze Peterle, poslan-logike in dinamike, ki so bile ka v Evropskem parlamentu značilne za prejšnji čas.« Ljudmila Novak, poslanci dr-Predstavniki manjšin se možavnega zbora in raziskovalci rajo truditi, da s skupnimi z Inštituta za narodnostna stališči nastopajo tako v odvprašanja. nosu do institucij svoje države je zunanji minister povedal, državah. Poslanec Slovenske šine in izrazila zaskrbljenost, Predsednik Slovenske manj-kot tudi do institucij države da je bilo vprašanje manjšin demokratske stranke in nek-kako malo pozornosti posvešinske koordinacije Rudi matičnega naroda. V teh stra-prisotno tudi na nedavnem danji sekretar za Slovence v čajo osrednji slovenski mediji Pavšič, sicer tudi predsednik tegijah morajo nameniti po-delovnem srečanju slovenske zamejstvu in po svetu Franc njihovemu delu, problematiki Slovenske kulturno-gospo-sebno pozornost jeziku. in madžarske vlade. »Naša Pukšič je prepričan, da mora in načrtom. darske zveze iz Trsta, je uvo-Prvi je v razpravi sodeloval država je ob tej priložnosti Slovenija med predsedova-Za zaključek velja poudariti, doma spomnil na 14. januar zunanji minister dr. Dimitrij opozorila Madžarsko na nuj-njem Evropski uniji uvrstiti da so na dosedanjih sestan2004, ko so se v »zasneženi Rupel in na začetku pouda-nost primernejšega financi-na dnevni red razpravo o kih Slomaka, ki so se zvrstili Ovčji vasi sredi Kanalske doli-ril, kako zelo pomembno je, ranja dejavnosti Porabskih manjšinah. Zlasti zato, ker se v vseh zamejskih okoljih, ne zbrali predsedniki krovnih da so Slovenci v sosednjih Slovencev. Omeniti moram ima s čim postaviti in kaj po-razpravljali zelo konkretno o organizacij slovenskih manj-državah povezani z matično dvostranski sporazum, ki sem kazati. Pobudo je podprl tudi domala vseh skupnih in posašin iz Avstrije, Italije, Hrvaške državo. Za Slovenijo je skrb za ga sam zagrešil leta 1992 sku-predsednik Slomaka, kajti mičnih problemih Slovencev in Madžarske. Zbrali smo se, Slovence v sosednjih državah paj s tedanjim zunanjim mi-realnost v Evropi je okoli 50 v sosednjih državah. Tako bo ker smo že več časa čutili po-stalna obveza, kar je oprede-nistrom Gezo Jeszenszkym. milijonov pripadnikov različ-tudi v prihodnje, je zagotovil trebo po nečem, kar bi nas ljeno tudi v lani sprejetem za-Če bi ta sporazum uresniče-nih manjšin. predsednik Rudi Pavšič in nabolje in redno držalo skupaj. konu. »Ministrstvo za zunanje vali, bi bil pravi biser. Če bo V razpravo so se vključevali povedal nekaj novosti v prav-Enoglasno in prepričano smo zadeve v stikih s sosednjimi Madžarska okrepila pomoč predsedniki in člani krovnih nem položaju Slomaka. sklenili, da ustanovimo manj-državami dosledno izpo-Porabskim Slovencem, bo to organizacij in drugi udele-Besedilo in foto: Ernest Ružič Porabje, 1. novembra 2007 3 »Kdor veruje v sina, ima večno življenje« (jan.3.36.) SPOMIN NA NAŠE POKOJNE V tem času, ob mračnih jesenskih popoldnevih priča soj sveče bolj o minevanju kakor o romantiki razpoloženjskih večerij. Vračajo se spomini na naše bližnje, ki so se odselili v večno domovino, in bolečine žalovanja ponovno oživijo. Ko ob teh žalostnih, mračnih poznopopoldanskih urah pričaramo v spomin njihovo podobo, nas bolečine napadejo s tako ogromno močjo, kakor da ne bi bila minila že leta, desetletja, temveč le dnevi, ali samo ure od žalostnega dogodka, ko so odhajali. To je dan, ki ga živi posvetimo njihovemu spominu, ki na ta dan praznujejo skupaj z nami v nebesih. Odhod naših bližnjih nam ozavesti minljivost, nam ozavesti, kako krhko je človeško življenje, kako nestalno je naše bivanje tukaj na Zemlji. Dojamemo, da bo vse enkrat minilo, minilo bo to, kar je bilo dobrega, in tudi to, kar je bilo slabega. Ko se spominjamo, skušamo pričarati v spomin kakšen košček našega minulega življenja, ga skušamo ponovno podoživljati in s tem zaustaviti minljivost. Toda čim bolj bi jo radi zaustavili, tem bolj se zavedamo tega, da smo tudi mi umrljivi. Znake minevanja lahko opažamo tudi na sebi, kajti vedno bolj bledi sijaj naših oči, vsak dan opažamo več gub na svojem obrazu, venomer se nam množijo sivi lasje. Ko se zavemo kakšnega trenutka, postane ta že del preteklosti. Nič ni stalnega na tem svetu, le minevanje. Morda je prav to tisto, kar olepša naše zemeljsko življenje. Če človek ne bi bil umrljiv, potem življenje ne bi bilo življenje. Življenje obstaja le v senci smrti, kot njeno nasprotje. Življenje in smrt se medsebojno izključujeta. Ko življenje je, takrat ni smrti, in ko je smrt, preneha življenje. Če ne bi bilo smrti, tudi življenja ne bi bilo, kajti bila bi le večnost. Zakaj se bojimo minljivosti? Gotovo za to, ker ne vemo, kaj nas čaka, ker vemo, da se življenje nadaljuje tudi brez nas, ker vemo da se spomladi prerodi narava, ponovno zacvetijo rože, ozelenijo drevesa, ptiči zapojejo svoje večnozelene melodije, in vse to brez nas. In to nam povzroča bolečine. Ljubimo življenje, težko se ločimo od njega, ker nas obdaruje z ljubeznijo, ker nas spodbuja k dejanjem, ker nas navdihuje z upanjem. In kaj bo po smrti? Če je smrt nasprotje življenja, kaj je potem nasprotje upanja, ljubezni in dejanj? Morda nepojmljiva praznota, tišina, mir, morda pa čisto nič? Zanimivo je, da nas ne vznemirja življenje, ki je bilo pred našim rojstvom, katerega ravno tako nismo bili deležni, kot ne bomo deležni bodočnosti, ki bo sledila po naši smrti. Morda je to za to tako, ker minule čase v teku svojega življenja lahko spoznamo, bodočnosti pa ne. In večni človeški optimizem nam sugerira to, da se bodo v prihodnosti dogajale le lepe in prijetne stvari, katerih mi več ne bomo deležni. Takšne in podobne misli nam rojijo po glavi, ko molimo za naše pokojne nad grobovi, osvetljenimi z lučkami milijonov majhnih svečk in okrašenimi s krizantemami, simbolnimi cveticami minljivosti. Obujamo spomine na neuresničene želje in sanje naših pokojnih, in prosimo Vsemogočnega, da bi jih obdaroval z večnim mirom, nam pa podaril voljo do življenja in dovolj moči, da bomo lahko pomirjeni z usodo uživali to enkratno, neponovljivo božje darilo, ki se imenuje življenje. Za verujočega človeka se življenje ne konča z zemeljskim življenjem, temveč se bo nadaljevalo v vstajenju, ker »kdor veruje v sina, ima večno življenje« (jan.3.36.) Suzana Guoth Moramo se spominjati! Vsakšo leto je eden den, gda so graubištja (cintori) puni z lidami. Te den je 1. november, vsi sveti. Na graubištje so grobi puni rauž pa svejč. Mi pa boga molimo pri grobi, gde so pokopani naši lübleni. Takši človek vendar ne žive na tom svejti, sto nikoga nejma pokopanoga na kakšnom graubištji. Tak pravijo, ka človek te grata odrasel (felnőtt), gda že ma svojo dejte. Dja pa tak mislim, ka te, gda z njegve držine merge nekak. Te gori pride na tau, ka je živlenje minlivo. Dočas je človek mladi, ne misli na smrt. Pa misli, ka njegvi lübleni ne mergejo. Dja sam tak bila. Sam že mejla dejte, gda so mi baba, očina mati, mrli. Lejpo smrt so meli, zaspali so v iži pri kalaj. 83 lejt so bili stari. Oni so mi bili prvi mrtvec v držini. Potejm za tri mejsece so mi pa druga baba mrli, materna mati, ki so dugo, dugo lejt betežni bili. Mislila sam, ka tau nej mogauče preživeti. Potejm za par lejt pa so nas tü njala dejdeka pa žau, ka je moj oča že tö mrau. Kak si nazaj mislim, gda smo mlajši bili, starci so večer nej šli na graubištje. Doma so pri stauli boga molili. Svejče so gorele pa baba so pekli kolač. Te kolač pa glaž vode so na sto djali, ka vnoči düše pridejo domau pa do djele pa pile. Vsigdar sam spitavala dejdeka, če de je on vido, gda pridejo, ka te mo je dja tö čakala. Prej tak ne more, vsakši more spat titi pa düše samo te pridejo. Kumik sam čakala drudji zranjek, tau je prvo bilau, ka sam gledala, če so düšice djele, če kaj fali iz kolača pa iz vode. 1. november je že pri nas tö svetek. Ne delejo v fabrikaj pa indrik, tak ka vsakši leko de na graubištje. Sto pa na več mejstaj ma pokopane svoje, že pred svetkom leko de v drugo mesto na cintor. V Slovenskoj vesi pa mislim, ka v drugi vasaj tö, na cintori stodji Jezuša križ, tam pa vužigamo svejče za tiste naše mrtvece, šteri so pokopani po cejlom svejti. Pri kapejli pa stoji spomenik, gde gorijo svejče za tiste mrtve, ki so v bojni spadnili. Lani oktobra, gda so na gledanje prišli moji bratranci iz Merike s svojimi ženami pa mlajši, sam pokazala, ka gde vužigamo svejče za njenoga očo in brata, steri je v Vietnami spadno pa sta pokopaniva v Meriki. Trno so se čüdivali pa kak sam vidla, dobro njim je spadnilo. Takšo v Meriki prej nejga. Mrtveci počivajo, mi se pa spominjamo. Žau, Porabski Slovenci že dosta mrtvecov mamo doma pa po svejti, na stere moramo misliti pa za njij eden Oče naš zmoliti. Klari Mešič Porabje, 1. novembra 2007 4 NOGOMETA NE MORE TAKNJATI Tau pravijo, pa rejsan je tak, (vejm sam od sebe), če se je stoj v mladi lejtaj špilo pa rad emo nogomet (labdarúgás), te ta lübezen že ostane v cejlom živlejnji. Dočas ka je človek mladi, dočas ešče lejče za labdo, gda je pa že starejši, te pa že samo gleda, kak se drugi špilajo. Tak je tau bilau prvin pa zdaj tö. Nogometno društvo Števanovci tau leto nauvoga predsednika ma, Ištvana Dončeca, ali kak ga vsakši pozna Šikatoroš Pitjuna. Gnauk svejta se je on tö špilo na taum igrišči, zdaj je pa nazaj prišo pomagat ekipi kak predsednik. Zaka se je tak odlaučo, od tauga sam ga spitavo. • Kak so te leko nanje vzeli, ka si tau nejmalo pa nejléko delo prejkvzejo? »Tam bi začno, ka gda sam dja mladi bijo, te sam dja tü v Števanovci več lejt špilo nogomet. Žau, tak sam mogo njati nogomet, zato ka sam se v Zalaegerszeg üšo včit, potistim sam pa tam delo. Dapa lübezen do nogometa je ostala ranč tak, kak gda sam se igro, pa ta drži ešče zdaj tö. Gda sam z Zalaegerszega nazaj v Varaš prišo, te so me Števanovčarge nagučavali, naj prejk vzemam nogometno ekipo. Tauma zdaj že dvajsti lejt. Tau je ranč te bilau, gda si se ti tö igro. Te sam predsednik pa trener vse na gnauk bijo. Samo sledkar sam spravo enga trenera, gda se je vidlo, ka brezi tauga nede šlau. Nej bilau léko, zato ka te že tö tak bilau kak zdaj, ka je malo pejnaz bilau, stroškov pa dosta. Pa itak, par lejt, pa smo prišli v prvo županijsko ligo. Vejn tri lejta smo se špilali tam. V prvoj ligi se je že sploj dalač trbelo voziti z autobusom, dosta pejnaz je koštalo, pa soboto, nedelo sam več tö nej emo. Te se je naraudilo dejte, žena je tö vsigdar sama bila, pa sam si te tak mislo, ka tak njam. Te sam se tak odlaučo, ka več nikdar ne vzemem prejk ekipo, ka človek nejma nej sobote nej nedele. Letos so me pa ziskali pa nagučavali, naj prejkvzemem nogometno ekipo, pa so ma znauva nanjé vzeli. Če bi človek nej tak nauri bijo za nogomet, te bi me gvüšno nej mogli nanjé vzeti.« • Kak zdaj dé ekipi? »Sprtulejt smo slabi bili, za volo tauga smo na konci skončali. Zdaj geseni smo drugoga trenera sprajli, Jánosa Pálcso. On je do tejga mau v Avstriji igro nogomet, pa tam bijo trener. Gor smo ga poiskali, gučali smo z njim, pa je prejkvzejo števanovsko nogometno ekipo. Pa nej je samo trener, liki igra se tö. Istino, ka je malo že starejši, dapa on se je v višeši ligi špilo pa má telko rutine, ka tü pri nas de se leko ešče več lejt igro.« • Vidi se že kaj, ka nauvoga trenera mate? »Zdaj djeseni že baukše dé kak sprtulejt, večkrat smo zmagali pa baukše špilamo tö. Do tejga mau je tak bilau, ka je vsakši sam od sebe špilo, pa tak, kak on sto. Ta brsno labdo, kama je sto. Zdaj je tau več nej tak. Zdaj se že špilati trbej, pa tak kak trener zapovej. Baukše se špilajo, dapa ešče itak nej tak, kak bi mi steli. K leta de že vejn baukše šlau. V nedelo smo bili v Vasalja, gde smo dva proti ena zmagali. Zdaj, če gledamo tabelo, smo na sredini končali.« • Kak so te leko znauva nanjé vzeli, ka si pa prejk vzejo nogometno ekipo? »Tau je tašo delo, ka se nikdar ne splača, človek se dosta čemeri, pa ranč tak veseli tö, gda zmagamo. Nogomet je taši. Gda zgibimo, te človeka vola odide, dapa na srejdi kedna že komaj čakam, naj nedela baude pa naj pá tekma baude. Ekipa je taša kak edna velka držina, če se v tau družini dobro počütimo pa z veseljom se špilajo igralci, te se tau na rezultati tö vidi. Dja tau škem, naj se igralci v ekipi dobro poznajo, pa zvün tauga ešče uspešni tö baudajo. Drugi cilj, ka ga ešče mam, je tau, ka nauve sanitarije (öltözők) zozidamo. Te stare, lesene so že špot ekipi pa vesi tö. Gda so staro kasarnjo dol porüšili, od tistac smo dobili cügle. Plani so že gotovi, zdaj de ešče pejnaze trbelo sprajti, naj se nauve sanitarije leko gorzozidajo. Dapa tak mislim, ka tau nede léko delo. Če de vse dobro šlau, te drugo leto vcujstanamo zidati.« • Odkec ma vašo drüštvo pejnaze? »Števanovska občina nas pomaga, pa ka od sponzorov vküpdobimo, tau je vse. Najbola težko je tisto, da se nauva sezona začne pa nagnauk moramo vöplačati 350.000 forintov.« • Ka je tau, pa zaka vam trbej tau plačati? »Tau je prijavnina, barbejr, overitev igrišča pa dovoljenje igralcem, da se leko špilajo. Ka biraufge prosijo, tisto pa iz vstopnice vküppoberemo. Je tak, ka nega telko gledalcov, te v žepko segnemo pa mi vöplačamo.« • Dosta lidi odi vö na tekme? »Odijo, dapa nej tak dosta, kak te, gda smo goraprišli v prvo županijsko ligo. Te je dober trener bijo, dobra ekipa je bila, pa tau je lüstvo bola vleklo. Vüpam, ka tisti svejt ešče nazaj pride.« • Prvin, gda sam se ešče dja tö špilo, je tak bilau, ka po tekmi je cejla ekipa vküper üšla prejk v krčmau pa tam pri pivi smo se pogučavali od tekme. Ka je dobro bilau, ka bi ovak trbelo delati. Tau se zdaj več nej vido. »Do tejga mau je rejsan nej bilau tauga. Dapa zdaj je že nej tak. Gda je konec tekme, te si vsi v slačilnici vküpvsedemo. Sendviče napravim njim ali žena pogače speče, pivo vö na sto dejem, pa se te malo pogučavamo. Ka bi trbelo ovak, baukše delati na drugi tekmi. Dja tau mislim, ka je tau sploj važno. Igralci morajo vküpdržati, pa pomagati eden drugoga, pa nej samo na igrišči. Če tau dosegnem, ka de tau tak, te tak mislim, rezultati do tö baukši.« Karel Holec Porabje, 1. novembra 2007 5 ŠTEVANOVSKE PEVKE V DESTRNIKI Pevke v vesi Destrniki so 20. oktobra oprvin pripravile Srečanje ljudski pevcev pa goslarov, gde so gorstaupile števanovske pevke tü. Ves Destrnik je skur tak daleč od nas kak Maribor, leži malo naprej od Lenarta, skrak k Sv. Trojici. Ta ves je zatok leko poznana nisternim lidam, najbole Gorejnjiseničarom, ka je tü doma etnologinja Jelka Pšajd, stera je bila glavna pomauč pri pripravlanji CD-na gorejnjoseničkim ljudskim pevcom pa v zadnji lejtaj nauve plese vči gorejnjoseničkoj folklorni skupini, je gratala njiva mentorica. Pisala je pa knjigo v porabskoj rejči tak, kak so ji tau po vasaj goraziskani starejši lidgé pripovejdali. Domanje pevke v vesi so ranč pauleg njeni stikov s Porabjem pozvale gorejnjeseničke ljudske pevce, steri so, žau, nej mogli titi pa števanovske ženske, stere so z veseljom vzele pozvanje. Program so meli v lejpom nauvom zidi, gde je petnajset pevski skupin zaspejvalo dvejdvej naute s svojoga domanjoga kraja. Števanovske ženske so s svojo mentorico Marijo Rituper, stera je publiko ške posaba pozdravila, veselo zaspejvale pesmi Oče so mi pravli pa Igrala je igrala je. Srečanje ljudski pevcev je furt veselo, vsakši pozorno poslöjša eden drügoga, se radöjva eden drügomi pa vküper spejva poznane naute. Zvöjn srečnoga nastopa so se števanovske ženske ške leko radöjvale tomi tü, ka se je z njimi ejkstra tü pogučavo pa sliko slovenski šolski minister Milan Zver. Domanji ljudski pevci so ga pozvali na srečanje, ka je njegva mati tü pevka. Bili so srečni pa ponosni, ka njim je dau tau poštenjé, pa prišo na srečanje. Zvöjn pogučavajo, so prijazne, če je pa muzika, so tak nagnauk med plesalci. Rade so vküper pa so rade dobré volé, stera naj ji nikdar ne nja ta. Bile pozdrava so ga podarili z velko košaro pravi domanji dobraut, med tejm, ka se je veselo igralo pa plesalo. Števanovske ženske se tü fejs rade drüžijo, so vesele pa hvaležne, ka so s svojo mentoricov vküper v dalečnom kraji leko oprvin nota pokazale porabske naute. Klara Fodor Pismo iz Sobote MALI PA VELKI POLITIKI Lüblene moje, dragi moji, mi smo znouva volili. Našoga najbole prejdnjoga. Gvüšno, ka ste od toga kaj čüli pa vidli. Mi smo se vsega toga nageli do vüj pa eške više. Depa nej se eške zgotouvilo. Nieden je nej doubo prejk petdeset procentov. Tak zdaj že letimo v drugi kroug, ka dobimo našoga najbole prejdnjoga, ka dobimo tistoga, ka de sedo pred vsejmi drugimi, ka de predsednik. Tou tö gvüšno že vejte. Ali, povedati vam škem nika vcejlak drugoga. Té naše slejdnje volitve so vöpokazale, ka smo gratali vcejlak spolitizejrani lidgé. Od najmenjšoga do najstarejšoga. Si leko brodite? Doma sam škeu v mejri malo drejmati pred tevenom pa me moj sin začne trousiti za ramo. - Ata, steri je najboukši za našoga predsednika? Boug moj, sam si brodo, sin moj, mer si njaj, ne mantraj si té mlade glave s tejm, bole brodi na kaj bole veseloga. Un pa nej! Tadale me spitavle, steri bi biu najboukši pa zakoj ranč un. Pa sam ga pito, zakoj ga tou mantra. Pa mi je vöovado, ka so se s pojbami venej naganjali za labdo. Pa so jo enjali brsati. -Soused Niko je pravo, ka ženske dun nemo meli za najbole prejdnjoga človeka. Dani iz Duge poštije je pravo, ka so ženske dun vredi, ka je tou prajla njegva mama. Po tistom se je skur doj svado Marko, ka prej ne morejo biti prejdnji tisti, ka v cerkev odijo. Pa se je nut smeu eške Filip, ka tisti, steri ne vörvle v Boga, ne more biti predsednik. Pa je mimo prišla mala Erika. Una pa je vcejlak ovak gučala. Je prajla, ka je nieden pa niena nej za našoga predsednika. Pa smo se tak od toga zgučavali do zdaj, - je skončo. Meni se je od toga začnilo v glavej nika kouli vrteti. Kak leko takšni eške čondraške takšne guče majo. Pa sam si malo tadale brodo pa sam se sploj več nej čüdivo. Ja, kak bi pa nej meli, vej pa se mi stari cejli čas od toga zgučavlemo, gda teve gor zakapčneš, so gé tej kandidati nut v škatüli, v novinaj so gé, na radioni pa po cejli varašaj pa vesnicaj. Depa ka naj povejm svojmi sinej? Ranč sam si eške nej redno zbrodo, gda nut pride naša čerka. -Čüj ata, - si je kuman odijavala. -Kuman čakam, ka mo mejla osemnajset lejt, ka mo leko šla volit. Tak de naš predsednik tisti, steri mora biti. Tou pa zatok, ka mo ga ge odebrala. Kuman čakam, ka de tak, - si je eške itak kuman odijavala. Nika, mogo sam njoj taraztumačiti, ka nej mujs, ka de njeni vözvoljeni. Leko de eden, ka se njoj sploj nede vido pa ... Na toum mesti se je tak dojsvadila, ka se je vse streja zdigavala. Tou je nej nikšna pravica, je kričala. Tou mora ovak biti, se je skur djoukala. Takšo bi sploj nej smelo biti, si je znouva nej mogla odijavati. Ka naj delam, pa sam se spitavo ge sam. Pa sam se spoumno na mojo taščo Regino, trno čedno žensko. Una je gé naš predsednik, čiglij jo je nej niške vözvolo. -Idita k njoj, vej vama una vse tou najboukše raztumači, -sam njima pravo. Tak nagnouk je mer grato. Nikšne volé sta se več nej mela od volitev pa od predsednikov zgučavati. Tak sladko sam nazaj zadrejmo, pa sam sploj nej senjo od volitev pa od predsednikov tö nej. Dokeč me je nej pozvala moja tašča Regina, trno čedna ženska. Nika je nej škela. Samo je škela videti, če smo vsi doma pa je vse v najboukšom pa najlepšom redi. Miki Porabje, 1. novembra 2007 6 VSAKŠOMI SAMO ŠANYI BAČI V vesi Otkovci, stera spadne sam kosijo kaulek rama, ka mi prvin mrli, oče pa, gda dobro leto dni sam prišo fabriko, na pa té od tistec sam pod Števanovce, so najstarejši ščem dati zorati njivo, naj za-sam dja v Deutschlandi bijo.« domau. Samo ka je té ranč üšo v njugdijo. V tašnoj mesti človek Šandor Mešič s svojimi man ne baude. Zdravdje mi • Gda je tau bilau pa zakoj bojna bila. V Rusučko so nas sam delo, gde sam železo v 87. lejti. Njija raum z ženauv dobro ta vala, samo ka me ste bili na Nemškom? pelali. Strlili so me v rokau ogenj mogo dejvati pa drüje drügi v redej na Bedinom nauga trno boli. Zdaj moram »Tau je bilau 1938. pa 1939. pa glavau tü. Pogledni, kašno goma dati naprej. Vrauča je brejgi, steri na svojom rbati titi k brbejri v Sombotel. Mam leta. Delat sam üšo tavö.« rokau mam, töj mi je golaubiš bilau kak tisti djudaš. Dosta ma čüdovito lejpo pokrajino, že vse papire kreda, so me vse • Kak ste v tistom časi leko nota üšo, pa pri malom prsti smo trpeli, najbola v leti. Pa mir, tiüčo pa dobro, baratša prejk. V velkom va-smo döjn radi bili, ka mamo goško lüstvo. Oni prej ižino raši Harkovi sam slöjžbo.« ménje ranč nejmajo, ka njij bio v gaušči, gda Malo o sebi pa svoji držini. v vesi vsakši tak zové ka »Ša sam na dva Rusa »Müva z ženauv sva mejla tü nyi bači«. Eške bola se mi je naleto, tak na en tri mlajše, čer Rožiko, ona je pa vidlo tau, gda sta z ženauv meter sta bila. Tau tü doma v vesi, pa dva sina, Rejzov eden drügoga skaus ne vejm, če sta ma Šanyina pa Karčina, njeva sta tak zvala, ka »mama pa áti«. njiva strlila, dja sam doma v vogrski vasnicaj, tü Ja, k tomi sta se njiva že prej strejlo, tau vejm, pa nej daleč od nas. Pet vnukov davnik vcuj navčila. Kak k ti sam se obrno brž mava pa pravnuka tü. Z daustomi tü, ka sta lepau sejdla nazaj. Té sam tak mi samo té dem dale, če me v küjnji pred oknov pri stauli pozno, kak gda bi stoj z motorom pela. Vej, če bi pa vsakši opravlo svojo delo me stoj z bičom me nauga nej bolejla, bi ške med velkim pogučavanjom, vdaro po glavej. üšo do cerkvi tü pejški. Zdaj v gda sam jija gora ziskala. Teti- Vtjüp sam spadno, nedelo me je tü sausedica peca Rejza so zeleni prper pucali vnoči sam pa k sebi lala v cerkev k meši. Dja sam pa vküp rezali za obed, Šanyi prišo. V enoj grabi vsikdar držo svojo vöro, če kaj bači so pa z gostanji delali. Ka so me najšli Vaugri, valalo ali nika nej.« se fejs radiva pogučavata nej gda so šli prauti Ru-• Zdaj bi pa rada od vas pitanja, sploj pa žena Rejza, som. Samo sam nej kaj pitala, tetica Rejza. steroj sam kumar zandolejla vedo gončati pa tau »Dja nika nemo gončala, odgovarjati. Ja, obadva sta prejk šest mejsecov, ka sam dja že stara. Nika pa bila vcuj navčeniva, ka sta furt znauva so me včili. nika nej. Ka dosta trpim pa med lidami bila, sta delat odla Dosta nas je bilau ne morem titi, samo te, če v Monošter, sta zvekšoma vse pa dosta ji je mrlau me stoj pela z motorom. Tak vedla, ka se der kaj godilo. Do tü. Eden mladi mi vejš, fertik sam. Dugo lejt sam stakrat čüjemo, ka so starci po je golaubiš vözejo. v fabriko odla. Prvin je velko vasaj dosta sami, bola narejd- Té sam domau pri-srmastvo bilau. Zdaj je baugko pride stoj do njij. No, pri Ša šo, potistim so me še zatok, depa udji, zdaj je pa nyi bačini je tau vcejlak ovak, 1944. leta pá nuta vse trno drago pa je tau baja. kak mi pripovejdala o tejm potegnili.« Ka misliš, ka smo prvin trpali. žena Rejza: »K nam je vsigdar • Ka za dela ste Pejštji smo odli v Varaš delat, stoj prišo. Zdaj pa sploj, ka je pa meli v mladi nej bilau busa. Gda smo začij od sina töj v sausedi zidala. pa starejši lejtaj? zranka delali, té smo že v tre-Naši mlajši naja s svojimi dr-vözvižgalivali. Té brbejr mi prišli na Nemško z ene male »Po marofaj vej ga Baug, tjel-tjoj vöri mogli titi z dauma. Té žinami dostakrat poglednejo, zdaj povej, ka bau, če trbej porabske vasnice? kokrat sam üšo pa kam vse. nas je dosta bilau. Po gauštja vsakšo nedelo pride nekak pa vrezati ali nej. Ovak sam pa »Prišli so Nemci pa so iskali Gda sam štirdvajsti lejt star smo prejk odli. Tjelkokrat med kednom tü dostakrat. V dja že vse razrejzani, vej sam lüstvo za delo po vesi. Pautni bio, sam se oženo. Gazdüvali smo spadnili. Jaaaj! Sledkar sausedi ena Peštarca lakniva, pa šestkrat bijo vrejzani.« list so nam tü dali naprajti pá smo doma. Telko zemlé smo smo z biciklini odli. Kak je ona tü rada pride prejk, druga Rejza se malo žaurgajo: »Ja, té kak smo pejnaze zaslöjžili, delali, ka stau križov sildje grmelo, treskalo! Ka, mogli sausedica Renata iz Slovenije ati bi prvin mogo titi že, samo tak so nam té dola vlekli. Slo-smo šegau meli meti. Štiri smo titi, ka je na vöro trbelo je pa vsakši den töj. Vej de me ka, če nej sto. Brbejr je pravo, vence so radi meli za delavce, krave smo držali, tri so ležale, pridti. Dja sam skur štirdeset pa zran pa pelala z motorom ka ma je v kolenaj pogačica ka smo mi fejs delali. Nejsam ena pa furt stala, ka je malo lejt odla v židano frbriko...« v Varaš, ka mam delo.« malo kraj üšla, taum se je sto domau pridti, samo ka so mesta bilau v štali. Écke, svi-S toga se tü vidi, ka pri Šanyi Zdaj pa zatok probam nazaj zdaj ta znöjcalo. Zatok pa, té Hitler pa Vaugri vküp prišli, njé smo krmili. Dosta so nas bačini je furt lepau, se ške vloviti rejč, naj kaj leko zvejm gda ojdi, té se tisto orda pa ga pa sam dja sodak taum nej sto mantrali z dola davanjom té tü lepau pogučavajo, gda od Šanyi bačina tü. boli. Pravijo, ka tau leko vrej-biti. Naj za drüdje mrdjém?! pauva tü v petdeseti lejtaj. mislijo, ka nemajo od koj. Vöj • Šanyi bači, prejšnji keden žejo. Vejš, stari je že áti.« Mogo sam domau pridti pa tü Vardjam, kak na skrivoma pam, ka mo se ške dugo leko sam vas vidla, ka ste redno • Vaši stariške so tü tašna sodak biti.« smo tele zaklali pa vöodali. pogučavali z njimi vsi, steri je kosili z indašnjo kosauv. lejpa lejta zadobili? • Tjelko lejt ste bili sodak pa Gda je bilau kašno delo v vesi, poznamo pa radi mamo. Tau znamanüje, ka ste pri »Dja sam iz Andovec, mi smo kak vam šlau pri sodačiji? sam üšo es pa tá. Mislim, ka tašnom dobrom zdravdji? bili trdjé mlajši, depa zdaj že »1. novembra 1941. leta so v sedemdeseti lejtaj se mi je Klara Fodor »Včera sam tü kosijo, cejli den samo dja sám živem. Mati so nas tá pelali v Kőszeg pa za pršikalo nota pridti v kosno Porabje, 1. novembra 2007 7 Za je bila zlata ribica pa un jo je -Čüj, prav NAŠA ZLATA RIBICA gledo, kak bi gledo najbole Peter! ranč zlata Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge ne vörvlejo naj-normalno stvar. Pa je celou ti-Tvoj ata ribica gda se je znajšla ne vej, bole, ka bi se godili čüdeži. Depa po drugoj strani bi sta žalost odišla nikam vkraj. je ranč takši, trno radi bili, ka bi se godili. Te je pa sploj nej čüdno, Na, zdaj se je nazaj privlejkla. kak si v potoki zmejs med varašom pa vesnico nej daleč vkraj. Pa ne pouni najbole tau tö nej, gda je spunila prvo želenje kakšnomi človeki. Gvüšno pa vej, ka je bilou malo takšni čüdni, kak je bilo želenje maloga pojbiča Petra. Prišo je eden lejpi den na brejg potoka. Prišo, ka de ribe loviu. Depa na njegvi licaj se je vidla velka žalost. Vidla se je žmetna žalost. Vidla se je kmična žalost. Vse je bilou tak, čiglij je biu lejpi ka v zlate ribice ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. Pa ništerni ranč ne vejo, ka una rejsan tam živé. ČÜDNO ŽELENJE pa je s svojimi žalostnimi lica-Ge sam zlata ribica pa leko mi odo tadale sejdat na brejg tak zazvörčim, ka ti spunim potoka pa lovit ribe. Pomalek vsikšo želenje, -se je premenjoj je više prišo s tisto njego-tavala na süjom na brgej povo žalostjouv. Priplavala je do toka. črva, ka ga je Peter namako v Mali Peter jo je samo čüdno vodej. Vgriznila je vanga pa se gledo. Najprva je nej vörvo, obejsila. Peter jo je potegno na ka je tou sploj istina. Po tisüjo. Te se je pa začnilo kak v stom je nej vörvo, ka bi kaj vsakšnoj rednoj pripovejsti od takšoga sploj leko bila istina. zlate ribice. Po tistom pa se je začno ški brodila svo--Püsti me, prosim te, püsti pati v roke, če vse vküper ne si rejsan zlata ribica. je. Peter me! Spunim ti želenje, če senja. Pa je nej senjo. Bilou je Zlata ribica si je zdenila pa si me spistiš nazaj v vodou. najbole za istino. Pred njim brž zbrodila. Zdaj, gda se je spoumno. Na svojga ato. -Leko je istina, tou, ka gučiš, -je začno. -Leko pa, ka nej. Depa trno rad bi biu, ka bi biu moj ata velki pa krepek pa močen kak kakši supermen. Zato, ka je bole mali pa takši tenki pa slouki. Skur kak ge. -Ka pa naj ge napravim, -ga je zlata ribica gledala z bejlin. -Ja, ka naj narediš? Ka de ranč takši. Krepek, močen pa velki, nej? Tou je moje že lenje. Zdaj pa tou spuni, če Če ga rad maš, pa vejm, ka ga maš, de un za tebe vsigdar supermen, če škeš. Pa naj bou velki ali nej, naj bou krepek ali nej. Brž za tejm je že skoučila nazaj v vodou. Mali Peter je domou odišo. Eške je odo nazaj na brejg ribe lovit. Pa s svojim atom tö. Nigdar več je nej biu takši žalosten, kak tiste dneve. Zlate ribice je več nej nigdar zgrabo. Depa svojga ato je vido ranč takšnoga, kak ga je najbole rad emo. FOKOVCI SKOZI ČAS 25. oktobra so v Varaši v Slovenskom daumi odprli razstavo Prekmurska vas FOKOVCI skozi čas. Razstavo je pripra vilo društvo BRV, stero je bilau ustanovleno za promocijo in napredek Goričkega. Navzoče, med njimi generalnoga konzula v Monoštri Draga Šiftarja pa njegvo ženo, je pozdravo predsednik Slovenske zveze Jože Hirnök. Rejč je dau mag. Franci Kuzmiči, višjomi kustosi Muzeja Murska Sobota, steri je na kratko tapravo, kak je prišlo do té razstave. V vesi Fokovci sta stare papire, dokumente, kejpe začnila vküpbrati Tihomir Kržanko pa Viljem Kianec. Lüstvo je najprva prej nej trno stelo dati, eni so pravli, ka oni nika kaj staroga nejmajo, drugi so se bodjali, ka jim je ne prinesejo nazaj. Dapa gda so vidli, ka vse, ka so njima tadali, nazaj tö prineseta, te so že sami tö poglednili, ka majo v stari omaraj ali v kištaj. Eni so pa te dobili volau, da bi prejkpoglednili svoje paude, gda je drüštvo v vesi leta 2002. napravilo prvo razstavo. Te so ništrni sami prinesli pa ponidili, da bi organizatorji stare kejpe pa dokumente prekopirali pa tö ponücali. Tak so te leta 2005. pripravili doma v vesi eške vekšo razstavo. Potistim se je vödala mala kniižica tö, letos se je pa napravo CD, steri v kejpaj pa besedi notrapokaže zgodovino vesi, ka vse so meli pa ka vse majo v vesi, sto so bili tisti lidgé, steri so največ napravili za ves. Kak je pravo Franc Kuzmič, s tejm ščejo spodbuditi (ösztönözni) druge vesi tö, naj ne njajo, ka bi se tej stari dokumenti, stari papirge pa kejpi zgibili, vej pa tau so svedoki naše zgodovine. Na žalost je za tau že malo časa, ka se stare iže odavajo, največkrat jij küpijo tihinci, za stere tej stari kejpi pa papirge nika ne povejo pa pomenijo, zatok je največkrat zažgejo. S tejm pa na nikoj pride en tau naše zgodovine, en tau zgodovine vesnic. Navzoče je pozdravo predsednik društva BRV Janez Škalič tö, steri se je Slovenski zvezi zahvalo za možnost, ka so leko razstavo pripeljali v Varaš tö. Razstavo je odpro generalni konzul Drago Šiftar, steri je gučo o tom, ka je ta razstava zatok tö pomembna (fontos), ka tisti, steri so go pripravlali, pa tisti, steri so go prišli gle dat, gučijo gnaki jezik. Jezik, steri je doma med Mürov pa Rabov, zavolo steroga bi nas ploj nej smelo sram biti. Na otvoritvi razstave so lejpe prekmurske pesmi popejvali ljudski pevci iz Sela. Marijana Sukič Porabje, 1. novembra 2007 PETEK, 02.11.2007, I. SPORED TVS 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.20 OSMI DAN, 11.50 ZAMOLČANI -MOČ PREŽIVETJA, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DUHOVNI UTRIP, 13.35 KINGDOM, ANG. NAD., 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BABAR: KRUTOST, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: PRIJATELJI, 16.25 V DOTIKU Z VODO, AVSTR.-NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 NAJVEČJE NOBELOVE USPEŠNICE, 17.40 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 18.40 KARLI, RIS., 18.45 PINGU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ZAČNIMO ZNOVA, TV SERIJA, 20.30 NA ZDRAVJE! 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.20 NATIONAL GEOGRAPHIC, PON., 1.10 DNEVNIK, 1.50 INFOKANAL PETEK, 02.11.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.25 PISAVE, 11.50 EVROPSKI MAGAZIN, 12.20 ČRNO BELI ČASI, 12.35 NAJLEPŠI ČAS MOJEGA ŽIVLJENJA, NEMŠ. HUM. NAD., 13.00 RONJA, RAZBOJNIŠKA HČI, ŠVEDS. FILM, 15.35 ŠPORT ŠPAS, 16.05 MOZAIK, 16.35 GOSPODARJI SPLETK, FRANC. DOK. ODD., 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 PRIMORSKI MOZAIK, 18.35 ŠTUDENTSKA, 19.10 HOKEJ NA LEDU, ACRONI JESENICE -GRAZ, 21.30 NAJLEPŠI ČAS MOJEGA ŽIVLJENJA, NEMŠ. HUM. NAD., 22.00 BREZČUTNO SRCE, AM. FILM, 23.35 UBITI KRALJA, ANG. FILM, 1.10 GLAVA DRUŽINE, AM. NAD., 2.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.25 INFOKANAL * * * SOBOTA, 03.11.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ČIV IN PAPAGAJ, DANSKA NAD., 13.45 SKRIVNOSTI DIVJINE, JAP. POLJ. SER., 14.10 RDEČA KAPICA SAMA V GOZD JE ŠLA, DOK. ODD., 15.00 PESEM PTIC TRNOVK, AVSTR. NAD., 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, 19.55 LJUBLJANA PRESTOLNICA EU, KVIZ, 21.10 ODKAR SI ODŠLA, ANG. HUM. NAD., 21.50 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.25 HRI-BAR, 23.30 DEADWOOD, AM. NAD., 0.35 RAZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE, GLASB. DOK., 1.40 DNEVNIK, 2.00 INFOKANAL SOBOTA, 03.11.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.00 SKOZI ČAS, 9.10 PRIMORSKI MOZAIK, 9.40 ŠTUDENTSKA, 10.00 VROČI STOL, 10.55 TEKMA, 11.45 RDEČA KAPICA, NEMŠ. FILM, 13.40 ANGLEŠKA NOGOMETNA LIGA, ARSENAL -MANCHESTER UNITED, 15.45 Z GLAVO NA ZABAVO, 16.20 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 16.55 KOŠARKA, LIGA NLB: GEOPLIN SLOVAN -HELIOS, 18.45 KONCERT SLOVENSKE SKUPINE GAL IN GALERISTI, 20.00 FOYLOVA VOJNA, ANG. NAD., 21.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.00 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: HELSINKI, DOK. SER., 22.30 SOBOTNO POPOLDNE, 0.40 DVAJSET TISOČ ULIC POD NEBOM, ANG. LIT. NAD., 1.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.55 INFOKANAL * * * NEDELJA, 04.11.2007, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.55 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ČREŠNJIC, 11.00 IZVIR(N)I, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 17.15 DRUŽABNA, 17.45 ČAS ZA ..., 18.25 ZMAGOVALEC GLASBENEGA DVOBOJA, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 INTERVJU, 22.40 ARS 360, 22.55 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.25 NOČ NA ZEMLJI, AM. FILM, 1.30 DNEVNIK, 1.55 INFOKANAL NEDELJA, 04.11.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.50 SKOZI ČAS, 10.00 LJUBLJANA PRESTOLNICA EU, KVIZ, 11.10 3. SREČANJE KITARSKIH ORKESTROV IN ANSAMBLOV GLASBENIH ŠOL SLOVENIJE, 11.30 LYNX MAGAZIN, 12.00 GLOBUS, 12.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.25 ROKOMET, LIGA MIK: GORENJE -CIMOS, 19.00 KONCERT SKUPINE KATALENA, 20.00 SANJSKA POTOVANJA, ANG. DOK. SER., 20.55 MOJSTER IN MARGARETA, RUSKA NAD., 21.50 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 22.35 VSE PO PREDALČKIH, ANG. NAD., 23.25 PORTRET PHILIPA GLASSA, 0.25 ANOTHER/DRUGI, VIDEO PLES V MEDNARODNI KOPRODUKCIJI, 0.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.15 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 05.11.2007, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 12.00 SREČANJE S TALIJO: IGRALCA SONJA PAVČIČ IN DRAGO RAZBORŠEK, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SPET DOMA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MEDVEDEK, RIS., 16.05 MERLIN, ČUDEŽNI KUŽA, RIS., 16.20 BISERGORA: ALI SRCE LAHKO DELIMO, LUTK. NAN., 16.35 SEJALCI SVETLOBE: RAZLITO SONCE, OTR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 NAJ ŽIVI OSREDNJE POKOPALIŠČE, AVST. POLJ. ODD., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 ELI IN FANI, RIS., 18.45 ADI V MORJU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PREDSEDNIK ZA SLOVENIJO 2007 – SOOČENJE, 21.00 KINGDOM, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OPUS, 23.25 GLASBENI VEČER, 0.40 NAJ ŽIVI OSREDNJE POKOPALIŠČE, PON., 1.30 DNEVNIK, 2.10 INFOKANAL PONEDELJEK, 05.11.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.00 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 12.40 SOBOTNO POPOLDNE, 15.25 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 16.10 OSMI DAN, 16.40 ARS 360, 17.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.25 MOZAIK, 18.00 POROČILA, 18.05 TEKMA, DEBATNA ODDAJA ZA MLADE, 18.55 BOŽANSKE CENE, ANGELI BI IZBRALI SRIL, DRUŽ. HUM. NAN., 19.25 Z GLAVO NA ZABAVO, 20.00 PRIČE - VOJNI SNEMALCI V NEMČIJI 1945, NEMŠ. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.30 GLAS(BE)NI VEČERI NA DRUGEM, 23.30 O LJUBEZNI, AM. FILM, 0.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.25 INFOKANAL * * * TOREK, 06.11.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 NAJ ŽIVI OSREDNJE POKOPALIŠČE, AVST. POLJ. ODD., 11.55 INTERVJU, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PREDSEDNIK ZA SLOVENIJO 2007 -SOOČENJE, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TROJČICE: RDEČI ZMAJ, RIS., 16.10 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM LIŠAJ, POUČNO RAZV. ODD., 16.20 HOTEL OBMORČEK: FILMARJI PRI OBMORČKOVIH, RIS., 16.30 KOŽA, DLAKA, PERJE: DELAVNOST, DOK. NAN., 16.35 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 UTRIP SREDNJEVEŠKE ŠKOFJE LOKE, DOK.-IGR. FILM, 18.00 RESNIČNA RESNIČNOST, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FRANČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 STO DESET LET SVETLOBE V PRESTOLNICI, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 SMRTONOSNE BITKE PRVE SVETOVNE VOJNE, NEMŠ. DOK. SER., 23.50 UTRIP SREDNJEVEŠKE ŠKOFJE LOKE, PON., 0.15 RESNIČNA RESNIČNOST, 0.40 DNEVNIK, 1.20 INFOKANAL TOREK, 06.11.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.30 DOBER DAN, KOROŠKA, 14.00 Z GLAVO NA ZABAVO, 14.30 GLAS(BE)NI VEČERI NA DRUGEM, 15.30 STUDIO CITY, 16.25 IZVIR(N)I, 16.55 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 HOMO CONSUMENS, 18.30 AKTUALNO, 18.55 PORTRET MEZZOSOPRANISTKE BOŽENE GLAVAK, 20.00 MUZIKAJETO: KUBA, IGR.-IZOBR. MLAD. SER., 20.30 GLOBUS, 21.00 IMPERIJ: AVGUST, PRVI RIMSKI CESAR, KOPR. NAD., 22.30 LET 3142, ARG. FILM, 0.15 JASNOVIDKA, AM. NAD., 1.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.25 INFOKANAL * * * SREDA, 07.11.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.40 KNJIGA MENE BRIGA, 11.00 UTRIP SREDNJEVEŠKE ŠKOFJE LOKE, DOK.-IGRANI FILM, 11.30 RESNIČNA RESNIČNOST, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ARS 360, 13.35 OPUS, 14.00 STO DESET LET SVETLOBE V PRESTOLNICI, DOK. ODD., 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MOBY DICK IN SKRIVNOST DEŽELE MU, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 Z VAMI, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ULICA SANJ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 OTROCI S PETRIČKA, DOK. MESECA., 21.30 PRVI IN DRUGI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 Z VAMI, 1.15 DNEVNIK, 1.55 INFOKANAL SREDA, 07.11.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.15 SKRIVNOSTI DIVJINE, JAP. POLJ. SER., 13.45 HRI-BAR, 14.50 LJUBLJANA PRESTOLNICA EU, KVIZ, 16.00 PLEME, ANG. DOK. SER., 16.55 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 ČRNO BELI ČASI, 18.20 DIAGONALE, 18.55 VEČERNI GOST: PROF. DR. MARKO TERSEGLAV, 20.00 ŠPORT, 20.35 EVROLIGA V KOŠARKI, UNION OLIMPIJA -CSK, 22.30 DRIADA, TV PRIREDBA PREDSTAVE AGRFT, 0.10 SLOVENSKA JAZZ SCENA: ANDY SCOTT & SAX ASSAULT, 0.55 INŠPEKTOR WALLANDER: PRED ZMRZALJO, ŠVEDSKA NAN., 2.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.45 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 08.11.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.45 Z VAMI, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZAČNIMO ZNOVA, TV SERIJA, 13.50 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 16.05 KRATKI IGRANI FILM EBU, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 EDO IN MEDO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 MILIJONAR Z JONASOM, 20.55 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 0.00 BELLEVILSKI TRICIKEL, FRANC. TV FILM, 1.40 DUHOVNI UTRIP, 1.55 DNEVNIK, 2.35 INFOKANAL ČETRTEK, 08.11.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.20 BLEŠČICA, 13.50 HOMO CONSUMENS, 14.15 AKTUALNO, 14.45 CITY FOLK -LJUDJE EVROPSKIH MEST, DOK. SER., 15.15 GLOBUS, 15.45 SANJSKA POTOVANJA, ANG. DOK. SER., 16.35 MOZAIK, 17.05 PRVI IN DRUGI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 POMAGAJMO SI, 18.35 EVROPSKI MAGAZIN, 19.10 3. SREČANJE KITARSKIH ORKESTROV IN ANSAMBLOV GLASBENIH ŠOL SLOVENIJE, 19.30 PESEM KAMNA: KAMNOSEKI, DOK. ODD., 20.00 MONDOVINO, AM.-FRANC. FILM, 22.10 JASNOVIDKA, AM. NAD., 22.50 GLASOVI NOČI, ŠPANS. FILM, 0.30 HEREMAKONO: ČAKAJOČ NA SREČO, FRANC. FILM, 2.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.25 INFOKANAL INFORMACIJA o javnih razpisih Urada Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu v letu 2008 Na podlagi Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (Uradni list RS, št. 43-1836/06) in Uredbe o izvajanju finančnih podpor za ohranjanje in razvijanje slovenske identitete zunaj Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 139/2006), je Urad Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu dne 19.10.2007 objavil Javni razpis za razpisno področje A: finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu v letu 2008 in Javni razpis za razpisno področje B: finančna podpora Slovencem po svetu v letu 2008. Cilj obeh javnih razpisov je spodbujanje dejavnosti, ki med slovenskimi rojaki, ki živijo v tujini, omogočajo: -utrjevanje in ohranjanje narodne, jezikovne ter kulturne identitete, - medsebojno povezovanje, - ohranjanje vezi z Republiko Slovenijo, -vzdrževanje struktur in dejavnosti avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah in Slovencev v izseljenstvu. Na javna razpisa se lahko prijavijo tako pravne kot fizične osebe iz tujine, kakor tudi organizacije civilne družbe, ki v Republiki Sloveniji delujejo na področju povezovanja in skrbi za Slovence v zamejstvu in po svetu. Dokumentacija navedenih javnih razpisov je na razpolago na spletni strani Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu: http://www.uszs.gov.si/. Dokumentacijo pa zainteresirani lahko dvignejo tudi v tajništvu Urada vsak dan med 9. in 14. uro in tudi na vseh diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v času uradnih ur. Skrajni rok za oddajo vlog je 30.11.2007. Vsa dodatna pojasnila in informacije je mogoče dobiti na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu vsak dan med 9. in 14. uro, tel: 01 430 28 10, faks: 01 478 22 96, 01 437 55 11 ter po elektronski pošti na elektronskem naslovu urad.slovenci@gov.si. ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, Urada RS za Slovence v zamejstvu Številka bančnega računa: tel.: 94/380-767; e-mail: in po svetu ter Javnega sklada za HU15 1174 7068 2000 1357, porabje@mail.datanet.hu narodne in etnične manjšine na SWIFT koda: OTPVHUHB ISSN 1218-7062 Madžarskem.